Na podlagi druge alinee prvega odstavka 107. člena in prvega odstavka 91. člena ustave Republike Slovenije izdajam
U K A Z
o razglasitvi zakona o zdravstvenem varstvu rastlin (ZZVR-1)
Razglašam zakon o zdravstvenem varstvu rastlin (ZZVR-1), ki ga je sprejel Državni zbor Republike Slovenije na seji 23. maja 2001.
Št. 001-22-56/01
Ljubljana, dne 1. junija 2001.
Predsednik
Republike Slovenije
Milan Kučan l. r.
Z A K O N
O ZDRAVSTVENEM VARSTVU RASTLIN (ZZVR-1)
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
(vsebina)
Ta zakon ureja zdravstveno varstvo rastlin; določa ukrepe in obveznosti v zvezi s pojavom, preprečevanjem vnosa in širjenja ter zatiranjem škodljivih organizmov na rastlinah, rastlinskih proizvodih in nadzorovanih predmetih; ureja biotično varstvo rastlin; določa pridobivanje, izmenjavo podatkov in informacijski sistem; predpisuje stroške in odškodnine; ureja javno službo zdravstvenega varstva rastlin; določa organe, ki so odgovorni za uresničevanje tega zakona in inšpekcijsko nadzorstvo.
2. člen
(namen)
Zdravstveno varstvo rastlin je namenjeno:
– varstvu rastlin in rastlinskih proizvodov pred škodljivimi organizmi;
– preprečevanju vnosa in širjenja ter zatiranju škodljivih organizmov z zagotavljanjem fitosanitarnih ukrepov;
– ugotavljanju in določanju škodljivih organizmov;
– omogočanju optimalne pridelave rastlin in trgovanja z njimi;
– varovanju okolja z izvajanjem stalnega nadzora škodljivih organizmov, z uvajanjem biotičnega varstva rastlin in z opazovalno napovedovalno dejavnostjo;
– usmerjanju in spremljanju razvoja dejavnosti za varovanje zdravja rastlin;
– skrbi za izobraževanje in osveščanje prebivalstva o varovanju zdravja rastlin.
3. člen
(pomen izrazov)
Izrazi, uporabljeni v tem zakonu, imajo naslednji pomen:
1. Zdravstveno varstvo rastlin je varovanje zdravja rastlin, rastlinskih proizvodov in nadzorovanih predmetov pred škodljivimi organizmi s pomočjo fitosanitarnih ukrepov.
2. Rastline so:
a) žive rastline;
b) živi deli rastlin, vključno s semenom.
Za žive dele rastlin se štejejo tudi:
– plodovi v botaničnem smislu, razen tistih, ki so konzervirani z globokim zamrzovanjem,
– vrtnine, razen tistih, ki so konzervirane z globokim zamrzovanjem,
– gomolji, čebulice, korenike in drugi podzemni organi za razmnoževanje,
– rezano cvetje,
– veje z listi ali iglicami,
– posekana drevesa z listi ali iglicami,
– tkivne kulture.
Seme pomeni seme v botaničnem pomenu, ki je namenjeno setvi.
3. Rastlinski proizvodi so proizvodi rastlinskega izvora, nepredelani ali obdelani s preprostimi postopki in ki niso rastline iz prejšnje točke. Za rastlinski proizvod se šteje tudi les, če je v celoti ali delno ohranil svojo naravno okroglo površino, z lubjem ali brez njega, ali če gre za sekance, iveri, žagovino, lesne odpadke ali ostanke in če se uporabi pri prevozu kakršnih koli predmetov v obliki pregradnega materiala, podpornega lesa ali palet v primeru, da pomeni nevarnost za zdravje rastlin.
4. Saditev je namestitev rastlin, da bi zagotovili njihovo nadaljnjo rast in generativno ali vegetativno razmnoževanje.
5. Rastline za saditev so:
– rastline, ki so že posajene in bodo ostale posajene ali bodo presajene,
– rastline, ki še niso posajene, a so namenjene saditvi.
6. Škodljivi organizmi so organizmi, ki sodijo v živalski ali rastlinski svet, virusi, mikoplazme (fitoplazme) ali drugi patogeni organizmi, ki so škodljivi rastlinam ali rastlinskim proizvodom.
7. Nadzorovani predmeti so zemljišča, skladiščni prostor, embalaža, prevozno sredstvo, zabojnik, zemlja ali kateri koli drug organizem, predmet ali snov, ki lahko vsebuje ali širi škodljive organizme in ki zahteva uvedbo fitosanitarnih ukrepov.
8. Pošiljka je količina rastlin, rastlinskih proizvodov in nadzorovanih predmetov, ki se prevažajo.
9. Fitosanitarni ukrep je zakonodajni, upravni ali drug postopek, ki se izvede v skladu s tem zakonom, da se prepreči vnos oziroma širjenje škodljivih organizmov.
10. Fitosanitarni predpis pomeni ta zakon in vse predpise, izdane na njegovi podlagi, ter mednarodne pogodbe s področja zdravstvenega varstva rastlin, ki obvezujejo Republiko Slovenijo.
11. Država porekla pomeni državo, v kateri so bile pridelane rastline, iz katerih so rastlinski proizvodi.
12. Premeščanje je vsako premikanje rastlin, rastlinskih proizvodov in nadzorovanih predmetov izven mesta pridelave na ozemlju Republike Slovenije.
13. Mesto pridelave je posest ali skupina zemljišč, ki je posamezna pridelovalna enota z vsemi pripadajočimi objekti, stroji in opremo.
14. Uvoz je vsak vnos pošiljke in škodljivih organizmov na carinsko območje Republike Slovenije, ne glede na to, kakšna raba ali uporaba je bila v skladu s tem zakonom in v skladu s carinskimi predpisi dovoljena za rastline, rastlinske proizvode in nadzorovane predmete, razen vnosa zaradi tranzita.
15. Vnos škodljivega organizma je tudi vsak vstop škodljivega organizma na območje, kjer še ni navzoč ali je navzoč v omejenem obsegu.
16. Izvoz je vsak iznos pošiljk s carinskega območje Republike Slovenije in zajema tudi ponovni izvoz ter začasni izvoz.
17. Tranzit je vsak prenos pošiljke preko carinskega območja Republike Slovenije pod carinskim nadzorom.
18. Fitosanitarno spričevalo je potrdilo o zdravstvenem stanju pošiljke, ki ga izda pristojni organ za zdravstveno varstvo rastlin, praviloma v državi porekla in spremlja pošiljko, ki se uvaža, izvaža ali prevaža v tranzitu.
19. Fitosanitarno spričevalo za ponovni izvoz je potrdilo o zdravstvenem stanju pošiljke, ki ga izda pristojni organ za zdravstveno varstvo rastlin države, v katero se je pošiljka uvozila oziroma se je skladiščila, ponovno pakirala ali razdeljevala in spremlja pošiljko, ki se ponovno izvaža.
20. Rastlinski potni list je listina, ki potrjuje, da rastline, rastlinski proizvodi in nadzorovani predmeti, ki se premeščajo na ozemlju Republike Slovenije, izpolnjujejo določbe tega zakona, ki se nanašajo na zahteve zdravstvenega varstva rastlin.
21. Imetniki rastlin, rastlinskih proizvodov in nadzorovanih predmetov (v nadaljnjem besedilu: imetniki) so fizične in pravne osebe, ki so njihovi lastniki oziroma se ukvarjajo z njihovo pridelavo, predelavo, gospodarjenjem, prodajo ali drugo uporabo.
22. Stalni nadzor škodljivih organizmov je uradni postopek zbiranja in shranjevanja podatkov o navzočnosti škodljivih organizmov ali njihovi odsotnosti, na podlagi inšpekcijskih pregledov, spremljanja zdravstvenega stanja, sistematičnih raziskav ali drugih postopkov ter na podlagi drugih razpoložljivih virov.
23. Inšpekcijski pregled je pregled rastlin, rastlinskih proizvodov in nadzorovanih predmetov z namenom, da se ugotovi navzočnost škodljivih organizmov oziroma skladnost s fitosanitarnimi predpisi.
24. Inšpekcijsko spremljanje zdravstvenega stanja je stalni inšpekcijski postopek preverjanja zdravstvenega stanja rastlin.
25. Uradni vzorec je vzorec, ki ga odvzame pristojni inšpektor oziroma pravna ali fizična oseba, ki izvaja javna pooblastila po tem zakonu.
II. ZDRAVSTVENO VARSTVO RASTLIN
4. člen
(izvajalci zdravstvenega varstva rastlin)
Zdravstveno varstvo rastlin je pravica in obveznost Republike Slovenije, njenih organov, izvajalcev javne službe zdravstvenega varstva rastlin in imetnikov (v nadaljnjem besedilu: izvajalci zdravstvenega varstva rastlin).
Za zagotavljanje zdravstvenega varstva rastlin in za izvajanje drugih nalog iz tega zakona ter za uresničevanje mednarodnih konvencij in mednarodnih sporazumov s področja zdravstvenega varstva rastlin, ki obvezujejo Republiko Slovenijo, se ustanovi Uprava Republike Slovenije za varstvo rastlin in semenarstvo (v nadaljnjem besedilu: uprava), kot organ v sestavi ministrstva, pristojnega za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano.
5. člen
(obveznosti organov Republike Slovenije in izvajalcev javne službe)
Organi Republike Slovenije in izvajalci javne službe zdravstvenega varstva rastlin morajo izvajati oziroma sodelovati pri izvajanju stalnega nadzora rastlin, rastlinskih proizvodov, zemljišč, prostorov za skladiščenje, predelavo in hrambo rastlin in rastlinskih proizvodov, sredstev za prevoz rastlin in rastlinskih proizvodov ter drugih nadzorovanih predmetov, z namenom ugotavljanja in poročanja o pojavu in širjenju škodljivih organizmov ter njihovega zatiranja.
O vseh novih ali nepričakovanih pojavih škodljivih organizmov s seznamov I.A in II.A morajo izvajalci javne službe zdravstvenega varstva rastlin nemudoma obvestiti pristojnega inšpektorja in upravo.
Na področju zdravstvenega varstva rastlin v gozdarstvu so organi Republike Slovenije in izvajalci javne službe dolžni ravnati v skladu s tem zakonom in v skladu s predpisi, ki urejajo področje gozdarstva.
6. člen
(obveznosti imetnikov)
Imetniki morajo pregledovati gojene rastline, vključno z obdelovalnimi površinami (polja, nasadi, drevesnice, vrtovi, rastlinjaki), prostorastoče rastline, prostore za skladiščenje, predelavo in hrambo rastlin in rastlinskih proizvodov, sredstva za prevoz rastlin in rastlinskih proizvodov ter druge nadzorovane predmete, ki jih imajo v lasti ali drugi uporabi oziroma jih obdelujejo ali uporabljajo, z namenom ugotavljanja pojava in širjenja škodljivih organizmov.
O vseh novih ali nepričakovanih pojavih škodljivih organizmov s seznamov I.A in II.A morajo imetniki nemudoma obvestiti pristojnega inšpektorja oziroma izvajalce javne službe zdravstvenega varstva rastlin, ki o tem obvestijo upravo. Izvajati morajo ukrepe za preprečevanje širjenja oziroma zatiranje škodljivih organizmov, ki jih določi uprava.
Če imetnik ne izvede ukrepov iz prejšnjega odstavka, pristojni inšpektor odredi njihovo izvedbo na stroške imetnika.
Ne glede na določbe drugega odstavka tega člena morajo imetniki, ki so lastniki, ali drugi uporabniki gozdov, o vseh novih ali nepričakovanih pojavih škodljivih organizmov s seznamov I.A in II.A iz drugega odstavka 7. člena tega zakona, nemudoma obvestiti javno gozdarsko službo, določeno v zakonu, ki ureja varstvo gozdov, ki o tem obvesti upravo.
Obveznost obveščanja iz tega člena velja tudi za katerokoli drugo osebo, ki zaradi narave svojega dela sumi ali opazi nov ali nepričakovan pojav škodljivih organizmov.
III. PREPREČEVANJE VNOSA IN ŠIRJENJA TER ZATIRANJE ŠKODLJIVIH ORGANIZMOV
1. Skupne določbe
A) Škodljivi organizmi, rastline, rastlinski proizvodi in nadzorovani predmeti
7. člen
(seznami škodljivih organizmov)
Škodljivi organizmi se glede na nevarnost za zdravje in obstoj posameznih vrst rastlin ter glede na nevarnost povzročitve velike ekonomske škode razvrstijo v sezname. Za preprečevanje vnosa in širjenja škodljivih organizmov se izvaja stalni nadzor škodljivih organizmov ter ukrepi po tem zakonu.
Škodljivi organizmi, ki se štejejo za posebej nevarne rastlinam in rastlinskim proizvodom, so razvrščeni v naslednje sezname:
– seznam I.A in seznam II.A, ki se nanašata na celotno ozemlje Republike Slovenije;
– seznam I.B in seznam II.B, ki se nanašata na določena varovana območja.
Podrobnejšo vsebino seznamov iz tega člena predpiše minister, pristojen za kmetijstvo in gozdarstvo (v nadaljnjem besedilu: minister).
