Ustavno sodišče je v postopku za oceno ustavnosti in zakonitosti, začetem na pobudo Bojana Akermana, Marjana Roglja, Štefana Zupančiča in dekanijske Karitas, Celje, na seji dne 10. maja 2001

Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o zazidalnem načrtu Staro mestno jedro Celje - kare 1 (Uradni list RS, št. 96/99) se razveljavi.

1. Pobudniki izpodbijajo odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o zazidalnem načrtu Staro mestno jedro Celje - kare 1 (v nadaljevanju: odlok), ki predvideva spremembo namembnosti dela pritličja objekta Muzejski trg 8 v Celju. Po odloku je možna sprememba dela pritličja navedenega objekta iz stanovanjske v nestanovanjsko dejavnost - v kavarno z galerijo, v letnih mesecih pa je pred lokalom možno urediti tudi letni vrt. Med javno razgrnitvijo osnutka odloka so pobudniki spročili mestnemu svetu odklonilno stališče do osnutka in ga opozorili na nezakonitost postopka. Pobudniki so namreč solastniki spornega objekta, ki ima 6 stanovanjskih enot, in sicer do 2/3 celotnega objekta. Po 31. členu stanovanjskega zakona (Uradni list RS, št. 18/91 in nasl. - v nadaljevanju: SZ) je za odločitve v zvezi z upravljanjem skupnih prostorov (kamor sodi tudi sprememba namembnosti) potreben sporazum solastnikov, katerih solastninski deleži sestavljajo skupaj več kot polovico vrednosti stanovanjske hiše. Tak sporazum pa ni bil dosežen oziroma pobudniki kot solastniki spornega objekta niso dali soglasja k predvideni spremembi namembnosti dela objekta. Mestni svet je ne glede na nasprotovanje pobudnikov in tudi drugih prebivalcev Mestnega trga sprejel najprej osnutek in pozneje tudi izpodbijani odlok v dokončni obliki. Izpodbijani odlok naj bi bil v nasprotju z 31. členom SZ, saj za spremembo namembnosti dela objekta ni bil dosežen z zakonom predvideni sporazum prizadetih solastnikov. Odlok naj bi bil v nasprotju tudi s 33. členom ustave (pravica do zasebne lastnine), saj pobudnikom ne omogoča prostega razpolaganja z njihovo lastnino. Odlok pa naj bi bil v nasprotju tudi z 2. členom ustave (načela pravne države), iz katerega izhaja obveznost organov lokalnih skupnosti, da pri sprejemanju aktov in sklepov spoštujejo ustavne in zakonske določbe.
2. Prvi štirje pobudniki utemeljujejo svoj pravni interes za vložitev pobude s tem, da so solastniki stanovanjskega objekta Muzejski trg 8, izpodbijani odlok pa naj bi posegal v njihovo z ustavo in zakonom zajamčeno pravico do nemotenega posestvovanja in uživanja lastnine. Pobudi se je pozneje priključila tudi Mestna četrt Center, ki je v postopku javne razgrnitve osnutka izpodbijanega odloka zavzela negativno stališče do osnutka in poslala pripravljalcu odklonilno mnenje občanov, ki prebivajo na Mestnem trgu.
