Na podlagi 62. člena zakona o zemljiški knjigi (Uradni list RS, št. 33/95) izdaja Vlada Republike Slovenije
U R E D B O
o naložitvi in vodenju zemljiške knjige z uporabo računalniške tehnologije ter o uskladitvi podatkov v zemljiški knjigi s podatki zemljiškega katastra
I. SPLOŠNE DOLOČBE IN NALOŽITEV ELEKTRONSKE ZEMLJIŠKE KNJIGE
1. člen
(vsebina uredbe)
Ta uredba določa naložitev in vodenje zemljiške knjige z uporabo računalniške tehnologije (v nadaljevanju: elektronska zemljiška knjiga) in uskladitev podatkov v zemljiški knjigi s podatki zemljiškega katastra.
Naložitev elektronske zemljiške knjige pomeni računalniški prenos s to uredbo določenih podatkov iz centralne baze zemljiškega katastra (v nadaljevanju: preslikani zemljiškokatastrski podatki), njihovo uskladitev in združitev s podatki iz ročno vodene zemljiške knjige (v nadaljevanju: ročna zemljiška knjiga).
Za potrebe te uredbe se za ročno zemljiško knjigo šteje glavna knjiga, vodena v skladu z zakonom o zemljiški knjigi (Uradni list RS, št. 33/95) in pravilnikom o vodenju zemljiške knjige (Uradni list RS, št. 77/95).
Vodenje elektronske zemljiške knjige pomeni način vpisa podatkov v elektronsko zemljiško knjigo in njihov način vzdrževanja.
Uskladitev podatkov v zemljiški knjigi s podatki zemljiškega katastra pomeni uskladitev podatkov iz evidenčnega lista A ročne zemljiške knjige s podatki zemljiškega katastra.
Usklajevalec je referent zemljiške knjige ali drug pooblaščen delavec sodišča.
2. člen
(preslikani zemljiškokatastrski podatki)
Preslikani zemljiško katastrski podatki so v elektronski zemljiški knjigi označeni tako, da imajo vsi vložki v elektronski zemljiški knjigi začetno plombo 0/1849 in oznako “NI USKLAJEN“. Na elektronskem izpisku se ob podatku o Dn-številki izpiše datum uskladitve zemljiškoknjižnega vložka.
3. člen
(uskladitev in dopolnitev podatkov)
Pred začetkom zemljiškoknjižnega postopka v zvezi s predlogom za vpis ali izdajo zemljiškoknjižnega izpiska sodišče uskladi preslikane zemljiškokatastrske podatke s podatki, vodenimi v ročni zemljiški knjigi, tako da izdela računalniški izpis preslikanih podatkov, jih primerja s podatki v ročni zemljiški knjigi ter na izpisu označi morebitne neusklajenosti.
Sodišče uskladi in dopolni preslikane zemljiškokatastrske podatke, tako da:
– uskladi podatke zemljiške knjige s tistimi podatki zemljiškega katastra, za katere je zemljiški kataster izvorna evidenca;
– prevzame iz ročne zemljiške knjige tiste neusklajene podatke, za katere je zemljiška knjiga izvorna evidenca;
– prepiše iz ročne zemljiške knjige tiste manjkajoče podatke, za katere je zemljiška knjiga izvorna evidenca in so v ročni zemljiški knjigi vpisani v evidenčni list B;
– prepiše vse vpise iz evidenčnega lista C ter
– vpiše nerešene plombe.
Po končani uskladitvi in dopolnitvi preslikanih zemljiškokatastrskih podatkov mora stanje v elektronski zemljiški knjigi glede tistih podatkov, za katere je zemljiška knjiga izvorna evidenca, izražati stanje v ročni zemljiški knjigi.
Pri vložkih, ki so usklajeni, sodišče odstrani oznako “NI USKLAJEN“ in zbriše začetno plombo. V ročni zemljiški knjigi označi v rubriki povezave evidenčnih listov A, B in C, da se konkreten vložek vodi elektronsko. Označba mora vsebovati tudi datum, ime in priimek ter podpis referenta. Do naložitve celotne katastrske občine v elektronsko zemljiško knjigo se v ročni zemljiški knjigi vodi posebna evidenca o vložkih, ki so že preneseni v elektronsko zemljiško knjigo.