8. člen
(seznami rastlin, rastlinskih proizvodov in nadzorovanih predmetov)
Rastline, rastlinski proizvodi in nadzorovani predmeti, s katerimi se lahko prenašajo škodljivi organizmi iz drugega odstavka prejšnjega člena in pomenijo nevarnost za zdravstveno varstvo rastlin, so razvrščeni v naslednje sezname:
– seznam III.A, ki se nanaša na prepoved uvoza;
– seznam III.B, ki se nanaša na prepoved uvoza v določena varovana območja;
– seznam IV.A, ki se nanaša na posebne fitosanitarne zahteve;
– seznam IV.B, ki se nanaša na posebne fitosanitarne zahteve za določena varovana območja;
– seznam V.A, ki vsebuje:
a) seznam V.A.I, ki se nanaša na rastlinski potni list,
b) seznam V.A.II, ki se nanaša na rastlinski potni list za določena varovana območja;
– seznam V.B, ki vsebuje:
a) seznam V.B.I, ki se nanaša na fitosanitarno spričevalo,
b) seznam V.B.II, ki se nanaša na fitosanitarno spričevalo za določena varovana območja.
Podrobnejšo vsebino seznamov iz tega člena predpiše minister.
9. člen
(pojav škodljivega organizma)
Če se na ozemlju Republike Slovenije pojavi škodljiv organizem s seznamov I.A in II.A, oziroma se na določenem varovanem območju pojavi škodljiv organizem s seznamov I.B ali II.B, ali se pojavijo simptomi na rastlini, rastlinskih proizvodih ali nadzorovanih predmetih, na podlagi katerih se sumi na okužbo s škodljivim organizmom s seznamov I.A, II.A, I.B ali II.B, morajo izvajalci zdravstvenega varstva rastlin o tem takoj na predpisan način obvestiti upravo.
Imetnik mora zavarovati rastline, rastlinske proizvode in nadzorovane predmete ter preprečiti stik z drugimi rastlinami, rastlinskimi proizvodi in nadzorovanimi predmeti na način, ki ga določi pristojni inšpektor.
Način obveščanja iz prvega odstavka tega člena predpiše minister.
10. člen
(ugotovitev škodljivega organizma)
V primeru suma iz prvega odstavka prejšnjega člena se odvzame uradni vzorec in pošlje v laboratorij, ki opravlja diagnostične preiskave. Ta potrdi ali ovrže sum na okužbo s škodljivim organizmom in poskusi ugotoviti vzrok okužbe. Ob tem mora zagotoviti tak način ravnanja z uradnim vzorcem, da ni nevarnosti za širjenje škodljivih organizmov ter da zagotovi identiteto vzorca.
Diagnostične preiskave iz prejšnjega odstavka opravlja laboratorij, ki mu je dodeljeno javno pooblastilo iz prvega oziroma drugega odstavka 68. člena tega zakona, za izvajanje nalog iz 5. točke 76. člena tega zakona.
Ko je ugotovljena okužba s škodljivim organizmom s seznamov I.A in II.A oziroma na varovanem območju s seznamov I.B in II.B, pristojni inšpektor odredi uničenje ali drugačno odstranitev, tretiranje in druge predpisane ukrepe.
Uprava o pojavu in nevarnosti škodljivega organizma obvesti organizacije, službe in imetnike rastlin ter jih seznani z najpomembnejšimi ukrepi, s katerimi lahko preprečujejo okužbo s škodljivimi organizmi.
Minister predpiše ukrepe iz tretjega odstavka tega člena.
11. člen
(objavljanje podatkov o škodljivih organizmih)
Uprava na predpisan način vodi evidence o pojavih in ugotovitvah škodljivih organizmov in druge potrebne evidence o stalnem nadzoru, z namenom obveščanja na državni in mednarodni ravni.
Podrobnejšo vsebino, obliko in način vodenja evidenc iz prejšnjega odstavka predpiše minister.
Podatke o pojavu na novo odkritega škodljivega organizma s seznamov I.A in II.A v Republiki Sloveniji se lahko daje ali objavlja le na predpisan način.
Prepovedano je dajati ali objavljati podatke o pojavu na novo odkritega škodljivega organizma s seznamov I.A in II.A v Republiki Sloveniji brez odobritve uprave.
Minister izda predpis iz tretjega odstavka tega člena.
12. člen
(posebno nadzorovano območje)
Posebno nadzorovano območje je okuženo ali ogroženo ali neokuženo območje, na katerem se na predpisan način zagotavlja zdravstveno varstvo rastlin.
Ko se ugotovi škodljivi organizem in dokler traja nevarnost zaradi njegove navzočnosti, pristojni inšpektor, glede na vrsto škodljivega organizma, označi mesto okužbe, odredi predpisane ukrepe ter obvešča imetnike na mestu okužbe na predpisan način.
Meje okuženega, ogroženega in neokuženega območja, ukrepe za ugotavljanje, preprečevanje širjenja in zatiranje škodljivih organizmov, pogoje za prenehanje odrejenih ukrepov in način obveščanja predpiše minister.
13. člen
(varovano območje)
Območje, kjer eden ali več škodljivih organizmov niso ustaljeni, kljub ugodnim razmeram za naselitev ali območje, v katerem obstaja nevarnost, da se bodo določeni škodljivi organizmi ob ugodnih ekoloških razmerah naselili na določenih rastlinah, kljub dejstvu, da ti organizmi niso ustaljeni, se lahko določi kot varovano območje.
Šteje se, da je škodljivi organizem na varovanem območju ustaljen, če je znano, da se tam pojavlja in niso bili uvedeni nobeni fitosanitarni ukrepi za njegovo izkoreninjenje ali, če so se takšni ukrepi izkazali za neučinkovite v obdobju vsaj dveh zaporednih let.
Na območju, kjer eden ali več škodljivih organizmov niso ustaljeni, kljub ugodnim razmeram za naselitev in je bilo na predpisan način priznano kot varovano območje, mora uprava na predpisan način izvajati oziroma zagotoviti izvajanje rednih in sistematičnih raziskav o navzočnosti organizmov, glede katerih je bilo varovano območje priznano. Na varovanem območju, na katerem obstaja nevarnost, da se bo določen škodljivi organizem ob ugodnih ekoloških pogojih naselil na določenih rastlinah in če ta organizem ni ustaljen v Republiki Sloveniji, izvajanje sistematičnih raziskav ni obvezno.
Način določitve varovanega območja, podrobnejše pogoje za izvajanje sistematičnih raziskav in seznam varovanih območij predpiše minister.
B) Prepovedi in omejitve
14. člen
(prepoved vnosa in širjenja škodljivih organizmov)
Prepovedan je vnos in širjenje škodljivih organizmov s seznamov I.A in II.A.
Na varovanem območju sta prepovedana tudi vnos in širjenje škodljivega organizma s seznamov I.B in II.B, za katerega je območje priznano kot varovano.
Za vnos iz prvega in drugega odstavka tega člena se šteje vsak nameren ali nenameren vstop škodljivih organizmov na ozemlje Republike Slovenije ali na varovano območje.
Vnos in širjenje drugih vrst škodljivih organizmov, ki niso zajeti v seznamih iz prvega in drugega odstavka tega člena, se lahko prepove, če obstaja nevarnost za zdravstveno varstvo rastlin na ozemlju Republike Slovenije.
15. člen
(prepoved uvoza in premeščanja rastlin, rastlinskih proizvodov in nadzorovanih predmetov)
Prepovedan je uvoz rastlin, rastlinskih proizvodov in nadzorovanih predmetov s seznama III.A.
Na varovano območje je prepovedan tudi uvoz rastlin, rastlinskih proizvodov in nadzorovanih predmetov s seznama III.B, na katere se varovano območje nanaša.
Če niso izpolnjene predpisane fitosanitarne zahteve, je prepovedan uvoz in premeščanje rastlin, rastlinskih proizvodov in nadzorovanih predmetov s seznama IV.A.
Če niso izpolnjene predpisane fitosanitarne zahteve, je na varovana območja prepovedan tudi uvoz in premeščanje rastlin, rastlinskih proizvodov in nadzorovanih predmetov s seznama IV.B, na katere se varovano območje nanaša.
Uvoz in premeščanje drugih vrst rastlin, rastlinskih proizvodov in nadzorovanih predmetov, ki niso zajeti v seznamih iz prvega, drugega, tretjega in četrtega odstavka tega člena, se lahko prepove, če obstaja nevarnost za zdravstveno varstvo rastlin na ozemlju Republike Slovenije.
16. člen
(izjema za poskusno in raziskovalno delo ter žlahtnjenje)
Ne glede na določbe 14. in 15. člena tega zakona lahko znanstvene in raziskovalne organizacije uvozijo ali premeščajo škodljive organizme s seznamov I.A, II.A, I.B in II.B ter rastline, rastlinske proizvode in nadzorovane predmete s seznamov III.A, III.B, IV.A in IV.B, če:
– jih uporabijo za poskusne, raziskovalne ali razvojne namene ali za delo pri žlahtnjenju rastlin;
– izpolnjujejo predpisane pogoje glede strokovne in tehnične usposobljenosti, kar ugotovi uprava z odločbo v upravnem postopku;
– imajo uvozno dovoljenje.
Uvozno dovoljenje iz prejšnjega odstavka izda uprava na podlagi vloge organizacije iz prejšnjega odstavka.
Vloga vsebuje zlasti:
– podatke o vlagatelju (firma in sedež),
– podatke o škodljivih organizmih ali rastlinah, rastlinskih proizvodih in nadzorovanih predmetih.
Uprava vodi evidenco o uvozih iz prvega odstavka tega člena.
Minister predpiše pogoje glede strokovne in tehnične usposobljenosti, podrobnejšo vsebino vloge in obrazec uvoznega dovoljenja iz tega člena.
17. člen
(posebnosti)
Ne glede na določbe 14. in 15. člena tega zakona lahko uprava v skladu s predpisanimi pogoji in če ni nevarnosti za širjenje škodljivih organizmov, v posameznih primerih dovoli:
– izjemen uvoz rastlin, rastlinskih proizvodov in nadzorovanih predmetov, ki se gojijo ali uporabljajo v neposredni bližini državne meje, če so namenjeni uporabi v Republiki Sloveniji v neposredni bližini te državne meje;
– izjemen uvoz rastlin, rastlinskih proizvodov in nadzorovanih predmetov v primeru blage okužbe s škodljivimi organizmi, razen rastlin za saditev.
Uprava vodi evidenco o izjemnih uvozih iz tega člena.
Podrobnejše pogoje za izjemen uvoz rastlin, rastlinskih proizvodov in nadzorovanih predmetov predpiše minister.
18. člen
(izjeme)
Določbe 14. in 15. člena tega zakona se ne uporabljajo:
– za pošiljke, ki so v tranzitu preko ozemlja Republike Slovenije;
– za majhne količine rastlin, rastlinskih proizvodov in nadzorovanih predmetov, vključno z živili ali krmo, če jih uporabi lastnik ali prejemnik za neindustrijske ali nekomercialne namene ali za uživanje med prevozom.
Za majhne količine se štejejo zlasti sadje in sveže vrtnine, razen krompirja, rezano cvetje oziroma šopki, seme v izvirnem pakiranju, razen semenskega krompirja, okrasne čebulice, novoletne jelke brez korenin, sobne rastline v lončkih, balkonske rastline, ki so namenjene izključno za samooskrbo končnemu potrošniku, v količinah, ki jih predpiše minister.
C) Register pridelovalcev, predelovalcev, uvoznikov in distributerjev rastlin, rastlinskih proizvodov in nadzorovanih predmetov
19. člen
(register)
S pridelavo, predelavo, uvozom in distribucijo rastlin, rastlinskih proizvodov in nadzorovanih predmetov s seznamov V.A in V.B, se lahko ukvarjajo samo pravne in fizične osebe, ki izpolnjujejo predpisane pogoje za opravljanje registrirane oziroma prijavljene dejavnosti in so vpisane v register pridelovalcev, predelovalcev, uvoznikov in distributerjev rastlin, rastlinskih proizvodov in drugih nadzorovanih predmetov (v nadaljnjem besedilu: register) iz tega zakona.
Vpis v register je obvezen za naslednje zavezance:
– pridelovalce, predelovalce in distributerje rastlin, rastlinskih proizvodov in nadzorovanih predmetov s seznama V.A;
– uvoznike rastlin, rastlinskih proizvodov in nadzorovanih predmetov s seznama V.B;
– pridelovalce določenih rastlin, rastlinskih proizvodov in nadzorovanih predmetov, ki niso navedeni na seznamu V.A, ter zbirne in distribucijske centre na območju pridelave.
Register vzpostavi in vodi uprava.
20. člen
(vpis v register)
Zavezanci iz prejšnjega člena morajo biti za vpis v register strokovno usposobljeni za zdravstveno varstvo rastlin ali zagotoviti strokovno usposobljeno odgovorno osebo (v nadaljnjem besedilu: odgovorna oseba za zdravstveno varstvo rastlin) za izvajanje obveznosti iz 22. člena tega zakona. Podrobnejše kriterije glede strokovne usposobljenosti predpiše minister.
Vlogo za vpis v register morajo zavezanci podati pri upravi na predpisanem obrazcu.
Vloga mora vsebovati zlasti:
– identifikacijske podatke vlagatelja: firmo oziroma ime in priimek ter sedež oziroma naslov; odgovorno osebo; davčno številko; matično številko poslovnega subjekta oziroma KMG-MID številko kmetijskega gospodarstva in številko subjekta iz Registra kmetijskih gospodarstev, pravno organizacijsko obliko; vrsto dejavnosti;
– identifikacijske podatke odgovorne osebe za zdravstveno varstvo rastlin vlagatelja: ime in priimek, davčna številka; oziroma firmo ter sedež firme oziroma naslov s hišno številko.
Obrazec in podrobnejšo vsebino vloge iz drugega in tretjega odstavka tega člena predpiše minister.
Odločbo o vpisu v register izda uprava najkasneje v treh mesecih po prejemu popolne vloge.
