Ustavno sodišče je v postopku za preizkus pobude Nove stranke, Ljubljana, ki jo zastopata sopredsednik Gorazd Drevenšek in tajnik Blaž Babič, na seji dne 28. maja 2001

1. Pobuda za začetek postopka za oceno ustavnosti tretjega odstavka 292. člena poslovnika Državnega zbora (Uradni list RS, št. 40/93, 80/94, 3/95 – popr., 28/96, 26/97, 46/00, 3/01, 9/01 in 13/01) se sprejme.
2. Začne se postopek za oceno ustavnosti drugega odstavka 254. člena poslovnika Državnega zbora.
3. Pobuda za začetek postopka za oceno ustavnosti zakona o preoblikovanju prostih carinskih prodajaln na cestnih mejnih prehodih z državami članicami Evropskih skupnosti, ki delujejo v okviru Evropske unije, v mejne prodajalne in o posebnih ukrepih nadzora teh prodajaln (Uradni list RS, št. 13/01) se sprejme.
4. Izvrševanje tretjega odstavka 292. člena in drugega odstavka 254. člena poslovnika Državnega zbora se do končne odločitve ustavnega sodišča zadrži.
5. Izvrševanje v 3. točki tega izreka navedenega zakona se do končne odločitve ustavnega sodišča zadrži.
6. Zadržanje iz 4. in 5. točke tega izreka začne učinkovati z dnem vročitve tega sklepa Državnemu zboru.

1. Pobudnica izpodbija postopek sprejemanja zakona o preoblikovanju prostih carinskih prodajaln na cestnih mejnih prehodih z državami članicami Evropskih skupnosti, ki delujejo v okviru Evropske unije, v mejne prodajalne in o posebnih ukrepih nadzora teh prodajaln (v nadaljevanju: ZPPCPEU). Navaja, da je bil izpodbijani zakon sprejet po postopku, ki je v nasprotju z ustavo in z zakonom o referendumu in o ljudski iniciativi (Uradni list RS, št. 15/94 in nasl. – v nadaljevanju: ZRLI). Predsednik Državnega zbora je namreč z aktom št. 005-02/97-8/8 z dne 2. 3. 2001 zavrnil njeno pobudo volilcem za razpis naknadnega zakonodajnega referenduma. Pobudnica zatrjuje kršitev 1. člena ustave (načelo demokratičnosti), 2. člena ustave (načelo pravne države) in 3. člena ustave (načelo ljudske suverenosti), 44. člena ustave (sodelovanje pri upravljaju javnih zadev) drugega odstavka 90. člena ustave (zakonodajni referendum) in 91. člena ustave (razglasitev zakona) ter kršitev drugega in tretjega odstavka 21. člena ZRLI. Pobudnica izpodbija tudi tretji odstavek 292. člena poslovnika Državnega zbora (v nadaljevanju: PoDZ), prav tako pa opozarja še na spornost drugega odstavka 254. člena PoDZ in predlaga, naj ustavno sodišče začne postopek ocene ustavnosti te določbe po načelu koneksitete. Navaja, da del kršitev zakonodajnega postopka pri sprejemanju ZPPCPEU posredno izhaja prav iz določbe tretjega odstavka 292. člena PoDZ. Pobudnica predlaga zadržanje izvajanja ZPPCPEU do končne odločitve ustavnega sodišča.