Sodišče pošlje podatke o usklajenem vložku pristojni geodetski upravi. Podatki se lahko pošljejo v elektronski obliki.
Ne glede na določilo prvega odstavka tega člena se lahko usklajevanje zemljiškoknjižnih vložkov opravi tudi sistematično, tako da zajema uskladitev vseh zemljiškoknjižnih vložkov v posamezni katastrski občini. V tem primeru se smiselno uporablja postopek iz prvega do petega odstavka tega člena.
4. člen
(uskladitev številke zemljiškoknjižnega vložka)
Če sodišče ob uskladitvi podatkov ugotovi, da se v elektronski zemljiški knjigi ne ujemata preslikani zemljiškokatastrski podatek in podatek v ročni zemljiški knjigi glede številke zemljiškoknjižnega vložka, vpiše številko zemljiško-knjižnega vložka, kot je vpisana v ročni zemljiški knjigi.
5. člen
(uskladitev parcelnih številk)
Če sodišče ob uskladitvi preslikanih zemljiškokatastrskih podatkov ugotovi, da se podatki evidenčnega lista A ne ujemajo v ročni in elektronski zemljiški knjigi glede parcelnih številk, je dolžno brez odlašanja:
prevzeti podatek iz ročne zemljiške knjige, potem ko je preverilo, da je v zbirki listin zemljiške knjige odločba ali druga listina (v nadaljevanju: odločba) geodetske uprave, ki je bila podlaga za vpis v ročni zemljiški knjigi in za katero je geodetska uprava pisno potrdila, da je to zadnja odločba o spremembi parcelne številke,
ali
prevzeti preslikani zemljiškokatastrski podatek, če ugotovi, da v ročni zemljiški knjigi še ni vpisana sprememba parcelne številke na podlagi odločbe geodetske uprave, ki je v zbirki listin zemljiške knjige (v ročni zemljiški knjigi je plomba). V tem primeru je referent dolžan pred uskladitvijo najprej v ročni zemljiški knjigi odločiti o konkretni plombi (opraviti ustrezen vpis) in tudi o morebitnih drugih pri tem vložku prej vpisanih plombah ter v elektronski knjigi izbrisati tiste plombe, glede katerih je opravil vpise že v ročno knjigo,
ali
prevzeti preslikani zemljiškokatastrski podatek, potem ko pristojna geodetska uprava po pozivu sodišča le-temu pošlje odločbo, ki je podlaga za vpis spremembe parcelne številke, če ugotovi, da v ročni zemljiški knjigi sprememba ni bila vpisana, ker odločba geodetske uprave ni bila poslana sodišču,
ali
prevzeti preslikani zemljiškokatastrski podatek, če je neskladje v ročni zemljiški knjigi in v zemljiškem katastru in če tudi s poizvedbami pri geodetski upravi in lastniku tega neskladja ni mogoče odpraviti.
O vpisu spremembe parcelne številke na podlagi preslikanega zemljiškokatastrskega podatka iz tretje in četrte alinee prejšnjega odstavka sodišče obvesti lastnika z zemljiškoknjižnim izpiskom.
V postopku poizvedb iz četrte alinee prvega odstavka tega člena sodeluje tudi geodetska uprava.
6. člen
(prevzem podatkov iz zemljiškega katastra)
Če sodišče ob uskladitvi preslikanih zemljiškokatastrskih podatkov ugotovi, da se podatki evidenčnega lista A ne ujemajo v ročni in elektronski zemljiški knjigi glede površine ali splošne vrste rabe, se prevzamejo preslikani podatki iz zemljiškega katastra.
Sodišče je dolžno obvestiti lastnika o prevzemu podatkov iz prejšnjega odstavka z zemljiškoknjižnim izpiskom in s poukom, da lahko, če se s prevzetim podatkom ne strinja, pred pristojno geodetsko upravo sproži postopek za spremembo vpisa podatkov v katastru.