Če zavezanec preneha izpolnjevati predpisane pogoje iz prvega odstavka tega člena ali ne izpolnjuje obveznosti iz 22. člena tega zakona, uprava po uradni dolžnosti izda odločbo o izbrisu iz registra.
21. člen
(vsebina registra)
Register vsebuje zlasti naslednje podatke:
– neponovljivo registrsko številko oziroma KMG-MID številko kmetijskega gospodarstva in številko subjekta;
– firmo oziroma ime in priimek ter sedež oziroma naslov;
– odgovorno osebo pravne osebe;
– pravno organizacijsko obliko;
– davčno številko;
– matično številko poslovnega subjekta;
– vrsto dejavnosti;
– kmetijska zemljišča v uporabi po parcelah in vrstah rabe;
– odgovorno osebo za zdravstveno varstvo rastlin.
Register se lahko vodi v elektronski obliki.
Podrobnejšo vsebino in način vodenja registra predpiše minister.
22. člen
(obveznosti zavezancev iz registra)
Zavezanci iz registra morajo zlasti:
– voditi natančne podatke o pridelavi, predelavi in prometu rastlin, rastlinskih proizvodov in nadzorovanih predmetov, ki jih kupujejo za skladiščenje ali sajenje na posestvu, jih pridelujejo ali jih odpošiljajo drugam in te listine hraniti najmanj eno leto;
– voditi in sproti dopolnjevati načrt mest, kjer se rastline, rastlinski proizvodi in nadzorovani predmeti gojijo, pridelujejo, skladiščijo, shranjujejo ali uporabljajo;
– opravljati redne vizualne zdravstvene preglede rastlin na predpisan način;
– omogočiti dostop pristojnemu inšpektorju za opravljanje pregledov rastlin, prostorov in listin ter jemanje uradnih vzorcev;
– nemudoma obvestiti upravo oziroma pristojnega inšpektorja o vseh nenavadnih pojavih in izbruhih škodljivih organizmov, simptomih ali drugih posebnostih na rastlinah ter o pridelavi in pojavu prepovedanih rastlinskih vrst;
– prijaviti upravi v predpisanem roku vse spremembe podatkov, ki se vodijo v registru;
– vsako leto do predpisanega roka prijaviti pristojnemu inšpektorju obseg in mesto pridelave oziroma predelave rastlin, rastlinskih proizvodov in nadzorovanih predmetov;
– sodelovati z upravo in s pristojnim inšpektorjem pri zagotavljanju zdravstvenega varstva rastlin.
Minister predpiše način izvajanja zdravstvenih pregledov, roke, vsebino in način posredovanja podatkov iz prejšnjega odstavka.
23. člen
(izjeme)
Ne glede na prvi in drugi odstavek 19. člena tega zakona so od vpisa v register izvzeti majhni pridelovalci oziroma predelovalci, če je njihova celotna pridelava oziroma predelava in prodaja rastlin, rastlinskih proizvodov in nadzorovanih predmetov namenjena za samooskrbo oziroma za končno uporabo fizičnih oseb na lokalnem trgu, ki se poklicno ne ukvarjajo z rastlinsko pridelavo in predelavo in če ni nevarnosti za širjenje škodljivih organizmov.
Minister predpiše podrobnejše kriterije za določitev majhnih pridelovalcev oziroma predelovalcev in obsega lokalnega trga.
2. Uvoz, izvoz in tranzit pošiljk
A) Uvoz
24. člen
(vstopno mesto)
Pošiljke, za katere je obvezen inšpekcijski pregled, se lahko uvažajo le čez določena vstopna mesta. Vstopna mesta za izvajanje inšpekcijskega pregleda po tem zakonu morajo izpolnjevati predpisane pogoje.
Vlada predpiše pogoje iz prejšnjega odstavka in določi vstopna mesta.
25. člen
(uvoz)
Pošiljke s seznama V.B.I, ki se uvažajo v državo, njihova embalaža, lahko pa tudi vozila, s katerimi se prevažajo, morajo biti inšpekcijsko pregledane.
Z inšpekcijskim pregledom se zlasti ugotavlja, če pošiljke:
– spremlja fitosanitarno spričevalo;
– niso okužene s škodljivimi organizmi s seznama I.A in seznama II.A;
– ne vsebujejo rastlin, rastlinskih proizvodov in nadzorovanih predmetov s seznama III.A;
– izpolnjujejo posebne fitosanitarne zahteve s seznama IV.A.
Pošiljke iz prvega odstavka tega člena mora spremljati izvirno fitosanitarno spričevalo praviloma iz države porekla, razen kadar se lahko posebne fitosanitarne zahteve iz seznama IV.A oziroma IV.B za posamezne vrste pošiljk, ki jih predpiše minister, izpolni tudi v državi, ki ni država porekla.
Za pošiljke iz prvega odstavka tega člena, ki so bile po izdaji izvirnega fitosanitarnega spričevala v državi porekla odposlane, skladiščene, ponovno pakirane ali razdeljene v drugi državi, ki ni država porekla, je potrebno, da izvirno fitosanitarno spričevalo ali njegovo overjeno kopijo spremlja fitosanitarno spričevalo za ponovni izvoz, izdano v tej drugi državi. Če pa so bile te pošiljke predhodno zaporedoma uvožene v več različnih držav in je bilo izdano več kot eno fitosanitarno spričevalo za ponovni izvoz, jih morajo poleg izvirnega fitosanitarnega spričevala ali njegove overjene kopije spremljati tudi vsa fitosanitarna spričevala za ponovni izvoz ali njihove overjene kopije.
Inšpekcijski pregled se lahko opravi tudi pri drugih pošiljkah, če fitosanitarni inšpektor sumi, da obstaja nevarnost za zdravstveno varstvo rastlin na ozemlju Republike Slovenije.
Minister predpiše način inšpekcijskega pregleda iz prvega odstavka tega člena.
26. člen
(uvoz v varovano območje)
Pošiljke s seznama V.B.II, ki se uvažajo v varovana območja, morajo poleg pogojev, določenih v 25. členu tega zakona, izpolnjevati še naslednje pogoje:
– da niso okužene s škodljivimi organizmi s seznamov I.B in II.B;
– da ne vsebujejo rastlin, rastlinskih proizvodov in nadzorovanih predmetov s seznama III.B;
– da izpolnjujejo posebne fitosanitarne zahteve s seznama IV.B.
27. člen
(poskusno in raziskovalno delo ter žlahtnjenje)
Pošiljke s seznama V.B, ki se uvažajo in so namenjene za poskusno, raziskovalno ali razvojno delo ali za delo pri žlahtnjenju rastlin, morajo biti inšpekcijsko pregledane in jih mora spremljati uvozno dovoljenje iz 16. člena tega zakona in fitosanitarno spričevalo države porekla.
28. člen
(posebnosti)
Če ni nevarnosti za širjenje škodljivih organizmov, lahko uprava pod pogoji iz 17. člena tega zakona dovoli uvoz rastlin, rastlinskih proizvodov in nadzorovanih predmetov s seznama V.B, ki se gojijo ali uporabljajo v neposredni bližini državne meje, brez fitosanitarnega spričevala in inšpekcijskega pregleda, če so namenjeni uporabi v neposredni bližini te državne meje.
29. člen
(izjeme)
Majhne količine rastlin, rastlinskih proizvodov in nadzorovanih predmetov s seznama V.B se v skladu z 18. členom tega zakona lahko uvažajo brez fitosanitarnega spričevala in inšpekcijskega pregleda.
30. člen
(dolžnosti uvoznikov in carinskih delavcev)
Uvozniki, prevozniki oziroma osebe, ki pošiljke iz prvega odstavka 25. člena tega zakona uvažajo v Republiko Slovenijo, morajo o prispetju teh pošiljk, ki se uvažajo ali pretovarjajo med prevozom, obvestiti fitosanitarnega inšpektorja.
Carinski delavci ne smejo začeti s postopkom za začetek carinsko dovoljene rabe ali uporabe, razen tranzita, dokler fitosanitarni inšpektor ne opravi inšpekcijskega pregleda pošiljk iz prejšnjega odstavka in z odločbo dovoli uvoz.
Na pošiljkah, ki se uvažajo, morajo uvozniki izvajati ukrepe, ki jih odredi fitosanitarni inšpektor.
Posameznikom, ki prinesejo rastline, rastlinske proizvode in nadzorovane predmete v Republiko Slovenijo brez fitosanitarnega spričevala ali so rastline, rastlinski proizvodi in nadzorovani predmeti na seznamu III.A ali III.B, razen majhnih količin iz 18. člena tega zakona, carinski delavci prepovejo njihov uvoz in jih izročijo fitosanitarnemu inšpektorju, ki odredi predpisane ukrepe v skladu s tretjim odstavkom 10. člena tega zakona.
31. člen
(postopek ob uvozu)
Inšpekcijski pregled pošiljk iz 25. člena tega zakona se opravi na prvem vstopnem mestu v Republiko Slovenijo, kjer se opravljajo druge uvozne administrativne formalnosti, vključno s carinskimi.
Če ni nevarnosti za širjenje škodljivih organizmov, se v primerih in pod pogoji, ki jih predpiše minister, zdravstveni pregled pošiljke lahko opravi tudi v za to uradno določenih mestih v notranjosti države, pod carinskim nadzorom.
32. člen
(potrditev ali zavrnitev uvoza)
Če so izpolnjeni pogoji iz 25. oziroma 26. člena tega zakona, fitosanitarni inšpektor po opravljenem pregledu z odločbo dovoli uvoz pošiljke in označi fitosanitarno spričevalo ali fitosanitarno spričevalo za ponovni izvoz z vstopnim datumom in žigom fitosanitarne inšpekcije.
Če pogoji oziroma eden od pogojev iz 25. oziroma 26. člena tega zakona niso izpolnjeni, fitosanitarni inšpektor z odločbo prepove uvoz pošiljke, odredi enega od ukrepov iz tretjega odstavka 10. člena tega zakona in označi fitosanitarno spričevalo ali fitosanitarno spričevalo za ponovni izvoz z rdečim trikotnim žigom, s čimer spričevali postaneta neveljavni.
Če se z inšpekcijskim pregledom ugotovi, da je del pošiljke okužen s škodljivimi organizmi s seznamov I.A, I.B, II.A ali II.B, se lahko dovoli uvoz preostalega dela pošiljke, če ni suma na okužbo tega dela pošiljke in če ni nevarnosti za širjenje škodljivih organizmov.
Minister predpiše velikost žiga iz drugega odstavka tega člena in podatke v njem.
33. člen
(druge pošiljke ob uvozu)
Če iz spremnih listin drugih pošiljk, ki se uvažajo, izhaja, da ne vsebujejo rastlin, rastlinskih proizvodov in nadzorovanih predmetov s seznama V.B, lahko fitosanitarni inšpektor opravi inšpekcijski pregled, če obstaja utemeljen sum glede istovetnosti pošiljke oziroma če obstaja nevarnost širjenja škodljivih organizmov.
Če po opravljenem inšpekcijskem pregledu fitosanitarni inšpektor še dvomi o istovetnosti pošiljke, zlasti glede rodu, vrste ali izvora, se šteje, da pošiljka vsebuje rastline, rastlinske proizvode in nadzorovane predmete s seznama V.B.
34. člen
(proste carinske cone)
Za pošiljke, ki se uvozijo v proste carinske cone in v carinska skladišča v Republiki Sloveniji, veljajo določbe tega zakona, ki se nanašajo na uvoz pošiljk.
B) Izvoz
35. člen
(postopek ob izvozu)
Če za pošiljke, ki se izvažajo in so po poreklu iz Republike Slovenije, država, v katero se izvaža, zahteva fitosanitarno spričevalo, fitosanitarni inšpektor pred izdajo fitosanitarnega spričevala opravi inšpekcijski pregled pošiljke, da zagotovi izpolnjevanje predpisanih fitosanitarnih zahtev države, v katero se pošiljka izvaža.
Če za pošiljke, ki se izvažajo in po poreklu niso iz Republike Slovenije, ampak so se v Republiki Sloveniji skladiščile, ponovno pakirale ali razdeljevale, država, v katero se te pošiljke izvažajo, zahteva fitosanitarno spričevalo, fitosanitarni inšpektor pred izdajo fitosanitarnega spričevala za ponovni izvoz opravi inšpekcijski pregled pošiljk, da zagotovi izpolnjevanje predpisanih fitosanitarnih zahtev države uvoznice.
Izdaja fitosanitarnega spričevala se šteje za uradno dejanje ali ukrep, ki ga opravi fitosanitarni inšpektor, s katerim se potrjuje, da so izpolnjene določbe prvega in drugega odstavka tega člena.
Minister predpiše obliko in vsebino fitosanitarnega spričevala in fitosanitarnega spričevala za ponovni izvoz.
36. člen
(dolžnosti izvoznikov)
Izvoznik mora podati vlogo za izdajo fitosanitarnega spričevala pri fitosanitarnem inšpektorju v roku, ki ga predpiše minister.
Vloga za izdajo fitosanitarnega spričevala mora vsebovati zlasti:
– identifikacijske podatke vlagatelja: firmo oziroma ime in priimek ter sedež oziroma naslov;
– podatke o pošiljki.
Podrobnejšo vsebino vloge iz prejšnjega odstavka predpiše minister.
Izvozniki morajo izvajati ukrepe, ki jih med inšpekcijskim pregledom pošiljk, namenjenih za izvoz, odredi fitosanitarni inšpektor.
C) Tranzit
37. člen
(tranzit pošiljk)
Za pošiljke, ki so v tranzitu, ni obvezen inšpekcijski pregled v skladu z drugim odstavkom 25. člena tega zakona.