3. V imenu Mestne občine Celje je odgovor na pobudo pripravil Zavod za planiranje in izgradnjo Celja. V odgovoru je najprej prikazan postopek sprejemanja izpodbijanega predpisa. Postopek se je pričel z objavo sklepa o javni razgrnitvi osnutka (Uradni list RS, št. 23/99). Javna razgrnitev je potekala od 16. 4. do 16. 5. 1999, med javno razgrnitvijo je bila dne 5. 5. 1999 organizirana javna obravnava. K razgrnjenemu osnutku so stanovalci Muzejskega trga, še zlasti stanovalci iz stavbe št. 8, poslali svoje pisne pripombe oziroma stališča. Pripravljalec osnutka je pripravil predlog stališč do pripomb in predlogov in ga predložil v obravnavo Mestnemu svetu. V tem predlogu je strokovna služba pripravljalca zavzela stališče, da predlagana sprememba zazidalnega načrta glede na veliko nasprotovanje prebivalcev Muzejskega trga ni primerna. Mestni svet je obravnaval predlagana stališča do pripomb k javno razgrnjenem osnutku, vendar jih ni sprejel, temveč je vztrajal pri rešitvah iz pripravljenega osnutka. Zoper takšen sklep so prizadeti občani ugovarjali pri županu, vendar jim je strokovna služba pripravljalca osnutka pojasnila, zakaj njihove pripombe niso utemeljene. Nato je Mestni svet po dvofazni obravnavi dokončno sprejel izpodbijani odlok. V odgovoru je glede na trditve pobudnikov o nasprotju izpodbijane ureditve z 31. členom SZ navedeno, da se določbe 31. člena SZ ne nanašajo na razmerja v zvezi s pripravo zazidalnega načrta. Zazidalni načrt je namreč akt, ki le predvideva oziroma dopušča ustrezne posege v prostor, vendar sam po sebi dokončno še ne dovoljuje neposredne izvedbe teh posegov. Ta vprašanja morajo biti urejena v postopku za izdajo ustreznih upravnih dovoljenj (lokacijsko in gradbeno dovoljenje), medtem ko je zazidalni načrt le podlaga za pridobitev teh dovoljenj. Iz navedenega sledi, da soglasja lastnikov objekta v smislu 31. člena SZ niso pogoj za pripravo in sprejetje zazidalnega načrta, temveč le za pridobitev lokacijskega dovoljenja. Interesi solastnikov so torej varovani v upravnem postopku pri pridobitvi ustreznih dovoljenj, saj mora investitor v skladu s SZ pridobiti potrebno soglasje solastnikov. Zato izpodbijani akt po navedbah v odgovoru ni v neskladju z ustavo in zakonom.

4. Ustavno sodišče je sprejelo pobudo in glede na izpolnjene pogoje iz četrtega odstavka 26. člena zakona o ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94 - v nadaljevanju: ZUstS) takoj nadaljevalo z odločanjem o stvari sami.
5. Procesni pogoj za začetek postopka za oceno ustavnosti in zakonitosti je izkazan pravni interes pobudnika. Po drugem odstavku 24. člena ZUstS je ta podan, če izpodbijani predpis neposredno posega v pobudnikove pravice, pravne interese oziroma pravni položaj. Trditve o obstoju pravnega interesa v pobudi so utemeljene za prve štiri pobudnike, ki izkazujejo solastništvo nad stanovanjskim objektom Muzejski trg 8, zato jim je ustavno sodišče priznalo pravni interes. Med vlagatelji pobude je bila tudi Mestna četrt Center, ki pa ni solastnica spornega objekta in tudi z ničimer ni izkazala, da naj bi izpodbijani predpis posegal v njene pravice, pravne interese oziroma pravni položaj, zato ji ustavno sodišče pravnega interesa ni priznalo in je ni štelo za pobudnico.
6. Iz navedb v odgovoru izhaja, da je postopek priprave in sprejemanja odloka potekal v skladu s pravili, ki so določena v 37. do 39. členu zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (Uradni list SRS, št. 18/84 in nasl. - v nadaljevanju: ZUN). Osnutek je bil predložen v javno razgrnitev, ki je trajala 30 dni, v okviru javne razgrnitve je bila opravljena javna obravnava. K osnutku izrečene pripombe je obravnaval pristojni organ in do njih zavzel stališče. Pripombe, ki so jih k osnutku dali pobudniki, pri pripravi dokončnega osnutka niso bile upoštevane. Pri sprejemanju stališč do pripomb in predlogov iz javne razgrnitve in javne obravnave pristojni občinski organ ni vezan na dane pripombe. V postopku sprejemanja prostorskih izvedbenih aktov mora biti prebivalcem in zainteresiranim organizacijam dana možnost, da se izjavijo o predlaganih rešitvah. Pripravljalcu akta oziroma občinskemu svetu pa je prepuščena odločitev o tem, katere pripombe bodo glede na njihovo sprejemljivost oziroma utemeljenost upoštevane pri končni pripravi akta (39. člen ZUN). Zato okoliščina, da pri pripravi izpodbijanega akta niso bile upoštevane pripombe pobudnikov, ne pomeni neskladja z ZUN.