7. člen
(uskladitev podatkov v evidenčnem listu B)
Kadar se preslikani podatki ne ujemajo s podatki, vpisanimi v listu B, sodišče prevzame podatek, tako kot je vpisan v ročni zemljiški knjigi, in o tem obvesti geodetsko upravo z zemljiškoknjižnim izpiskom, razen če gre za podatke iz drugega odstavka 7. člena te uredbe.
Kadar niso usklajeni podatki, ki se v listu B zemljiške knjige le poočitijo in za katere zemljiška knjiga ni izvorna evidenca, referent prevzame preslikane podatke ali podatke matičnih evidenc, če so novejši od podatkov, vpisanih v ročni zemljiški knjigi.
Če v postopku uskladitve pride do spremembe podatkov v smislu prejšnjega odstavka, je sodišče o tem dolžno obvestiti lastnika in pristojno geodetsko upravo.
II. VODENJE ELEKTRONSKE ZEMLJIŠKE KNJIGE
1. Centralna informatizirana baza
8. člen
(vpisovanje in vzdrževanje podatkov)
Informatizirana glavna knjiga zemljiške knjige se vodi tako, da se vpisujejo in vzdržujejo vsi podatki, ki se vpisujejo v glavno knjigo pri vsakem od zemljiškoknjižnih sodišč v Republiki Sloveniji, v centralni informatizirani bazi zemljiške knjige Republike Slovenije.
9. člen
(vpogled po imetnikih)
Centralna informatizirana baza zemljiške knjige se vodi tako, da sta mogoča vpogled po imetnikih vknjiženih in imetnikih predznamovanih lastninskih in drugih pravic ter vpogled po nepremičninah, vpisanih v glavni knjigi vsakega zemljiškoknjižnega sodišča v Republiki Sloveniji.
2. Zemljiškoknjižni vložek in evidenčni listi
10. člen
(zemljiškoknjižni vložek)
Zemljiškoknjižni vložki (v nadaljnjem besedilu: vložki) se vodijo po zaporednih številkah.
Če se vsi vpisi v vložku izbrišejo ali prenesejo v drug vložek, se vložek izbriše. Znamenje izbrisa je označeno s poševno rdečo črto čez zaslon konkretnega vložka skupaj z besedilom vpisov v vložku. Številka izbrisanega vložka se ne sme ponovno uporabiti.
11. člen
(javno dobro)
Nepremičnine, ki so javno dobro, se vpišejo v posebne vložke.
12. člen
(evidenčni listi)
Vložek sestavljajo naslednji evidenčni listi:
– evidenčni list A1 in A2,
– evidenčni list B,
– evidenčni list C, ki ga sestavljajo listi C1, C2 in C3.
13. člen
(etažna lastnina)
Vložek za stavbo v etažni lastnini je sestavljen iz osnovnega vložka in ustreznega števila podvložkov. Osnovni vložek je enak vložku, kot je opredeljen v 12. členu te uredbe.
Podvložki imajo številko osnovnega vložka in pododdelke k tej številki. Podvložek sestavljajo evidenčni listi A, B in C (C1, C2 in C3).
Pri osnovnem vložku in podvložku je označena medsebojna povezava.
14. člen
(osnovni vložek in podvložki)
V osnovni vložek se vpišejo zemljišče, na katerem stavba stoji, zemljišče, ki je neposredno namenjeno njeni redni rabi (funkcionalno zemljišče), in stavba ter skupni deli stavbe v etažni lastnini.
V podvložke se vpišejo posamezni deli stavbe v etažni lastnini in tisti skupni deli, na katerih je lastninsko stanje drugačno od lastninskega stanja zemljišča in stavbe.
Stavba in posamezen del stavbe (gradbeno ločeni del stavbe) se vpišeta z identifikatorjem, za dodelitev katerega je pristojna geodetska uprava.