Pošiljka iz prejšnjega odstavka mora biti pakirana tako, da ni nevarnosti za širjenje škodljivih organizmov in ne sme biti razdeljena ali združena z drugimi pošiljkami ali prepakirana na carinskem območju Republike Slovenije.
Če pošiljka ni pakirana v skladu s prejšnjim odstavkom ali če se jo pretovarja, je obvezen inšpekcijski pregled v skladu z drugim odstavkom 25. člena tega zakona.
Ne glede na določbe prvega odstavka tega člena lahko ob utemeljenem sumu na nevarnost vnosa in širjenja škodljivih organizmov, minister predpiše za določene pošiljke v tranzitu način ravnanja s pošiljko, obvezen inšpekcijski pregled, način pregleda in določi ukrepe.
3. Premeščanje rastlin, rastlinskih proizvodov in nadzorovanih predmetov
38. člen
(premeščanje)
Rastline, rastlinski proizvodi in nadzorovani predmeti s seznama V.A.I se lahko premeščajo le, če je na njih ali na njihovi embalaži nameščen rastlinski potni list ali je priložen prevoznemu sredstvu.
Pošiljke s seznama V.A, ki se premeščajo in so namenjene za poskusno, raziskovalno ali razvojno delo ali za delo pri žlahtnjenju rastlin, morajo biti inšpekcijsko pregledane in jih mora spremljati rastlinski potni list.
39. člen
(premeščanje v varovano območje)
Rastline, rastlinski proizvodi in nadzorovani predmeti s seznama V.A.II se lahko premeščajo v ali znotraj varovanega območja le, če je na njih ali na njihovi embalaži nameščen rastlinski potni list, ki je veljaven za varovano območje, ali je priložen prevoznemu sredstvu in so izpolnjeni pogoji za premeščanje, ki jih podrobneje predpiše minister.
Določbe prejšnjega odstavka se ne uporabljajo za premeščanje rastlin, rastlinskih proizvodov in nadzorovanih predmetov skozi varovana območja ali iz varovanih območij pod pogoji, ki jih predpiše minister.
40. člen
(izjeme)
Ne glede na prvi odstavek 38. člena tega zakona se brez rastlinskega potnega lista lahko premeščajo tiste količine rastlin, rastlinskih proizvodov in nadzorovanih predmetov s seznama V.A, ki jih premeščajo majhni pridelovalci oziroma predelovalci, kateri so lahko izvzeti iz vpisa v register v skladu s 23. členom tega zakona.
41. člen
(pridelava, predelava, uporaba)
Rastline, rastlinski proizvodi in nadzorovani predmeti s seznama V.A.I, ki jih pridelujejo, predelujejo ali uporabljajo zavezanci za vpis v register in so namenjeni premeščanju, morajo biti inšpekcijsko pregledani, da se ugotovi zlasti, da:
– niso okuženi s škodljivimi organizmi s seznamov I.A in II.A;
– izpolnjujejo posebne fitosanitarne zahteve s seznama IV.A.
Rastline, rastlinski proizvodi in nadzorovani predmeti iz seznama V.A.II, ki so namenjeni premeščanju v varovano območje, morajo biti inšpekcijsko pregledani za namene iz prejšnjega odstavka in da se ugotovi:
– da niso okužene s škodljivimi organizmi s seznamov I.B in II.B;
– da izpolnjujejo posebne fitosanitarne zahteve s seznama IV.B.
Inšpekcijski pregledi iz prvega in drugega odstavka tega člena, se opravljajo redno, najmanj v predpisanih časovnih obdobjih oziroma najmanj enkrat letno in vsaj vizualno.
Podrobnejši način inšpekcijskega pregleda iz prvega, drugega in tretjega odstavka tega člena predpiše minister.
Ne glede na določbe tretjega odstavka tega člena se za zagotavljanje zdravstvenega varstva rastlin lahko izvajajo inšpekcijski pregledi naključno in ne glede na poreklo rastlin, rastlinskih proizvodov in nadzorovanih predmetov kadarkoli in povsod tam, kjer se premeščajo, pridelujejo, predelujejo, skladiščijo, prodajajo ali drugače uporabljajo, kot tudi v prostorih kupcev.
Če se med inšpekcijskimi pregledi ugotovi, da obstaja nevarnost za širjenje škodljivih organizmov oziroma da niso izpolnjeni predpisani pogoji za premeščanje rastlin, rastlinskih proizvodov in nadzorovanih predmetov, pristojni inšpektor odredi ukrepe iz tretjega odstavka 10. člena tega zakona.
42. člen
(rastlinski potni listi)
Rastlinske potne liste se izdaja za rastline, rastlinske proizvode in nadzorovane predmete s seznama V.A.
Rastlinske potne liste izdajajo izvajalci javne službe zdravstvenega varstva rastlin ali zavezanci za vpis v register iz prve in druge alinee drugega odstavka 19. člena tega zakona (v nadaljnjem besedilu: upravičenci), če imajo za to dovoljenje uprave in če so bile rastline, rastlinski proizvodi in drugi nadzorovani predmeti s seznama V.A inšpekcijsko pregledani v skladu s prejšnjim členom.
43. člen
(dovoljenje za izdajo rastlinskih potnih listov)
Uprava izda upravičencem dovoljenje za izdajo rastlinskih potnih listov, če izpolnjujejo naslednje pogoje:
– da so vpisani v register iz 19. člena tega zakona;
– da so strokovno usposobljeni za zdravstveno varstvo rastlin ali da zagotovijo strokovno usposobljeno odgovorno osebo za zdravstveno varstvo rastlin, ki skrbi za izvajanje obveznosti iz 49. člena tega zakona, ki je v delovnem ali pogodbenem razmerju z upravičencem;
– da imajo zapisnik pristojnega inšpektorja o izpolnjevanju obveznosti iz 22. člena tega zakona.
Vlogo za pridobitev dovoljenja za izdajo rastlinskih potnih listov morajo upravičenci vložiti pri upravi na predpisanem obrazcu.
Vloga mora vsebovati poleg podatkov iz 20. člena tega zakona še zlasti:
– podatke o vrsti pridelave, predelave, prodaje oziroma uvoza rastlin, rastlinskih proizvodov in nadzorovanih predmetov;
– dokazila o izpolnjevanju pogojev iz prvega odstavka tega člena.
Šteje se, da je oseba iz druge alinee prvega odstavka tega člena strokovno usposobljena, če ima predpisano izobrazbo in potrdilo o temeljnem znanju o škodljivih organizmih, njihovem obvladovanju in predpisih o zdravstvenem varstvu rastlin, pridobljeno na tečajih, za katere uprava potrdi program in izvajalca.
V primeru, da je odgovorna oseba za zdravstveno varstvo rastlin v pogodbenem razmerju z upravičencem, mora upravičenec vlogi priložiti kopijo pogodbe, ki mora vsebovati natančno določene obveznosti odgovorne osebe za zdravstveno varstvo rastlin.
Obrazec in podrobnejšo vsebino vloge iz drugega in tretjega odstavka tega člena ter pogoje glede izobrazbe in obrazec potrdila o temeljnem znanju iz četrtega odstavka tega člena predpiše minister.
Dovoljenje za izdajo rastlinskih potnih listov izda predstojnik uprave v upravnem postopku najkasneje v treh mesecih po prejemu popolne vloge, če so izpolnjeni predpisani pogoji.
Če upravičenec preneha izpolnjevati predpisane pogoje za izdajanje rastlinskih potnih listov, se dovoljenje na predlog upravičenca ali po uradni dolžnosti razveljavi.
44. člen
(evidenca odgovornih oseb za zdravstveno varstvo rastlin za izdajo rastlinskih potnih listov)
Uprava vzpostavi in vodi evidenco odgovornih oseb za zdravstveno varstvo rastlin za izdajo rastlinskih potnih listov.
V evidenci se na enoten način vodijo zlasti firma oziroma ime in priimek in sedež oziroma naslov odgovorne osebe za zdravstveno varstvo rastlin ter osebno ime in naslov upravičenca, ki je zagotovil to odgovorno osebo.
Podrobnejše podatke in način vodenja evidence iz prvega in drugega odstavka tega člena predpiše minister.
45. člen
(vrste rastlinskih potnih listov)
Vrste rastlinskih potnih listov so:
– rastlinski potni list;
– nadomestni rastlinski potni list (z oznako RP);
– rastlinski potni list za varovana območja (z oznako ZP).
Minister predpiše obliko in vsebino rastlinskih potnih listov.
46. člen
(izdaja rastlinskih potnih listov za neokužene rastline, rastlinske proizvode in nadzorovane predmete)
Če se z inšpekcijskim pregledom ugotovi, da je del rastlin, rastlinskih proizvodov in nadzorovanih predmetov, ki jih pridelujejo, predelujejo ali uporabljajo registrirani pridelovalci oziroma predelovalci, ali je kakor koli drugače navzoč v njihovih prostorih, okužen s škodljivimi organizmi s seznamov I.A, I.B, II.A ali II.B, se lahko izda rastlinski potni list za preostale rastline, rastlinske proizvode in nadzorovane predmete, če ni suma, da so okuženi in če ni nevarnosti za širjenje škodljivih organizmov.
47. člen
(nadomestni rastlinski potni list)
Če se pošiljka razdeli ali sestavi iz več različnih posamičnih pošiljk, ki jih že spremlja rastlinski potni list, se mora za novo pošiljko izdati nadomestni rastlinski potni list.
Če se v primerih iz prejšnjega odstavka spremeni zdravstveno stanje pošiljke, se lahko izda nadomestni rastlinski potni list le po opravljenem inšpekcijskem pregledu.
48. člen
(zamenjava fitosanitarnega spričevala z rastlinskim potnim listom)
Po opravljenem inšpekcijskem pregledu pošiljk, ki se uvažajo in jih mora spremljati fitosanitarno spričevalo ter so navedene s seznamu V.A, fitosanitarni inšpektor dovoli premeščanje uvožene pošiljke v notranjost države s fitosanitarnim spričevalom, na katerem je navedeno, da nadomešča rastlinski potni list.
Če se pošiljka s seznama V.A, ki jo spremlja fitosanitarno spričevalo razdeli ali sestavi iz več drugih različnih, posamičnih pošiljk, se mora za novo pošiljko izdati rastlinski potni list.
Če se v primerih iz prejšnjega odstavka spremeni zdravstveno stanje uvožene pošiljke, se lahko izda rastlinski potni list le po opravljenem inšpekcijskem pregledu.
49. člen
(obveznosti pridelovalcev, predelovalcev, uvoznikov in distributerjev pri izdaji rastlinskih potnih listov)
Pridelovalci, predelovalci, uvozniki in distributerji rastlin, rastlinskih proizvodov in nadzorovanih predmetov iz prve in druge alinee drugega odstavka 19. člena tega zakona morajo poleg obveznosti iz 22. člena tega zakona tudi:
– prijaviti upravi v predpisanem roku vse spremembe glede pogojev za izdajo rastlinskih potnih listov;
– poskrbeti za izdajo rastlinskih potnih listov v skladu s tem zakonom;
– obveščati pristojnega inšpektorja v predpisanih rokih o nameravanem premeščanju rastlin, rastlinskih proizvodov in nadzorovanih predmetov v varovano območje;
– izpolnjevati rastlinske potne liste v skladu s predpisano vsebino in oznakami;
– hraniti listine in voditi evidenco glede izdaje vseh vrst rastlinskih potnih listov;
– poskrbeti za namestitev rastlinskih potnih listov na način, ki onemogoča ponovno uporabo rastlinskih potnih listov.
Način in roke prijav ter rok hrambe listin iz prejšnjega odstavka predpiše minister.
50. člen
(obveznosti kupcev rastlin, rastlinskih proizvodov in nadzorovanih predmetov)
Kupci rastlin, rastlinskih proizvodov in nadzorovanih predmetov, ki se ukvarjajo z njihovo tržno pridelavo oziroma predelavo, morajo kot končni uporabniki hraniti vse vrste rastlinskih potnih listov v skladu s predpisanim rokom.
Rok hrambe iz prejšnjega odstavka predpiše minister.
Kupci iz prvega odstavka tega člena morajo pristojnemu inšpektorju omogočiti dostop do rastlin, rastlinskih proizvodov in nadzorovanih predmetov na katerikoli stopnji v pridelavi ali predelavi ali na trgu ter omogočiti inšpekcijski pregled, vključno s pregledom listin.
IV. BIOTIČNO VARSTVO RASTLIN
51. člen
(biotično varstvo rastlin)
Biotično varstvo rastlin je način obvladovanja škodljivih organizmov v kmetijstvu in gozdarstvu, ki uporablja žive naravne sovražnike, antagoniste ali kompetitorje ali njihove produkte in druge organizme, ki se morejo sami razmnoževati.
52. člen
(domorodne vrste organizmov)
Domorodna vrsta organizma je tista vrsta, ki je v določenem ekosistemu naravno navzoča.
Vnos, gojenje ali uporaba domorodnih vrst organizmov za namen biotičnega varstva rastlin v zavarovanih prostorih in na prostem je dovoljena, če so izpolnjeni predpisani pogoji glede strokovne in tehnične usposobljenosti, ki jih predpiše minister v soglasju z ministrom, pristojnim za ohranjanje narave.
53. člen
(tujerodne vrste organizmov)
Tujerodna vrsta organizma je tista vrsta, ki jo naseli človek in v določenem ekosistemu pred naselitvijo ni bila navzoča.
Za namen biotičnega varstva rastlin v zavarovanih prostorih in na prostem, je dovoljeno uporabljati le tiste tujerodne vrste organizmov, ki so na seznamu, ki ga objavi minister v soglasju z ministrom, pristojnim za ohranjanje narave.