7. Izpodbijani odlok se v celoti nanaša na spremembo namembnosti dela pritličja objekta Muzejski trg 8. Za ta del pritličja je po 3. členu odloka predvidena možnost spremembe namembnosti iz stanovanjske v nestanovanjsko, in sicer v kavarno z galerijo, pred katero je v poletnih mesecih možno postaviti letni vrt. V 4., 5. in 6. členu odloka so v zvezi z obravnavanim posegom predvidene rešitve, ki se nanašajo na urbanistično in arhitekturno oblikovanje, prometno, komunalno in energetsko infrastrukturo in na varstvo okolja.
8. Ustavno sodišče je izpodbijani odlok presojalo predvsem glede na ureditev iz 1., 3. in 4. člena ZUN. V prvem odstavku 1. člena ZUN je določena vsebina urejanja naselij. Urejanje naselij je urbanistično načrtovanje graditve, širitve in prenove naselij, določanje pogojev za prenos načrtovanih objektov in naprav v prostor ter urbanistični nadzor nad njihovim izvajanjem. Prva sestavina urejanja naselij je urbanistično načrtovanje, ki po 3. členu ZUN obsega pripravo in sprejem prostorskih izvedbenih aktov. Druga sestavina urejanja naselij je upravni institut lokacije. Po 4. členu ZUN se pogoji za prenos načrtovanih objektov in naprav ter drugih posegov v prostor kakor tudi drugi pogoji, ki se nanašajo na oblikovanje in rabo, določijo v lokacijskem dovoljenju. Tretja sestavina urejanja naselij pa je urbanistični nadzor nad izvajanjem predpisov.
9. Iz navedenega sledi, da urbanistično načrtovanje zajema le bodoče posege v prostor in se ne nanaša na že izvedene prostorske ureditve, kot je to določeno v izpodbijanem odloku. Pogoji oblikovanja in rabe posameznih objektov se po 4. členu ZUN določijo v lokacijskem dovoljenju, kar pomeni, da ti niso predmet urejanja prostorskih izvedbenih aktov oziroma njihovih sprememb in dopolnitev. Sprememba namembnosti obstoječega objekta je mogoča le na zahtevo investitorja v upravnem postopku za pridobitev lokacijskega dovoljenja ob pogojih, ki jih določa prostorski izvedbeni načrt za to območje.
10. Ker se z izpodbijanim odlokom spreminja namembnost že izvedene prostorske ureditve v nasprotju z namenom urejanja naselij po prvem odstavku 1. člena ZUN, je ustavno sodišče odlok razveljavilo. Takšno stališče je ustavno sodišče že sprejelo v nekaterih obravnavanih zadevah (npr. v odločbi št. U-I-276/98 z dne 15. 2. 2001, Uradni list RS, št. 17/01). Ker je ustavno sodišče razveljavilo odlok zaradi neskladnosti s 1. in 4. členom ZUN, se ni spuščalo v oceno drugih izpodbijanih razlogov, ki jih navajajo pobudniki.

11. Ustavno sodišče je sprejelo to odločbo na podlagi tretjega odstavka 45. člena ZUstS v sestavi: predsednik Franc Testen ter sodnice in sodniki dr. Janez Čebulj, dr. Zvonko Fišer, Lojze Janko, Milojka Modrijan, dr. Ciril Ribičič, dr. Mirjam Škrk, dr. Lojze Ude in dr. Dragica Wedam-Lukić. Odločbo je sprejelo soglasno.