Vsak posamezen del ali skupen del iz prejšnjega odstavka ima lahko svoj podvložek.
Podvložki se smejo ustanoviti šele, ko je v osnovnem vložku vpisano zemljišče s stavbo v etažni lastnini.
15. člen
(evidenčni list A)
Evidenčni list A ima oddelka A1 in A2.
V nadpis evidenčnega lista A se vpišejo katastrska občina, v kateri ležijo nepremičnine, zaporedna številka zemljiškoknjižnega vložka in sodišče, ki vodi glavno knjigo.
16. člen
(oddelek A1)
V oddelek A1 se, s podatki iz 9. člena zakona o zemljiški knjigi, vpišejo nepremičnine, ki se združujejo v ta vložek, po zaporednih številkah.
Nepremičnina, ki se v vložek pripiše, se vpiše pod zaporedno številko, ki sledi zadnjevpisani nepremičnini.
Če se nepremičnina iz vložka odpiše, se z rdečo izpišejo označba te nepremičnine, vrsta rabe, izmera in v rubriki “povezave“ podatek, v kateri vložek se je nepremičnina pripisala. Pri vložku, v katerega se je nepremičnina vpisala, je v rubriki “povezave“ podatek, iz katerega vložka se je nepremičnina odpisala.
17. člen
(oddelek A2)
V oddelek A2 se vpišejo spremembe, ki se nanašajo na posamezno nepremičnino, vpisano v oddelku A1 (sprememba podatkov, s katerimi se nepremičnina identificira, odpisi, pripisi, združitve in delitev nepremičnin), zaznamujejo dejstva in poočitijo pravice, ki se nanašajo na to nepremičnino, ter prenosi poočitenih pravic in zaznamovanih dejstev (npr. pri gospodujočem zemljišču služnosti, realna bremena).
18. člen
(oddelek A1 osnovnega vložka etažne lastnine)
V oddelek A1 evidenčnega lista A osnovnega vložka za stavbo v etažni lastnini se vpišejo zemljišče, na katerem stavba stoji, zemljišče, ki je neposredno namenjeno njeni redni rabi, in stavba.
19. člen
(oddelek A2 osnovnega vložka etažne lastnine)
V oddelek A2 evidenčnega lista A se vpišejo spremembe, ki se nanašajo na zemljišče ali na stavbo, kot je določeno v 17. členu te uredbe.
20. člen
(A1 in A2 podvložka etažne lastnine)
V oddelek A1 evidenčnega lista A podvložka za stavbo v etažni lastnini se vpisujejo posamezni deli stavbe in skupni deli, na katerih lastninsko stanje ni enako kot na stavbi, v oddelek A2 evidenčnega lista A pa spremembe, ki se nanašajo na te dele.
21. člen
(prevzem podatkov)
Podatki o nepremičnini se v evidenčni list A vpišejo na podlagi odločbe upravnega organa, pristojnega za geodetske zadeve.
V skladu z zakonom, in če so za to zagotovljeni tehnični pogoji, se podatki o nepremičnini v evidenčni list A lahko prevzamejo neposredno iz centralne informatizirane baze zemljiškega katastra.
Če se nepremičnini po prvem ali drugem odstavku tega člena spremeni parcelna številka (označba), površina ali splošna vrsta rabe, se z rdečo izpišeta označba te nepremičnine, površine ali splošne vrste rabe ter v rubriki “povezave“ podatek, pod katero zaporedno številko je v vložku ta nepremičnina vpisana.
22. člen
(evidenčni list B)
V evidenčni list B se vpisujejo lastninska pravica in dejstva ter opravijo poočitve, ki so določene v 52. členu zakona o zemljiški knjigi.
Za imetnika lastninske pravice se navedejo označbe, predpisane v 15. členu zakona o zemljiški knjigi, ter identifikacijska številka iz centralnega registra prebivalstva, registra tujcev, sodnega registra oziroma drugega registra, ki se vodi na podlagi zakona.
23. člen
(evidenčni list C)
V evidenčni list C se vpišejo pravice in dejstva, ki so določena v 53. členu zakona o zemljiški knjigi.