Uprava izda dovoljenje za uvoz in uporabo tujerodnih vrst organizmov iz prejšnjega odstavka s soglasjem ministrstva, pristojnega za ohranjanje narave, na podlagi ugotovitve, da poseg v naravo ne ogroža naravnega ravnovesja ali biotske raznovrstnosti, v skladu s predpisi na področju ohranjanja narave.
Ne glede na določbe drugega odstavka tega člena se lahko izjemoma izda dovoljenje za uvoz in uporabo tujerodnih vrst organizmov za namen biotičnega varstva rastlin za znanstvene in raziskovalne organizacije, če jih uporabijo za poskusne, raziskovalne ali razvojne namene. Dovoljenje se izda na način iz prejšnjega odstavka.
Za pridobitev dovoljenja iz tretjega in četrtega odstavka tega člena mora vlagatelj izpolnjevati tudi predpisane pogoje glede prostorov, opreme in kadrov.
Vlogo za izdajo dovoljenja iz tretjega in četrtega odstavka tega člena morajo vlagatelji podati pri upravi. Vloga mora vsebovati zlasti naslednje podatke:
– firmo oziroma ime in priimek ter sedež oziroma naslov;
– odgovorno osebo;
– vrsto dejavnosti;
– vrsto in način uporabe glede na ciljni škodljivi organizem;
– program naselitve in seznam prejemnikov;
– oceno tveganja za naravo;
– dokazila, da je organizem dovoljeno uporabljati vsaj v treh ekološko primerljivih evropskih državah;
– dokazila, da je organizem namenjen uporabi za biotično varstvo rastlin;
– dokazila, da so izpolnjeni drugi predpisani pogoji za uporabo.
Minister v soglasju z ministrom, pristojnim za ohranjanje narave, predpiše podrobnejše pogoje iz petega odstavka tega člena in podrobnejšo vsebino vloge iz prejšnjega odstavka.
Uprava vodi evidenco o uvozu in uporabi tujerodnih vrst organizmov iz tega člena.
V. PRIDOBIVANJE, UPORABA TER IZMENJAVA PODATKOV IN INFORMACIJ
54. člen
(pridobivanje in uporaba podatkov)
Zaradi analiziranja in sprejemanja ukrepov zdravstvenega varstva rastlin lahko uprava za vodenje in vzdrževanje podatkovnih zbirk na podlagi tega zakona, pridobiva in uporablja podatke, ki jih v okviru predpisanih zbirk vodijo državni organi, javni zavodi in agencije, koncesionarji ter drugi pooblaščeni organi, zlasti iz:
– registra kmetijskih gospodarstev in evidence subjektov;
– evidence pridelovalcev in predelovalcev kmetijskih pridelkov oziroma živil;
– katastra dejanske rabe kmetijskih zemljišč;
– registra prostorskih enot;
– davčnega registra (davčna številka);
– centralnega registra prebivalstva (ime in priimek, enotna matična številka občana, prebivališče);
– zemljiškega katastra (parcelna številka, meja parcele, površina, lastnik, upravljalec, najemnik);
– zemljiške knjige (lastninska in zakupna pravica na posameznih parcelah);
– poslovnega registra Republike Slovenije;
– zbirk statističnih podatkov s področja kmetijstva in gozdarstva v agregatni obliki;
– zbirk carinskih podatkov o uvozu in izvozu rastlin in rastlinskih proizvodov;
– zbirk podatkov Sklada kmetijskih zemljišč in gozdov Republike Slovenije (podatki o zemljiščih, ki so v lasti Republike Slovenije in zakupnikov teh zemljišč);
– zbirk podatkov Hidrometeorološkega zavoda Republike Slovenije.
Uprava lahko uporablja tudi temeljne topografske načrte, topografske karte, pregledne karte in digitalne ortofoto načrte.
Uprava skladno s svojimi pristojnostmi povezuje svoje zbirke podatkov z vsemi zbirkami podatkov, ki se vodijo na ministrstvu, pristojnem za kmetijstvo in gozdarstvo.
Registri, evidence in druge zbirke podatkov, ki jih po tem zakonu vzpostavi in vodi uprava, se financirajo iz proračuna Republike Slovenije.
Način povezovanja z drugimi zbirkami podatkov in način pridobivanja podatkov iz drugih zbirk podatkov predpiše minister v soglasju z ministrom pristojnim za posamezno zbirko podatkov, v skladu s predpisi, ki urejajo varstvo podatkov.
55. člen
(posredovanje podatkov)
Uprava lahko posreduje podatke iz svojih registrov in zbirk podatkov drugim državnim organom in organom lokalnih skupnosti, če jih ti potrebujejo za izvajanje zakonsko določenih nalog ter pooblaščenim organizacijam in izvajalcem javnih služb, če jih ti potrebujejo za izvajanje nalog s področja zdravstvenega varstva rastlin.
Upravljalci zbirk podatkov, kart in digitalnih ortofoto načrtov iz prejšnjega člena posredujejo upravi podatke brezplačno, zaračunavajo pa lahko neposredne materialne stroške. Podatke iz prvega odstavka prejšnjega člena, ki imajo naravo osebnih podatkov, posredujejo upravljalci zbirk podatkov v skladu s predpisi o varstvu osebnih podatkov.
Izpise iz zbirk podatkov, ki se vodijo v skladu s tem zakonom in ki ne vsebujejo osebnih podatkov, lahko proti plačilu stroškov posredovanja pridobi oseba, ki za to izkaže pravni interes. Ta sme dobljene podatke uporabljati samo za namene, za katere so ji bili dani in jih ne sme spreminjati ali posredovati drugim osebam.
56. člen
(informacijski sistem)
Izvajalci zdravstvenega varstva rastlin morajo voditi in redno dopolnjevati predpisane evidence, registre in baze podatkov, ki so povezani v informacijski sistem.
Uprava zagotovi vzpostavitev in povezovanje informacijskega sistema iz prejšnjega odstavka z informacijskim sistemom ministrstva, pristojnega za kmetijstvo in gozdarstvo, ter z mednarodnimi informacijskimi sistemi na področju zdravstvenega varstva rastlin.
Način povezovanja, pogoje vodenja registrov, evidenc in baz podatkov predpiše minister.
57. člen
(mednarodna izmenjava podatkov in informacij)
Na mednarodni ravni uprava izmenjuje zlasti naslednje podatke in informacije:
– o osrednjem odgovornem organu;
– o seznamu vstopnih mest, skozi katera se lahko uvažajo pošiljke v Republiko Slovenijo;
– o seznamih škodljivih organizmov, ki so predmet nadzora;
– o navzočnosti ali pojavu škodljivih organizmov s seznamov, predpisanih po tem zakonu, na delu svojega ozemlja, kjer njihova navzočnost prej ni bila znana, ter o uvedenih ukrepih;
– o pojavu, izbruhu ali širjenju škodljivih organizmov, ki predstavljajo potencialno nevarnost;
– o vsakem pojavu škodljivega organizma v varovanem območju, glede katerega je bilo varovano območje priznano;
– o ugotovitvah sistematičnih raziskav v varovanem območju;
– o predpisih, ki so bili izdani na podlagi tega zakona;
– o primerih, ko so bile pošiljke rastlin, rastlinskih proizvodov in nadzorovanih predmetov zadržani zaradi neizpolnjevanja fitosanitarnih zahtev;
– o drugih podatkih in informacijah s področja tega zakona, na zahtevo mednarodnih organov in organizacij.
Podatki in informacije se posredujejo v skladu z mednarodnimi konvencijami in sporazumi, ki obvezujejo Republiko Slovenijo.
VI. TAKSE IN STROŠKI
58. člen
(stroški)
Vse stroške preiskav rastlin, rastlinskih proizvodov in nadzorovanih predmetov, ki so bile opravljene na zahtevo pristojnega inšpektorja zaradi ugotovitve zdravstvenega stanja rastlin, v primeru, kadar je izvid analize neugoden za imetnika, plača imetnik, pri katerem so bili vzeti uradni vzorci, razen če ni drugače predpisano.
Vse stroške ukrepov po tem zakonu, nastale zaradi zagotavljanja zdravstvenega varstva rastlin, nosi imetnik.
Stroške tečajev strokovnega usposabljanja za pridobitev dovoljenja za izdajo rastlinskih potnih listov plača vlagatelj.
Za fitosanitarna spričevala se plačajo upravne takse.
Za inšpekcijske preglede se plača posebna taksa. Minister predpiše višino posebne takse, vrsto in količino rastlin, rastlinskih proizvodov in nadzorovanih predmetov in način plačila.
Posebna taksa iz prejšnjega odstavka je prihodek proračuna Republike Slovenije in se vplačuje na poseben vplačilni račun, določen v skladu s predpisi, ki urejajo način vplačevanja in razporejanja javnofinančnih prihodkov. Proračunski uporabnik, ki nadzira in skrbi za pobiranje posebne takse iz prejšnjega odstavka, je Inšpektorat Republike Slovenije za kmetijstvo, gozdarstvo, lovstvo in ribištvo.
VII. ODŠKODNINE
59. člen
(odškodnina)
Imetnik, ki se ukvarja s pridelavo oziroma predelavo rastlin, rastlinskih proizvodov in nadzorovanih predmetov, ima pravico do odškodnine, če pristojni inšpektor v skladu s tem zakonom odredi uničenje ali drugačno odstranitev rastlin, rastlinskih proizvodov in nadzorovanih predmetov pod pogojem, da:
– je imetnik takoj, ko je ugotovil ali sumil, obvestil o pojavu ali sumu na škodljivi organizem s seznamov I.A in II.A ali v primeru varovanega območja s seznamov I.B in II.B,
– je imetnik izvršil vse predpisane in odrejene ukrepe za zdravstveno varstvo rastlin.
Odškodnina se plača iz proračuna Republike Slovenije.
Odškodnina iz prejšnjega odstavka se ne plača, če se škodljivi organizem pojavi pri uvozu rastlin, rastlinskih proizvodov in nadzorovanih predmetov v Republiko Slovenijo.
Postopek za izplačilo odškodnine se začne na zahtevo imetnika uničenih ali drugače odstranjenih rastlin, rastlinskih proizvodov in nadzorovanih predmetov. Zahtevi, ki jo vloži na upravo, mora priložiti odločbo pristojnega inšpektorja o odrejenih ukrepih.
O upravičenosti do odškodnine in o njeni višini odloča uprava v upravnem postopku. Višino odškodnine ugotovi posebna komisija, ki jo imenuje uprava.
Zoper odločbo o višini odškodnine ni mogoča pritožba in tudi ni mogoč upravni spor. Imetnik lahko v 30 dneh po vročitvi odločbe iz prejšnjega odstavka predlaga pristojnemu sodišču, da odmeri odškodnino.
V primeru, da se odločbe ne izda ali se je ne vroči imetniku v 60 dneh od vložitve zahteve za izplačilo odškodnine, lahko imetnik predlaga pristojnemu sodišču, da odmeri odškodnino.
O zahtevkih iz šestega in sedmega odstavka tega člena odloča sodišče v nepravdnem postopku.
Minister predpiše podrobnejše kriterije za določitev odškodnine.
VIII. JAVNA SLUŽBA ZDRAVSTVENEGA VARSTVA RASTLIN
60. člen
(opredelitev)
Javna služba zdravstvenega varstva rastlin je z zakonom določena dejavnost, pri izvajanju katere ima izvajalec v javnem interesu posebne obveznosti (v nadaljnjem besedilu: obveznosti javne službe).
Dejavnost javne službe zdravstvenega varstva rastlin obsega zlasti izvajanje nalog na področju opazovanja in napovedovanja škodljivih organizmov ter strokovnih nalog na področju zdravstvenega varstva rastlin.
Naloge na področju opazovanja in napovedovanja škodljivih organizmov so zlasti:
– spremljanje in opazovanje razvoja škodljivih organizmov, ki so običajno navzoči na rastlinah in rastlinskih proizvodih, ter določanje optimalnih rokov za njihovo zatiranje;
– evidentiranje izbruhov in povečane populacije škodljivih organizmov (epifitocije);
– napovedovanje razvoja in povečanega pojava škodljivih organizmov, na podlagi ustreznih podatkov;
– zagotavljanje meteoroloških, biotičnih in drugih podatkov za namene opazovanja in napovedovanja pojava škodljivih organizmov;
– opravljanje osnovne terenske in laboratorijske diagnostike škodljivih organizmov;
– opozarjanje in preprečevanje širjenja škodljivih organizmov s svetovanjem in navodili za uporabo fitofarmacevtskih sredstev ter z obveščanjem javnosti in ustreznih služb;
– izobraževanje imetnikov v zvezi z izvajanjem dejavnosti zdravstvenega varstva rastlin.
Strokovne naloge na področju zdravstvenega varstva rastlin so zlasti:
– izvajanje specializiranih laboratorijskih preiskav rastlin, rastlinskih proizvodov in nadzorovanih predmetov zaradi diagnostike škodljivih organizmov;
– dajanje strokovnih mnenj imetnikom v zvezi z zdravstvenim varstvom rastlin;
– strokovno usposabljanje odgovornih oseb za zdravstveno varstvo rastlin za izdajo rastlinskih potnih listov;
– izdajanje rastlinskih potnih listov;
– izvajanje raziskovalne in razvojne dejavnosti;
– izvajanje dezinsekcije in dezinfekcije ter deratizacije za namene zdravstvenega varstva rastlin;
– opravljanje drugih strokovnih nalog.
Minister podrobneje predpiše naloge iz tretjega in četrtega odstavka tega člena.