2. Ustavno sodišče je pobudo za oceno ustavnosti ZPPCPEU in pobudo za oceno ustavnosti določbe tretjega odstavka 292. člena PoDZ sprejelo. Na podlagi 30. člena zakona o ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94 – v nadaljevanju: ZUstS) je po načelu koneksitete začelo tudi postopek za oceno ustavnosti drugega odstavka 254. člena PoDZ. Omenjeni določbi PoDZ sta namreč v medsebojni zvezi in presoja ustavnosti le ene izmed njih ne bi bila mogoča. Obe določbi urejata vprašanje, kdaj se zakon pošlje v razglasitev, v povezavi z uveljavljanjem odložnega veta, tj. pravice Državnega sveta, da zahteva ponovno odločanje Državnega zbora o zakonu. V nadaljnjem postopku bo ustavno sodišče ocenilo, ali navedeni določbi PoDZ onemogočata izvrševanje ustavno zagotovljene pravice do referenduma in sta zato v nasprotju z ustavo ter ali je bila v postopku sprejema ZPPCPEU kršena ustava z vidika učinkovitega uresničevanja ustavno zagotovljene pravice do referenduma in je zato zaradi neustavnosti postopka njegovega sprejema (in uveljavitve) ta zakon v neskladju z ustavo.
3. Ustavno sodišče je s sklepom št. U-I-346/98-9 z dne 26. 10. 2000 zavrglo pobudo za oceno ustavnosti zakona, v kateri je pobudnik zatrjeval protiustavnost postopka sprejema zakona zaradi kršitve njegove pravice do referenduma, do katere naj bi prišlo zaradi odločitve predsednika Državnega zbora, da zavrne njegovo pobudo za razpis zakonodajnega referenduma, in v obrazložitvi tega sklepa med drugim zapisalo: “... Takšna odločitev predsednika Državnega zbora ima pravno naravo posamičnega akta in mora biti vročena pobudniku. Zoper takšno odločitev je pobudniku volilcem za vložitev zahteve za razpis referenduma zagotovljeno sodno varstvo v upravnem sporu. ... Po izčrpanju pravnih sredstev lahko pobudnik vloži ustavno pritožbo... . Na ta način je pobudniku volilcem za vložitev zahteve za razpis referenduma zagotovljeno ustrezno sodno varstvo. Šele, če bi se v navedenih postopkih izkazalo, da je predsednik Državnega zbora s svojo odločitvijo kršil zakon oziroma ustavne pravice pobudnika, bi pobudnik lahko vložil pobudo za oceno ustavnosti zakonodajnega postopka, v katerem je bil sprejet zakon, katerega posamezna vprašanja so bila predmet pobude oziroma zahteve za razpis referenduma.” V obravnavanem primeru gre za drugačen položaj. V zadevi št. U-I- 346/98 je bila zatrjevana kršitev pravice do referenduma v postopku sprejemanja zakona v zvezi s predhodnim zakonodajnim referendumom, medtem ko gre v obravnavani zadevi za naknadni zakonodajni referendum. Pri naknadnem zakonodajnem referendumu je glede vprašnja, kako zagotoviti učinkovito ustavnopravno varstvo v zvezi z njegovim uresničevanjem, treba upoštevati, da je v tem primeru zakon v Državnem zboru že sprejet in da je za njegovo uveljavitev potrebna le še razglasitev, objava in potek vakacijskega roka. V primeru ZPPCPEU je bil zakon že razglašen dne 22. 2. 2001 in objavljen dne 28. 2. 2001; v skladu z njegovim 20. členom je začel veljati petnajsti dan po objavi, torej 15. 3. 2001. Pri ZPPCPEU je treba upoštevati še nadaljnjo specifičnost primera in sicer, da gre za zakon, ki ukinja dosedanji pravni režim za poslovanje prostih carinskih prodajaln, določa prenehanje veljavnosti veljavnih dovoljenj za te prodajalne in za vnaprej vzpostavlja nov režim mejnih prodajaln, pri čemer ta sprememba (kot bistveni vsebinski učinek ZPPCPEU) nastopi dne 31. 5. 2001 glede ukinitve sedanjega pravnega režima, nov režim pa začne veljati dne 1. 6. 2001. V takem primeru učinkovitega varstva pravice do referenduma zaradi morebitnih kršitev v postopku sprejemanja in uveljavitve ZPPCPEU upravičenci ne morejo doseči v upravnem sporu niti z uporabo določb drugega odstavka 69. člena zakona o upravnem sporu (Uradni list RS, št. 50/97 in nasl. – ZUS). Pobudnica izpodbija določbo PoDZ, ob uporabi katere je bil sprejet in uveljavljen ZPPCPEU. Od ocene ustavnosti navedene določbe PoDZ je odvisna tudi ocena ustavnosti ZPPCPEU z vidika ustavnosti postopka njegovega sprejema. Pobudnica, ki izpodbija določbo PoDZ in zatrjuje, da je v nasprotju z ustavo, ker onemogoča učinkovito uresničevanje z ustavo zagotovljene pravice do referenduma, zato izkazuje pravni interes tudi za izpodbijanje predpisa, ki je bil sprejet in uveljavljen ob uporabi navedene določbe PoDZ. Določbe ZPPCPEU o preoblikovanju bodo vsebinsko konzumirane s 1. 6. 2001, zato po tem datumu vlagateljica pobude ne more več doseči spremembe svojega pravnega položaja pobudnice za razpis referenduma.
4. Glede na navedeno je ustavno sodišče sprejelo pobudo in začelo postopek za oceno ustavnosti ZPPCPEU z vidika ustavnosti postopka sprejema tega zakona.
5. Po določbi 39. člena ZUstS sme ustavno sodišče do končne odločitve v celoti ali delno zadržati izvršitev predpisa ali splošnega akta za izvrševanje javnih pooblastil, če bi zaradi njegovega izvrševanja lahko nastale težko popravljive škodljive posledice. Kadar ustavno sodišče odloča o začasnem zadržanju izvrševanja predpisa, tehta med škodljivimi posledicami, ki bi jih povzročilo izvrševanje morebiti protiustavnega predpisa, in med škodljivimi posledicami, ki bi nastale, če se predpis sploh ne bi izvrševal. Po oceni ustavnega sodišča bi v primeru nezadržanja izpodbijanih določb PoDZ in nezadržanja ZPPCPEU, ki je bil sprejet ob uporabi izpodbijanih določb PoDZ, prišlo do težje popravljivih posledic, kot če ustavno sodišče navedenih predpisov ne bi zadržalo. ZPPCPEU določa prenehanje veljavnosti dovoljenj za proste carinske prodajalne na dan 31. 5. 2001 in uveljavitev novega režima za mejne prodajalne s 1. 6. 2001. Če bi ustavno sodišče v nadaljevanju postopka ugotovilo zatrjevano neskladje z ustavo, bi bila odločitev ustavnega sodišča lahko učinkovita le, če je izvrševanje izpodbijanih določb PoDZ in izvrševanje ZPPCPEU zadržano. Glede na navedeno je ustavno sodišče tudi odločilo, da zadržanje izvrševanja izpodbijanega ZPPCPEU in določb PoDZ začne učinkovati z dnem vročitve tega sklepa Državnemu zboru.

6. Ustavno sodišče je sprejelo ta sklep na podlagi tretjega odstavka 26. člena, 30. člena in 39. člena ZUstS v sestavi: predsednik Franc Testen ter sodnice in sodniki dr. Janez Čebulj, dr. Zvonko Fišer, Lojze Janko, Milojka Modrijan, dr. Ciril Ribičič, dr. Mirjam Škrk, dr. Lojze Ude in dr. Dragica Wedam-Lukić. Prvo in drugo točko izreka je sprejelo soglasno, tretjo, četrto, peto in šesto točko pa s petimi glasovi proti štirimi. Proti so glasovali sodnici Modrijan in Škrk ter sodnika Fišer in Janko. Sodnik Fišer je napovedal odklonilno ločeno mnenje.