V list C1 se vpisujejo pravice v korist tretjih:
– služnostna pravica (osebna služnost),
– pravica stvarnega bremena,
– zakupna pravica, če doba zakupa ni krajša od enega leta,
– predkupna in odkupna pravica, prepoved odsvojitve in obremenitve,
– druge pravice, za katere to določa zakon.
V list C2 se vpisujejo drugi vpisi (npr. stvarna služnost)
V list C3 se vpisuje zastavna pravica.
3. Način vpisovanja pravic
24. člen
(lastninska pravica)
Idealni deli solastninske pravice se navedejo s številkami v obliki ulomka, imena solastnikov pa se označijo z zaporednimi številkami in vpišejo drugo pod drugim.
Če se nadaljnji vpis nanaša na idealni del solastninske pravice, se pri vpisu navede ime prejšnjega lastnika, čigar lastninska pravica se prenaša.
Skupna lastnina se vpisuje na ime vseh skupnih lastnikov z oznako skupne lastnine. Delež pri vseh skupnih lastnikih se označi z deležem, ki ga predstavlja skupna lastnina za vse skupne lastnike do celotnega deleža.
25. člen
(služnostna pravica in pravica stvarnega bremena)
Pri služnostni pravici in pravici stvarnega bremena se natančno vpiše vsebina te pravice.
Če je izvrševanje služnostne pravice omejeno na določene dele nepremičnine, se te prostorske meje točno opišejo.
26. člen
(zastavna pravica)
Skupna hipoteka se v vseh vložkih, v katerih je vpisana (v nadaljnjem besedilu: sovložki), vpisuje za celotno terjatev, ki je zavarovana s hipoteko.
Pri vsakem vložku se zaznamujejo sovložki, v katerih je vpisana skupna hipoteka.
Če se posamezna nepremičnina odpiše od enega izmed vložkov, v katerih je vpisana skupna hipoteka, je vložek, v katerega se vpiše, nadaljnji sovložek.
27. člen
(spremembe in izbrisi)
Spremembe skupne hipoteke (npr. prenos, utesnitev, nadhipoteka) se vpišejo v vse vložke, v katerih je skupna hipoteka vpisana.
Popoln ali delen izbris skupne hipoteke se vknjiži v vse sovložke, na katere se izbris nanaša.
Če se izbriše zastavna pravica v enem vložku, se v tem vložku izbrišejo vsi nadaljnji vpisi, ki se nanašajo na to zastavno pravico.
28. člen
(nadhipoteka)
Nadhipoteka se vpisuje na način, predpisan za vpis hipoteke.
29. člen
(hipoteka in idealni deleži)
Pri vpisih hipoteke, ki se nanaša samo na idealni delež, na katerega je vpisana lastninska pravica posamezne osebe, se smiselno uporablja drugi odstavek 24. člena te uredbe.
30. člen
(vpis drugih pravic, dejstev in podatkov)
Druge pravice, dejstva in podatki se v elektronski zemljiški knjigi vpisujejo s smiselno uporabo predpisov za vpisovanje v ročno zemljiško knjigo.
4. Način, na katerega se opravijo vpisi
31. člen
(plomba)
V zemljiškoknjižnem vložku se v vseh evidenčnih listih vpiše plomba, ki pomeni označitev vložitve zemljiškoknjižnega predloga oziroma uvedbe postopka po uradni dolžnosti, kot opravilna številka, pod katero se vodi v vpisniku Dn.
Plomba se vpiše v glavno knjigo ob vpisu zemljiškoknjižne zadeve v vpisnik Dn.
Plomba se po uradni dolžnosti izbriše, ko je vpis opravljen ali ko se vpiše zaznamba, da se zemljiškoknjižni predlog zavrne ali zavrže, ali zaznamba, da se vpis ne opravi (prvi odstavek 87. člena zakona o zemljiški knjigi).