61. člen
(izvajalci javne službe zdravstvenega varstva rastlin)
Dejavnost javne službe zdravstvenega varstva rastlin izvajajo javni zavodi, osebe javnega prava ter druge pravne in fizične osebe, ki izpolnjujejo predpisane kadrovske in prostorske pogoje ter pogoje glede opreme.
Ne glede na določbe prejšnjega odstavka opravljajo dejavnost javne službe zdravstvenega varstva rastlin v gozdarstvu izvajalci javne gozdarske službe, določeni v zakonu, ki ureja področje gozdarstva, v skladu s tem zakonom in predpisi, ki urejajo področje gozdarstva.
Minister predpiše pogoje iz prvega odstavka tega člena, razen pogojev za izvajalce javne službe, ki izvajajo dezinsekcijo, dezinfekcijo in deratizacijo, ki so predpisani v skladu z zakonom, ki ureja promet in uporabo fitofarmacevtskih sredstev.
62. člen
(obveznosti javne službe)
Obveznosti javne službe zdravstvenega varstva rastlin so:
– trajno in nepretrgano opravljanje dejavnosti in izvajanje storitev;
– omogočanje storitev za vsako fizično ali pravno osebo, ki se ukvarja s kmetijsko dejavnostjo, dejavnostjo varstva rastlin oziroma izkaže pravni interes;
– izvajanje storitev po predpisani ceni;
Obveznosti javne službe zdravstvenega varstva rastlin se podrobneje uredijo z odločbo o koncesiji.
Če izvajalec javne službe zdravstvenega varstva rastlin ne zagotovi storitve osebi, kateri jo je dolžan zagotoviti, ali ne zagotovi storitev po predpisani ceni in drugih predpisanih pogojih, lahko uporabnik storitve od uprave zahteva, da odloči o uporabnikovi pravici z odločbo v upravnem postopku in z njo izvajalcu javne službe zdravstvenega varstva rastlin naloži ustrezno ravnanje.
63. člen
(financiranje javne službe)
Javna služba zdravstvenega varstva rastlin se financira iz:
– delnega ali celotnega plačila cene za opravljeno storitev;
– proračuna Republike Slovenije;
– drugih virov.
Izvajalci javne službe zdravstvenega varstva rastlin morajo sredstva iz proračuna Republike Slovenije za financiranje javne službe nameniti le za izvajanje te javne službe.
64. člen
(cene storitev javne službe)
Uporabniki storitev javne službe zdravstvenega varstva rastlin deloma ali v celoti plačujejo ceno posamezne storitve, lahko pa so posamezne storitve za uporabnike tudi brezplačne.
Minister predpiše cene storitev javne službe zdravstvenega varstva rastlin in določi delež, ki ga plača uporabnik.
65. člen
(nadzor nad izvajanjem javne službe)
Strokovni nadzor nad izvajanjem javne službe zdravstvenega varstva rastlin izvaja uprava, inšpekcijski nadzor opravlja fitosanitarna inšpekcija, razen v primeru javne službe zdravstvenega varstva rastlin v gozdarstvu, kjer se strokovni in inšpekcijski nadzor izvajata v skladu z zakonom, ki ureja področje gozdarstva.
Uprava lahko naloge strokovnega nadzora iz prejšnjega odstavka dodeli drugim pravnim ali fizičnim osebam kot javno pooblastilo.
66. člen
(koncesija)
Uprava dodeli koncesije za izvajanje javne službe zdravstvenega varstva rastlin izvajalcem na podlagi javnih razpisov, ki se objavijo v Uradnem listu Republike Slovenije.
Javni razpis iz prejšnjega odstavka vsebuje zlasti:
– opredelitev predmeta koncesije;
– navedbo o začetku in trajanju koncesije;
– pogoje, ki jih mora izpolnjevati koncesionar;
– obvezne sestavine prijave;
– merila za izbiro;
– navedbo roka za izdajo odločbe o izbiri za izdajo koncesije;
– druge morebitne strokovne in tehnične pogoje;
– kontaktna oseba za dajanje informacij v zvezi z vsebino javnega razpisa;
– datum, kraj in čas odpiranja vlog;
– način obveščanja kandidatov o izbiri koncesionarjev.
Postopek odpiranja in ocenjevanja vlog izvaja komisija, ki jo imenuje predstojnik uprave. Pri odpiranju vlog so lahko prisotni pooblaščeni predstavniki vlagateljev.
Prepozno prispele vloge se zavržejo. Nepopolne vloge lahko vlagatelji dopolnijo v osmih dneh od prejema opozorila, v nasprotnem primeru se vloge zavržejo, na kar je treba vlagatelje opozoriti.
Izid javnega razpisa se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Javni razpis iz prvega odstavka tega člena ni potreben za javne zavode, ki delujejo na področju kmetijstva in gozdarstva, katerim uprava koncesijo dodeli na podlagi vloge z odločbo v upravnem postopku. Medsebojna razmerja med upravo in koncesionarjem se podrobneje uredijo s pogodbami.
Zoper odločbe iz tega člena ni pritožbe, možen pa je upravni spor.
67. člen
(pogodba)
Pogodba iz prejšnjega člena se sklene v pisni obliki in vsebuje zlasti:
– izvajalca in strokovne osebe, ki bodo dejavnosti izvajale;
– dejavnost zdravstvenega varstva rastlin, ki jo opravlja izvajalec;
– območje na katerem mora izvajalec izvajati dejavnosti javne službe zdravstvenega varstva rastlin;
– način in pogoje za opravljanje s pogodbo določene dejavnosti;
– pravice, obveznosti in odgovornosti izvajalca;
– delovni čas in poslovni čas oziroma način zagotavljanja dejavnosti;
– začetek in trajanje koncesije;
– vir financiranja;
– nadzor nad izvajanjem dejavnosti;
– prenehanje koncesije;
– rok za odpoved pogodbe.
IX. JAVNA POOBLASTILA
68. člen
(javna pooblastila)
Uprava dodeli javno pooblastilo pravnim ali fizičnim osebam, ki izpolnjujejo pogoje glede strokovne, prostorske in tehnične usposobljenosti za naloge iz 65. člena in iz 3., 4., 5., 6., 7., 8., 10., 14. in 19. točke 76. člena tega zakona.
Naloge zdravstvenega varstva rastlin na področju gozdarstva iz 3., 4., 5., 6., 7., 8., 10., 14. in 19. točke 76. člena tega zakona izvaja javna gozdarska služba, določena v zakonu, ki ureja varstvo gozdov, kot javno pooblastilo.
Pogoje glede usposobljenosti iz prvega odstavka tega člena predpiše minister.
Izpolnjevanje pogojev glede usposobljenosti preverja komisija, ki jo imenuje predstojnik uprave. Predstojnik uprave z odločbo v upravnem postopku ugotovi izpolnjevanje pogojev glede usposobljenosti.
Uprava dodeli javna pooblastila za opravljanje nalog iz prvega odstavka tega člena na podlagi javnega razpisa.
Javni razpis iz prejšnjega odstavka ni potreben za javne zavode, ki delujejo na področju kmetijstva in gozdarstva, tem se javno pooblastilo dodeli na podlagi vloge z odločbo v upravnem postopku.
Uprava odloči o izbiri izvajalca z odločbo v upravnem postopku. V odločbi morajo biti navedeni tudi strokovni delavci, ki bodo dodeljeno dejavnost izvajali.
Zoper odločbo iz prejšnjega odstavka ni pritožbe, možen pa je upravni spor.
Nosilci javnega pooblastila so za izvajanje nalog, za katere jim je dano javno pooblastilo, odgovorni upravi.
Javna pooblastila prenehajo, če nosilec javnega pooblastila ne izpolnjuje več predpisanih pogojev ali če dela v nasprotju s predpisi, kar ugotovi predstojnik uprave z odločbo v upravnem postopku.
Izvajanje nalog po javnem pooblastilu se krije iz proračuna Republike Slovenije.
X. DRUŠTVA NA PODROČJU ZDRAVSTVENEGA VARSTVA RASTLIN, KI DELUJEJO V JAVNEM INTERESU
69. člen
(javni interes)
Strokovna in ljubiteljska društva na področju zdravstvenega varstva rastlin opravljajo dejavnost v javnem interesu v delu, v katerem namen ustanovitve in samo delovanje društva presega uresničevanje interesov članov društva.
Društvo deluje v javnem interesu:
– če aktivno deluje na področju zdravstvenega varstva rastlin,
– če so dejavnosti, ki so v javnem interesu opredeljene v temeljnem aktu društva,
– če organizira izobraževanja o zdravstvenem varstvu rastlin za člane in nečlane,
– če je za obdobje dveh let izkazana pretežna poraba sredstev društva za namene javnega interesa,
– če opravlja to dejavnost najmanj dve leti.
Minister lahko predpiše podrobnejše pogoje iz prejšnjega odstavka.
70. člen
(status društva)
Minister podeli društvu, ki izpolnjuje pogoje iz prejšnjega člena, status društva, ki deluje v javnem interesu, z odločbo, največ za obdobje petih let z možnostjo podaljšanja za enako obdobje.
Društvu, ki deluje v javnem interesu, lahko minister iz proračuna Republike Slovenije oziroma lokalna samoupravna skupnost iz svojega proračuna dodeli sredstva za opravljanje dejavnosti, ki so v javnem interesu, na podlagi pogodbe in v skladu zakonom, ki ureja javna naročila.
Društvu, ki ne izpolnjuje več pogojev iz prejšnjega člena, se odvzame status društva, ki deluje v javnem interesu, z odločbo ministra.
71. člen
(objava)
Odločba o pridobitvi in odvzemu statusa društva, ki deluje v javnem interesu, se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
XI. STROKOVNI SVET ZA ZDRAVSTVENO VARSTVO RASTLIN
72. člen
(strokovni svet za zdravstveno varstvo rastlin)
Minister ustanovi svet za zdravstveno varstvo rastlin kot strokovno posvetovalno telo na področju zdravstvenega varstva rastlin, ki ga sestavljajo strokovnjaki s področja zdravstvenega varstva rastlin v kmetijstvu, gozdarstvu, znanosti in izobraževanju. Njegove naloge so zlasti, da:
– svetuje pri uvedbi ukrepov za preprečevanje vnosa, širjenja in zatiranje škodljivih organizmov;
– predlaga znanstvene in izobraževalne dejavnosti s področja zdravstvenega varstva rastlin;
– spremlja sistemska in razvojna vprašanja s področja zdravstvenega varstva rastlin in predlaga prednostne naloge;
– predlaga prioritetne ocene nevarnosti škodljivih organizmov;
– predlaga razvojne načrte v zdravstvenem varstvu rastlin;
– sodeluje pri izdelavi podlag za pripravo zakonodaje.
Sestavo in način dela sveta določi minister.
XII. PRISTOJNOSTI DRŽAVNIH ORGANOV
1. Minister
73. člen
(ukrepi ministra)
Minister za izvajanje tega zakona lahko odredi naslednje ukrepe;
– na določenem območju odredi prepoved gojenja posameznih vrst, sort ali klonov rastlin;
– omeji ali prepove trgovanje s posameznimi vrstami rastlin;
– odredi obvezno sodelovanje imetnikov pri zatiranju škodljivih organizmov ter uporabo njihove opreme za ta namen;
– odreja vse druge ukrepe, potrebne za izvajanje tega zakona.
2. uprava Republike Slovenije za varstvo rastlin in semenarstvo
74. člen
(uprava)
Uprava je osrednji odgovorni organ za zdravstveno varstvo rastlin v Republiki Sloveniji, za koordinacijo in izmenjavo informacij med organi in izvajalci javnih služb ter za poročanje Evropski Komisiji.
Upravne naloge in z njimi povezane strokovne naloge opravlja uprava.
V upravnih stvareh, o katerih odloča uprava, je ministrstvo, pristojno za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano (v nadaljnjem besedilu: ministrstvo) organ druge stopnje.
75. člen
(ukrepi predstojnika uprave)
Zaradi preprečevanja vnosa in širjenja škodljivih organizmov in njihovega zatiranja v Republiki Sloveniji lahko, če obstaja nevarnost za zdravstveno varstvo rastlin v državi, predstojnik uprave z odločbo:
– določi meje posebno nadzorovanega območja;
– omeji ali prepove premeščanje posameznih vrst rastlin na ozemlju Republike Slovenije;
– omeji ali prepove uvoz v Republiko Slovenijo ali tranzit posameznih vrst rastlin čez ozemlje Republike Slovenije.
Predstojnik uprave izda odločbo iz prve alinee prejšnjega odstavka do izdaje predpisa iz tretjega odstavka 12. člena tega zakona.
76. člen
(pooblastila in naloge uprave)
Poleg pooblastil po drugih predpisih ima uprava po tem zakonu zlasti naslednje naloge in pooblastila:
1. sodelovanje pri oblikovanju in izvajanje politike zdravstvenega varstva rastlin;
2. sodelovanje pri pripravi predpisov in opravljanje upravnih nalog s področja zdravstvenega varstva rastlin in skrb za njihovo izvajanje;
3. izvajanje stalnega nadzora škodljivih organizmov;
4. analiziranje in ocenjevanje zdravstvenega stanja rastlin z namenom ugotovitve pojava in širjenja škodljivih organizmov v državi in tujini;
5. izvajanje laboratorijskih preiskav rastlin, rastlinskih proizvodov in nadzorovanih predmetov zaradi diagnostike škodljivih organizmov s seznamov I.A, II.A, I.B in II.B;
6. priprava ocen tveganja v primeru nevarnosti pojava ali ugotovitve novih škodljivih organizmov, izdaja strokovnih navodil in ukrepov;
7. izdelava strokovnih podlag pri določitvi okuženih območij, ogroženih območij, posebej nadzorovanih območij in varovanih območij;
8. vzpostavitev in vodenje registra, evidenc in seznamov;
9. sprejemanje programov v zvezi z ukrepi za preprečevanje vnosa in širjenja škodljivih organizmov ter skrb za izvajanje programov;
10. izvajanje ukrepov za preprečevanje, zatiranje in izkoreninjanje škodljivih organizmov;
11. zagotavljanje fitosanitarnih ukrepov;
12. strokovni nadzor nad izvajanjem nalog javne službe v skladu s tem zakonom;
13. poročanje o pojavih, izbruhih in širjenju škodljivih organizmov v državi in tujini;
14. priprava poročil, analiz, informacij in drugih gradiv za organe in mednarodne organizacije, ki jim je Republika Slovenija dolžna poročati v skladu s predpisi in na podlagi mednarodnih pogodb;
15. obveščanje držav izvoznic o zadržanih pošiljkah zaradi neizpolnjevanja fitosanitarnih zahtev;
16. sodelovanje pri pripravi mednarodnih sporazumov, ki jih sklepa Vlada na področju zdravstvenega varstva rastlin in skrb za njihovo izvajanje;
17. skrb za obveščanje javnosti in zainteresiranih o zadevah s področja varstva rastlin in izdajanje publikacij;
18. skrb za izvajanje poenotenih postopkov dela v skladu s predpisi in mednarodnimi zahtevami;
19. vzpostavitev in vodenje informacijskega sistema na področju zdravstvenega varstva rastlin;
20. zagotovitev strokovnega usposabljanja delavcev uprave;
21. sodelovanje z drugimi organi in organizacijami v državi in tujini na delovnem področju;
22. zastopanje Republike Slovenije v mednarodnih organih in organizacijah na področju zdravstvenega varstva rastlin;
23. opravljanje drugih nalog, povezanih z zdravstvenim varstvom rastlin.
3. Inšpekcijsko nadzorstvo
77. člen
(inšpekcijsko nadzorstvo)
Inšpekcijski nadzor nad izvajanjem tega zakona in predpisi, izdanimi na njegovi podlagi, opravljajo fitosanitarni in gozdarski inšpektorji.
Ukrepe iz tega zakona odredi fitosanitarni ali gozdarski inšpektor z odločbo, izdano v upravnem postopku. Pritožba zoper odločbo ne zadrži izvršitve.
V upravnih stvareh, o katerih odloča pristojni inšpektor, je ministrstvo drugostopni organ.
78. člen
(fitosanitarna in gozdarska inšpekcija)
Fitosanitarna in gozdarska inšpekcija zagotavljata enotno izvajanje postopkov dela in ukrepov na področju zdravstvenega varstva rastlin, izvajata inšpekcijsko spremljanje zdravstvenega stanja rastlin, zagotavljata strokovno usposabljanje inšpektorjev, sodelujeta pri pripravi predpisov s svojega delovnega področja ter opravljata druge zadeve, določene z zakonom ali z drugim predpisom.
Inšpekciji pri svojem delu sodelujeta z upravo, z drugimi inšpekcijami, zavodi in z drugimi organizacijami in s strokovnjaki za kmetijstvo in gozdarstvo v Republiki Sloveniji in tujini.
79. člen
(naloge in pooblastila inšpektorjev)
Poleg pooblastil po drugih predpisih lahko fitosanitarni ali gozdarski inšpektor po tem zakonu in predpisih izdanih na njegovi podlagi:
1. dostopa do rastlin, rastlinskih proizvodov ali nadzorovanih predmetov kadarkoli in povsod tam, kjer se le-ti premeščajo, pridelujejo, predelujejo, skladiščijo, prodajajo ali drugače uporabljajo, kot tudi v prostorih kupcev in pri uvozu, izvozu ter tranzitu;
2. opravlja inšpekcijske preglede rastlin, rastlinskih proizvodov in nadzorovanih predmetov, kadarkoli in povsod tam, kjer se le-ti premeščajo, pridelujejo, predelujejo, skladiščijo, prodajajo ali drugače uporabljajo, kot tudi v prostorih kupcev in pri uvozu, izvozu ter tranzitu;
3. pregleduje listine pravnih in fizičnih oseb v zvezi z zdravstvenim varstvom rastlin;
4. jemlje vzorce rastlin, rastlinskih proizvodov in drugih predmetov brez nadomestila njihove vrednosti zaradi opravljanja laboratorijskih analiz;
5. preverja, če so pridelovalci, predelovalci, uvozniki in distributerji predpisanih vrst rastlin in rastlinskih proizvodov vpisani v register;
6. preverja, če so izpolnjeni pogoji za izdajo rastlinskih potnih listov;
7. preverja izpolnjevanje dolžnosti zavezancev iz registra v skladu s tem zakonom;
8. preverja, ali izvajalci javnih služb, pravne in fizične osebe, ki jim je bilo dano pooblastilo po tem zakonu, izpolnjujejo predpisane pogoje;
9. opravlja nadzor nad opravljanjem nalog izvajalcev javnih služb;
10. opravlja nadzor nad izdajo rastlinskih potnih listov;
11. izdaja fitosanitarna spričevala za izvoz in fitosanitarna spričevala za ponovni izvoz;
12. vpogleda registre in evidence, ki jih potrebuje pri izvajanju nadzora;
13. opravlja nadzor nad uvozom, gojenjem ali uporabo organizmov za biotično varstvo rastlin;
14. nadzira izvajanje ukrepov po tem zakonu;
15. izvaja druge naloge povezane z zdravstvenim varstvom rastlin.
80. člen
(ukrepi inšpektorja)
Pri opravljanju inšpekcijskega nadzora fitosanitarni ali gozdarski inšpektor po tem zakonu in predpisih, izdanih na njegovi podlagi, lahko z odločbo:
1. prepove uvoz škodljivih organizmov s seznamov, predpisanih po tem zakonu, in drugih določenih škodljivih organizmov;
2. prepove uvoz pošiljke in premeščanje rastlin, rastlinskih proizvodov in nadzorovanih predmetov, ki ne izpolnjujejo pogojev v skladu s tem zakonom;
3. za določen čas prepove na mestu pridelave gojenje predpisanih vrst rastlin;
4. odredi ustrezno tretiranje pošiljk pri uvozu, izvozu in premeščanju ter rastlin, rastlinskih proizvodov in nadzorovanih predmetov, če ugotovi, da so okužene s predpisanimi škodljivimi organizmi;
5. odredi odstranitev samo okuženih delov pošiljke, če ni nevarnosti za širjenje škodljivih organizmov;
6. odredi, da pošiljke ni dovoljeno prepustiti uvozniku, prevozniku oziroma osebi, ki rastline, rastlinske proizvode in nadzorovane predmete uvažajo ali premeščajo, dokler ni zaključen inšpekcijski pregled oziroma niso znani rezultati preiskav in uradnih testov;
7. dovoli premeščanje rastlin, rastlinskih proizvodov in nadzorovanih predmetov (razen semena in rastlin za saditev) v primeru blage okužbe s škodljivimi organizmi, na območja, na katerih ne predstavljajo nevarnosti za širjenje škodljivih organizmov oziroma na mesta industrijske predelave, pod njegovim nadzorom;
8. odredi uničenje pošiljk pri uvozu ali pri premeščanju ter rastlin, rastlinskih proizvodov in nadzorovanih predmetov, če obstaja nevarnost širjenja škodljivih organizmov oziroma če niso izpolnjeni pogoji po tem zakonu;
9. začasno prepove dejavnosti pridelovalca oziroma predelovalca, v celoti ali deloma in izdajo rastlinskih potnih listov, dokler se ne ugotovi, da je nevarnost za širjenje škodljivih organizmov odpravljena;
10. prepove izdajo rastlinskih potnih listov v primeru, da niso izpolnjeni pogoji za njihovo izdajo;
11. predlaga upravi izbris iz registra, če ugotovi, da zavezanec iz registra ne izpolnjuje predpisanih obveznosti;
12. predlaga upravi, da v primeru večkratnih kršitev oziroma prenehanju izpolnjevanja predpisanih pogojev razveljavi dovoljenje za izdajo rastlinskih potnih listov;
13. do odločitve uprave prepove opravljanje javne službe izvajalcem javnih služb, če ne izpolnjujejo predpisanih pogojev, ter predlaga odvzem koncesije ali pooblastila;
14. prepove uvoz, gojenje ali uporabo organizmov za biotično varstvo rastlin, če niso izpolnjeni pogoji po tem zakonu;
15. odredi ukrepe, da se nepravilnosti in pomanjkljivosti po tem zakonu in predpisih, izdanih na njegovi podlagi, odpravijo v roku, ki ga določi;
16. odredi potrebne ukrepe in potrebna dejanja za preprečevanje vnosa, pojava, širjenja in za zatiranje škodljivih organizmov, za katera je pooblaščen z zakonom in drugim predpisom;
17. izreče denarno (mandatno) kazen na kraju samem v primerih, ki jih določa ta zakon, predlaga uvedbo postopka zaradi prekrška oziroma prijavi kaznivo dejanje;
18. odredi druge ukrepe v skladu s tem zakonom ali na njegovi podlagi izdanimi predpisi.
81. člen
(pogoji za imenovanje)
Za fitosanitarnega inšpektorja je lahko imenovana oseba, ki ima univerzitetno ali visoko strokovno izobrazbo iz kmetijstva, smer agronomija, in opravljen strokovni izpit s področja zdravstvenega varstva rastlin ter izpolnjuje druge splošne pogoje za delo v državni upravi.
Gozdarski inšpektor mora za opravljanje inšpekcijskega nadzora po tem zakonu poleg drugih predpisanih pogojev, imeti še opravljen strokovni izpit s področja zdravstvenega varstva rastlin.
Predpis o vsebini in načinu opravljanja strokovnega izpita iz tega člena izda minister.
82. člen
(inšpekcijska izkaznica)
Fitosanitarni in gozdarski inšpektor morata imeti inšpekcijsko izkaznico, s katero se izkazujeta pri opravljanju inšpekcijskega nadzora.
Minister predpiše obliko in vsebino inšpekcijske izkaznice.
XIII. KAZENSKE DOLOČBE
83. člen
(prekrški)
Z denarno kaznijo od 200.000 do 8,000.000 tolarjev se za prekršek kaznuje pravna oseba:
1. če ne zavaruje in prepreči stika z drugimi rastlinami, rastlinskimi proizvodi in nadzorovanimi predmeti (drugi odstavek 9. člena),
2. če daje in objavlja podatke v nasprotju z določbami tretjega odstavka 11. člena,
3. če daje in objavlja podatke o pojavu na novo odkritega škodljivega organizma v Republiki Sloveniji brez odobritve uprave (četrti odstavek 11. člena),
4. če vnaša in širi škodljive organizme v nasprotju s 14. členom,
5. če uvaža in premešča rastline, rastlinske proizvode in nadzorovane predmete v nasprotju s 15. členom,
6. če ravna v nasprotju s prvim odstavkom 16. člena,
7. če ravna v nasprotju s prvim in drugim odstavkom 19. člena,
8. če ravna v nasprotju s prvim odstavkom 22. člena,
9. če ne uvaža pošiljk rastlin čez določena vstopna mesta (prvi odstavek 24. člena),
10. če uvaža pošiljke s seznama V.B.I brez fitosanitarnega spričevala (tretji ali četrti odstavek 25. člena),
11. če uvaža pošiljke s seznama V.B.I, ki niso inšpekcijsko pregledane (prvi odstavek 25. člena),
12. če o prispetju pošiljk rastlin ne obvesti fitosanitarnega inšpektorja (prvi odstavek 30. člena),
13. če ne zagotovi inšpekcijskega pregleda, rastlin, rastlinskih proizvodov in nadzorovanih predmetov (prvi in drugi odstavek 41. člena),
14. če izda rastlinski potni list v nasprotju s 46. členom,
15. če ravna v nasprotju s 47. členom,
16. če ravna v nasprotju s 48. členom,
17. če ravna v nasprotju s 49. členom,
18. če vnaša, goji ali uporablja domorodne vrste organizmov v nasprotju z drugim odstavkom 52. člena,
19. če uvaža ali uporablja tujerodne organizme v nasprotju z drugim, tretjim in četrtim odstavkom 53. člena,
20. če ravna v nasprotju s tretjim odstavkom 55. člena,
21. če kot izvajalec javne službe ne opravlja obveznosti iz prvega odstavka 62. člena,
22. če ne uporablja finančnih sredstev v skladu z drugim odstavkom 63. člena,
23. če sta semenski in sadilni material v prometu v nasprotju s četrtim odstavkom 90. člena in tretjim odstavkom 91. člena,
24. če ravna v nasprotju s tretjim odstavkom 92. člena.
Z denarno kaznijo od 100.000 do 4,000.000 tolarjev se za prekršek kaznuje posameznik, ki stori dejanje iz prejšnjega odstavka v zvezi s samostojnim opravljanjem dejavnosti.
Z denarno kaznijo od 25.000 do 300.000 tolarjev se za prekršek iz prvega odstavka tega člena kaznuje tudi odgovorna oseba pravne osebe.
Z denarno kaznijo od 25.000 do 150.000 tolarjev se za prekršek iz prvega odstavka tega člena kaznuje tudi fizična oseba.