Plomba se izbriše tudi, ko je sklep o umiku predloga pravnomočen ali ko postane sklep o zavrnitvi predloga pravnomočen, v primerih, kadar zavrnitev predloga ni bila zaznamovana (drugi odstavek 87. člena zakona o zemljiški knjigi), in v drugih v zakonu določenih primerih.
V primerih iz tretjega in četrtega odstavka tega člena se plomba izbriše tako, da se opravilna (Dn) številka izpiše rdeče ter doda datum izbrisa plombe.
Računalniška povezava z drugimi evidencami mora v zemljiški knjigi zagotavljati avtomatsko označitev začetka vsakega postopka glede spremembe podatka, ki ga iz druge evidence prevzame zemljiška knjiga.
Označitev postopka glede spremembe podatka v izvorni evidenci se izbriše, ko je postopek glede spremembe podatka v izvorni evidenci končan in je nov podatek prevzet v zemljiško knjigo.
32. člen
(poročilo)
Dejstva, ki so navedena v predlogu za vpis, sodišče primerja z vpisi v glavni knjigi in o tem sestavi poročilo (poročilo o knjižnem stanju).
33. člen
(vrstni red)
Vpisi v vložku se opravijo v vrstnem redu vpisanih plomb.
34. člen
(oštevilčenje)
V evidenčnem listu, v katerega se izvede določen vpis, se navedeta datum vložitve zemljiškoknjižnega predloga oziroma uvedbe postopka po uradni dolžnosti in Dn-številka.
Če se opravi več vpisov, ki so v istem vrstnem redu, se v evidenčnem listu, v katerega se opravi določen vpis, navede tudi opravilna številka zadeve, ki je v istem vrstnem redu.
35. člen
(besedilo vpisa)
Besedilo vpisa mora biti skladno z izrekom sklepa o vpisu (drugi odstavek 88. člena zakona o zemljiški knjigi) in vsebovati označbo listine, na podlagi katere se dovoli vpis, vrsto vpisa, pravico in njenega imetnika oziroma dejstvo, ki se vpisuje. Če se obseg pravice izraža s številkami, se številka izpiše v obliki ulomka.
Pri vpisih pravic iz drugega do osmega odstavka 10. člena zakona o zemljiški knjigi, katerih obseg je izražen s številko, se v za to določeno rubriko evidenčnega lista vpiše ta številka.
36. člen
(označevanje)
Vsak vpis se označi z zaporedno številko.
Če se vknjiži izbris vknjižbe ali predznambe ali če se izbriše zaznamba ali poočiteno dejstvo, se v izbrisanem vpisu rdeče izpišejo ime imetnika vpisane pravice in številke, s katerimi je označen obseg pravice.
Če se prenese pravica, se na način, določen v prejšnjem odstavku, rdeče izpiše ime prejšnjega imetnika pravice.
Pri izbrisih vpisov se v tem odstavku določene oznake izpišejo rdeče.
37. člen
(potrditev in podpis)
Po opravljenem vpisu se na izvirniku sklepa o vpisu potrdi, da je vpis opravljen, in ta navedba podpiše.
38. člen
(zemljiškoknjižni izpisek)
Izpisek iz glavne knjige se izdaja za vse nepremičnine, vpisane v enem zemljiškoknjižnem vložku (splošni izpisek), ali za posamezne evidenčne liste, posamezne nepremičnine oziroma za posamezne solastninske deleže, posamezne hipoteke ali druga bremena (delni izpisek).
Delni izpisek se izrecno označi kot delni izpisek.
39. člen
(vsebina izpiska)
Splošni izpisek vsebuje nadpis vložka, navedbo nepremičnin, ki so ob izdaji izpiska vpisane v vložku, veljavne vpise, tiste neveljavne vpise, ki so potrebni za razumevanje veljavnih vpisov, ter druge pomembne označbe (npr. pri skupni hipoteki označbo vložkov, v katerih je le-ta vpisana, opravilne številke nerešenih zadev).
V izpisku se navedejo glavna vsebina vpisa, predvsem Dn-številka, vrsta vpisa, ime imetnika pravice, pravica oziroma kratka vsebina pravice.