84. člen
(mandatne kazni)
Z denarno kaznijo 300.000 tolarjev, ki se izterja takoj na kraju samem, se za prekršek kaznuje pravna oseba:
1. če ne ravna v skladu z drugim odstavkom 5. člena ali s prvim, drugim oziroma četrtim odstavkom 6. člena,
2. če ne izvaja ukrepov, ki jih odredi fitosanitarni inšpektor (tretji odstavek 30. člena, četrti odstavek 36. člena),
3. če ravna v nasprotju s 37. členom,
4. če premešča rastline, rastlinske proizvode in nadzorovane predmete v nasprotju z 38. členom ali prvim odstavkom 39. člena,
5. če izdaja rastlinske potne liste brez dovoljenja uprave (drugi odstavek 42. člena),
6. če ravna v nasprotju s prvim ali tretjim odstavkom 50. člena,
7. če kot izvajalec zdravstvenega varstva rastlin ne vodi in sproti dopolnjuje predpisanih evidenc, registrov in baz podatkov v skladu s prvim odstavkom 56. člena.
Z denarno kaznijo 200.000 tolarjev, ki se izterja takoj na kraju samem, se za prekršek iz prejšnjega odstavka kaznuje posameznik, ki stori dejanje v zvezi s samostojnim opravljanjem dejavnosti.
Z denarno kaznijo 100.000 tolarjev, ki se izterja takoj na kraju samem, se za prekršek iz prvega odstavka tega člena kaznuje tudi odgovorna oseba pravne osebe.
Z denarno kaznijo 30.000 tolarjev, ki se izterja takoj na kraju, se za prekršek iz prvega odstavka tega člena kaznuje tudi fizična oseba.
XIV. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
85. člen
(uprava in izvajanje nalog)
Uprava se ustanovi najkasneje do 31. 12. 2001. Do ustanovitve uprave opravlja naloge uprave po tem zakonu ministrstvo, pristojno za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano.
86. člen
(uvoz)
Do polnopravnega članstva Republike Slovenije v Evropski uniji se šteje za uvoz v Republiko Slovenijo uvoz iz katerekoli države, po tem datumu pa iz vseh držav, ki niso države članice Evropske unije.
87. člen
(premeščanje)
Do polnopravnega članstva Republike Slovenije v Evropski uniji se šteje za premeščanje le premeščanje znotraj Republike Slovenije, po tem datumu pa znotraj držav članic Evropske unije.
88. člen
(obveščanje)
Od dne polnopravnega članstva Republike Slovenije v Evropski uniji mora uprava o vseh ukrepih, ki se izvajajo v skladu s tem zakonom in predpisi, izdanimi na njegovi podlagi, obveščati druge države članice Evropske unije in Komisijo Evropske unije.
89. člen
(vpis v register)
Zavezanci iz drugega odstavka 19. člena tega zakona so se dolžni vpisati v register najkasneje v enem letu po uveljavitvi tega zakona.
90. člen
(potrdilo o zdravstvenem stanju posevkov ali objektov)
Do začetka uporabe določb iz drugega odstavka 98. člena tega zakona, ki se nanašajo na rastlinske potne liste, morajo biti predpisani posevki za pridelovanje semenskega materiala (v nadaljnjem besedilu: posevki) in objekti za pridelovanje sadilnega materiala večletnih rastlin, enoletnic in okrasnih rastlin (v nadaljnjem besedilu: objekti) med rastno dobo obvezno zdravstveno pregledani v skladu s predpisi. O zdravstvenem stanju posevkov in objektov se izda potrdilo o zdravstvenem stanju posevka ali objekta na predpisan način.
Obvezne zdravstvene preglede in izdajanje potrdil o zdravstvenem stanju posevkov oziroma objektov opravljajo pooblaščene organizacije v skladu s predpisi do 1. januarja 2003.
Če se pri obveznem zdravstvenem pregledu ugotovi na posevku ali objektih iz prejšnjega odstavka škodljivi organizem s seznamov I.A in II.A, pristojni inšpektor odredi ukrepe za njegovo zatiranje in izkoreninjenje.
V primeru, da za posevke in objekte ni bil opravljen obvezni zdravstveni pregled in izdano potrdilo o zdravstvenem stanju posevka ali objekta, semenski in sadilni material, ki izvirata iz teh posevkov ali objektov, ne smeta biti v prometu.
V primeru neizpolnjevanja določb tega člena pristojni inšpektor prepove promet.
91. člen
(spričevalo o zdravstvenem stanju rastlin na notranjem tržišču)
Do začetka uporabe določb zakona, ki se nanašajo na rastlinske potne liste, fitosanitarni inšpektor izdaja spričevala o zdravstvenem stanju rastlin na notranjem tržišču za predpisane pošiljke semenskega in sadilnega materiala, ki se prevažajo na ozemlju Republike Slovenije.
Spričevalo iz prejšnjega odstavka se izda, če je bil semenski ali sadilni material zdravstveno pregledan pred odpravo iz objekta, v katerem je bil pridelan, dodelan ali pakiran in ni okužen s škodljivim organizmom s seznama I.A in II.A in določenim drugim škodljivim organizmom nad predpisanim odstotkom.
Prepovedan je promet s semenskim ali sadilnim materialom, za katerega ni izdano spričevalo iz prejšnjega odstavka.
V primeru neizpolnjevanja določb tega člena fitosanitarni inšpektor prepove promet.
92. člen
(spremljanje zdravstvenega stanja uvoženega sadilnega materiala večletnih rastlin)
Do polnopravnega članstva Republike Slovenije v Evropski uniji se zdravstveno stanje predpisanega uvoženega sadilnega materiala večletnih rastlin, s katerim se lahko prenesejo škodljivi organizmi iz seznamov I.A in II.A, katerih navzočnosti ni mogoče ugotoviti pri inšpekcijskem pregledu ob uvozu, obvezno spremlja pri končnem uporabniku.
Uvoznik sadilnega materiala iz prejšnjega odstavka mora pristojnemu inšpektorju ob uvozu predložiti pisno prijavo s predpisanimi podatki o končnem uporabniku.
Med spremljanjem zdravstvenega stanja pri končnem uporabniku se sadilni material iz prvega odstavka tega člena ne sme premeščati brez dovoljenja uprave.
Zdravstveno stanje uvoženega sadilnega materiala iz prvega odstavka tega člena spremlja v rastni dobi pristojni inšpektor na predpisan način.
93. člen
(odškodnina)
Do ustanovitve uprave opravlja naloge iz 59. člena tega zakona Inšpektorat Republike Slovenije za kmetijstvo, gozdarstvo in lovstvo.
94. člen
(Urad Republike Slovenije za varstvo in registracijo sort rastlin)
Po preteku treh mesecev od ustanovitve uprave preneha delovati Urad Republike Slovenije za varstvo in registracijo sort rastlin kot organ v sestavi Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Njegove naloge, pristojnosti, delavce, arhive in premoženje prevzame uprava.
95. člen
(rok za izdajo predpisov na podlagi tega zakona)
Predpisi na podlagi tega zakona se izdajo najkasneje v dveh letih po uveljavitvi tega zakona, razen predpisov na podlagi 20., 21., 22. in 23. člena tega zakona, ki se izdajo v šestih mesecih po uveljavitvi tega zakona.
Minister lahko poleg predpisov, predvidenih v posameznih členih tega zakona, izda tudi druge predpise, potrebne za izvedbo tega zakona.
96. člen
(predpisi, ki se uporabljajo do izdaje novih)
Do izdaje predpisov na podlagi tega zakona veljajo oziroma se uporabljajo naslednji predpisi:
– pravilnik o zdravstveni kontroli pošiljk rastlin pri trgovanju čez državno mejo in na notranjem tržišču (Uradni list RS, št. 38/96 in 57/00),
– odredba o pogojih za tranzit pošiljk krompirja, ki se prekladajo v Luki Koper (Uradni list RS, št. 32/00),
– odredba o ukrepih za omejevanje in preprečevanje širjenja rizomanije, ki jo povzroča virus Beet necrotic yellow vein furovirus, (Uradni list RS, št. 86/00),
– odredba o ukrepih za preprečevanje širjenja in zatiranje šarke, ki jo povzroča virus Plum pox potyvirus (Uradni list RS, št. 32/00, 39/00 in 21/01),
– odredba o izvajanju sistematičnega nadzora in ukrepov za preprečevanje širjenja in zatiranje krompirjeve obročkaste gnilobe, ki jo povzroča bakterija Clavibacter michiganensis (Smith) Davis et al. ssp. sepedonicus (Spieckermann et Kotthoff) Davis et al. (Uradni list RS, št. 54/99),
– odredba o izvajanju sistematičnega nadzora in ukrepov za preprečevanje širjenja in zatiranje krompirjeve rjave gnilobe, ki jo povzroča bakterija Ralstonia solanacearum /Smith/Yabuuchi et al. (Uradni list RS, št. 85/99),
– odredba o ukrepih za preprečevanje širjenja in zatiranje krompirjevega raka (Synchytrium endobioticum (Schilb.) Perc.) in krompirjevih ogorčic (Globodera rostochiensis Woll. in Globodera pallida Stone) (Uradni list RS, št. 51/98),
– odredba o pogojih za uvoz krompirja, da se prepreči nevarnost vnosa povzročitelja rjave gnilobe (Ralstonia/ Pseudomonas/solanacearum/Smith/Yabuuchi et al.) (Uradni list RS, št. 76/97 in 96/99),
– odredba o določitvi mejnih prehodov, preko katerih se lahko uvažajo, izvažajo oziroma prevažajo v tranzitu pošiljke rastlin, za katere je obvezen zdravstveni pregled (Uradni list RS, št. 92/99 in 11/01 – ZFfS),
– odločba o pooblastitvi organizacij za spremljanje zdravstvenega stanja sadilnega materiala večletnih rastlin iz uvoza (Uradni list RS, št. 39/93),
– pravilnik o obrazcu izkaznice, znaku in znački mejnega fitosanitarnega inšpektorja (Uradni list RS, št. 47/93),
– navodilo o objavljanju podatkov o pojavu in razširjenosti na novo odkritih karantenskih rastlinskih bolezni in škodljivcev (Uradni list SFRJ, št. 40/91),
– odredba o ukrepih za preprečevanje širjenja in zatiranje bakterijskega hruševega ožiga (Uradni list SFRJ, št. 13/91),
– pravilnik o obveznem zdravstvenem pregledu posevkov in objektov, semena in sadilnega materiala kmetijskih in gozdnih rastlin (Uradni list SFRJ, št. 52/86 in 3/87 – popr.),
– odločba o pooblastitvi Inštituta za hmeljarstvo in pivovarstvo Žalec za nadzor škodljivih organizmov na hmelju (Uradni list RS, št. 86/00),
– odredba o pogojih, ki jih morajo izpolnjevati strokovne organizacije združenega dela za opravljanje obveznih zdravstvenih pregledov kmetijskih posevkov za pridelovanje semena, objektov za pridelovanje gozdnega semena in objektov za pridelovanje sadilnega materiala (Uradni list SRS, št. 4/78),
– pravilnik o načinu uničevanja rastlin, za katere je odrejeno, da se uničijo (Uradni list SFRJ, št. 4/78),
– pravilnik o načinu pošiljanja poročil in podatkov o pojavih rastlinskih bolezni in škodljivcev ter o ukrepih za preprečevanje njihovega širjenja in njihovo zatiranje (Uradni list SFRJ, št. 61/77),
– pravilnik o pogojih, ki jih morajo izpolnjevati karantenski objekti za preverjanje zdravstvenega stanja rastlin (Uradni list SFRJ, št. 53/77),
– odredba o pogojih za promet s kostanjevim rakom okuženih plodov in lesa pravega kostanja (Uradni list SFRJ, št. 40/77),
– vsi drugi predpisi, izdani v obdobju od 21. marca 2001 do uveljavitve tega zakona.
97. člen
(predpisi, ki se prenehajo uporabljati oziroma prenehajo veljati)
Z dnem uveljavitve tega zakona prenehajo veljati:
– zakon o zdravstvenem varstvu rastlin (Uradni list RS, št. 82/94, 8/00 – ZUT, 11/01 – ZFfS);
– tarifna številka 52 iz IX. poglavja Taksne tarife zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 8/00, 44/00, 81/00 in 33/01 – ZVet-1);
– pravilnik o kriterijih za podelitev statusa društva, ki deluje v javnem interesu na področju kmetijstva, gozdarstva, lovstva, ribištva, veterinarstva ali prehrane, v delu, ki se nanaša na varstvo rastlin (Uradni list RS, št. 52/98 in 60/98).
Z dnem uveljavitve tega zakona se prenehajo uporabljati:
– odredba o območjih, ki so okužena s karantenskimi boleznimi in škodljivci (Uradni list SFRJ, št. 67/78),
– odlok o zatiranju prosene (koruzne) vešče na območju SR Slovenije (Uradni list SRS, št. 20/78),
– odlok o obveznem uničevanju češminovega grma ter divjega oziroma podivjanega hmelja (Uradni list SRS, št. 20/78),
– uredba o območjih, na katerih je dovoljeno gojiti ribez in zeleni bor (Uradni list SRS, št. 4/78).
Do uveljavitve predpisa iz petega odstavka 58. člena tega zakona se še naprej uporablja tarifna številka 52 iz IX. poglavja taksne tarife zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 8/00, 44/00, 81/00 in 33/01 – ZVet-1).
98. člen
(uveljavitev zakona)
Ta zakon začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Določbe 38., 39., 40., 42., 43., 44., 45., 46., 47., 48., 49., 50., 58., 10. točke 79. člena in 9., 10., 11. in 12. točke 80. člena tega zakona, ki se nanašajo na rastlinske potne liste, se začnejo uporabljati 1. januarja 2003.
Št. 801-12/00-19/1
Ljubljana, dne 23. maja 2001.
Predsednik
Državnega zbora
Republike Slovenije
Borut Pahor l. r.