Na posebno zahtevo se v izpisku izpišejo tudi izbrisani vpisi (historični izpisek). Za računalniški historični izpisek veljajo izbrisani vpisi, ki so bili opravljeni po datumu uskladitve vložka.
Pri izbrisanih vpisih so na izpisku z vodoravno črto prečrtani ime imetnika pravice, vrsta vpisa, delež, pravica in drugi izbrisani podatki (npr. parcelna številka).
Na izpisku je naveden tudi datum, od katerega je vložek, za katerega se izdaja izpisek, usklajen z ročno glavno knjigo.
Na listu A1 izpiska je napisano, da so podatki o parcelni številki, površini in splošni vrsti rabe ali drugem identifikacijskem znaku zapisani tako, kot so evidentirani v katastru.
40. člen
(izpisek pri skupni hipoteki)
V izpisku zemljiškoknjižnega vložka, v katerem je vpisana skupna hipoteka, se navedejo tudi drugi vložki, v katerih je vpisana skupna hipoteka.
III. OBRAZCI ZA VPIS
41. člen
(predpisovanje obrazcev)
Oblike vlog (obrazcev) za vpis v elektronsko zemljiško knjigo s podzakonskim aktom predpiše minister, pristojen za pravosodje.
IV. VPISNIK Dn
42. člen
(vrsta zadev)
V vpisnik Dn se poleg predlogov iz 303. člena Sodnega reda (Uradni list RS, št. 17/95) vpisujejo tudi ugovor zoper sklep o vpisu, pritožba zoper sklep o ugovoru, odločba sodišča druge stopnje o pritožbi, izredna pravna sredstva in listine, ki so predložene zaradi vpisa po uradni dolžnosti (drugi odstavek 68. člena zakona o zemljiški knjigi), ter sklepi o vpisu, ki jih zemljiškoknjižno sodišče izda po uradni dolžnosti.
V. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
43. člen
(ročno vodena knjiga)
V zadevah iz te uredbe se glavna knjiga zemljiške knjige po uveljavitvi te uredbe vodi kot centralna informatizirana baza.
Po uveljavitvi te uredbe lahko zemljiškoknjižni referent opravi vpis v ročno vodeno glavno knjigo le po pisni odredbi vodje zemljiške knjige, če uskladitev podatkov evidenčnega lista A med ročno zemljiško knjigo in podatki, preslikanimi iz zemljiškega katastra, zahteva dolgotrajnejši postopek zaradi dejanj, ki bi vpis v elektronsko glavno knjigo lahko bistveno zavlekla. V tem primeru lahko izda referent tudi ročni izpisek.
O vpisu v ročno zemljiško knjigo ali izdaji ročnega izpiska iz prejšnjega odstavka ter razlogih za to sestavi referent posebno poročilo.
Ročno vodena “E“ knjiga velja do prenosa podatkov v računalniško bazo podatkov.
Do vzpostavitve elektronske baze zbirke listin se le-ta še vedno vodi v papirni obliki.
V prehodnem obdobju je do uskladitve vsakega posameznega vložka treba vpisati plombe tudi v ročni zemljiški knjigi.
Center za informatiko zagotovi prenos podatkov o vložkih, ki so do uveljavitve te uredbe že naloženi v centralno informacijsko bazo, na geodetsko upravo v treh mesecih od uveljavitve te uredbe.
44. člen
(uporaba veljavnega pravilnika)
Minister za pravosodje izda predpis iz 41. člena te uredbe v enem mesecu od njene uveljavitve.
Za naložitev in vodenje zemljiške knjige se glede vseh vprašanj, ki niso urejena s to uredbo, smiselno uporabljajo določbe pravilnika o vodenju zemljiške knjige (Uradni list RS, št. 77/95).
45. člen
(uveljavitev uredbe)
Ta uredba začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 718-03/2001-1
Ljubljana, dne 3. maja 2001.
Vlada Republike Slovenije
dr. Janez Drnovšek l. r.
Predsednik
