Na podlagi 26. člena zakona o varstvu okolja (Uradni list RS, št. 32/93, in 1/96), 21. in 29. člena zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 72/93, 57/94, 14/95, 26/97, 70/97, 10/98, 74/98, 59/99 – odl. US, 70/00), 3. in 25. člena zakona o prekrških (Uradni list RS, št. 25/83, 42/85, 47/87 in 5/90 ter Uradni list RS, št. 10/91, 13/93, 66/93, 35/97, 87/97 in 73/98), 17. člena statuta Občine Kozje (Uradni list RS, št. 64/99) ter 3. člena odloka o gospodarskih javnih službah v Občini Kozje (Uradni list RS, št. 71/96, 31/98, 98/99) je Občinski svet občine Kozje na 21. redni seji dne 17. 5. 2001 sprejel
O D L O K
o odvajanju in čiščenju odpadnih in padavinskih voda v Občini Kozje
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
(namen odloka)
Ta odlok določa pogoje in način odvajanja in čiščenja odpadnih in padavinskih voda, gospodarjenje z objekti in napravami, ki služijo odvajanju in čiščenju odpadnih in padavinskih voda iz naselij in posameznih objektov, priključenih na javno kanalizacijsko omrežje (JKO), ter pravice in obveznosti lastnika, upravljalca in uporabnikov teh objektov in naprav.
2. člen
(lastnik)
Lastnik infrastrukturnih objektov in naprav na območju občine je Občina Kozje.
3. člen
(uporabnik)
Uporabnik kanalizacijskega omrežja je vsaka fizična ali pravna oseba (lastnik objekta ali zemljišča), ki stalno ali občasno odvaja odpadne in padavinske vode v javno kanalizacijsko omrežje (uporabnik).
4. člen
(upravljalec)
Upravljalec objektov in naprav za odvajanje in čiščenje odpadnih in padavinskih voda, ki služijo enemu ali več naselij v Občini Kozje se določi v skladu z odlokom o gospodarskih javnih službah (upravljalec).
5. člen
(izvajanje javne službe)
Izvajanje javne službe odvajanja in čiščenja odpadnih in padavinskih voda obsega:
– odvajanje in čiščenje odpadnih in padavinskih voda,
– praznjenje greznic in individualnih čistilnih naprav,
– gospodarno izkoriščanje objektov in naprav v skladu s tem odlokom in drugimi predpisi,
– sodelovanje pri razvoju, načrtovanju in pospeševanju javne službe,
– investicijsko načrtovanje in gospodarjenje z objekti in napravami, potrebnimi za izvajanje javne službe,
– redno vzdrževanje objektov in naprav,
– izvajanje potrebnih rekonstrukcij in tehnično tehnoloških izboljšav,
– izvajanje meritev in monitoringa,
– izdajanje mnenj in soglasij.
6. člen
(javna kanalizacija)
Javna kanalizacija je kanalizacijsko omrežje s pripadajočimi objekti in napravami, ki služijo odvajanju odpadnih in padavinskih voda in je v upravljanju upravljalca.
7. člen
(skrb upravljalca)
Upravljalec je dolžan skrbeti za nemoteno delovanje javne kanalizacije in za razširitev kanalizacijskega omrežja v skladu s sprejetim programom in finančnim načrtom Občine Kozje.
II. KANALIZACIJSKO OMREŽJE IN NAPRAVE
8. člen
(kanalizacijsko omrežje in naprave)
Primarno omrežje in naprave sestavljajo:
– kanalski vodi za odvajanje odpadnih in padavinskih voda z dveh ali več stanovanjskih ali drugih območij v ureditvenem območju naselja,
– črpališča za prečrpavanje odpadnih in padavinskih voda iz več stanovanjskih ali drugih območij v ureditvenem območju naselja,
– naprave za čiščenje odpadnih voda za več stanovanjskih ali drugih območij v ureditvenem območju naselja.
Sekundarno omrežje in naprave sestavljajo:
– kanalski vodi mešanega ali ločenega kanalskega sistema, ki služijo za neposredno priključevanje uporabnikov na posameznem stanovanjskem ali drugem območju,
– črpališča za prečrpavanje odpadnih in padavinskih voda na sekundarnem omrežju,
– naprave za čiščenje odpadnih voda v posameznem stanovanjskem ali drugem območju.
Kanalizacija je javna ali interna.
Za javno kanalizacijo se šteje primarno in sekundarno kanalizacijsko omrežje, naprave za čiščenje odpadnih voda ter vsi objekti in naprave, ki so potrebni za nemoteno delovanje kanalizacije.
Interna kanalizacija so objekti in naprave v zgradbi uporabnika, ki služijo za odvajanje odpadnih voda s kanalizacijskim priključkom ter drugi objekti in naprave, ki so sestavni del posameznih stanovanjskih ali poslovnih objektov ter služijo istemu namenu.
Pri načrtovanju in gradnji novega kanalizacijskega omrežja je potrebno dati prednost ločenemu sistemu; graditi meteorno kanalizacijo za odvajanje padavinskih voda in fekalno kanalizacijo za odvajanje odpadnih voda.
III. OBJEKTI IN NAPRAVE UPRAVLJALCA IN UPORABNIKOV
9. člen
(objekti in naprave upravljalca)
Objekti in naprave, za katere je odgovoren upravljalec, so:
– primarni vodi z revizijskimi jaški,
– sekundarni vodi z revizijskimi jaški,
– razbremenilniki visokih voda,
– zadrževalni bazeni visokih voda,
– črpališča in prečrpališča odpadnih in drugih voda,
– čistilna naprava,
– drugi objekti in naprave, ki so potrebni za normalno obratovanje javne kanalizacije.
Za objekte in naprave meteorne kanalizacije, ki služijo odvajanju padavinskih voda s cestnih in drugih javnih površin, je odgovoren upravljalec cest in drugih javnih površin.
10. člen
(objekti in naprave uporabnikov)
Objekti in naprave, za katere so odgovorni uporabniki, so:
– vertikalna in horizontalna kanalizacija v objektu,
– naprave za akumulacijo, prečrpavanje, čiščenje in nevtralizacijo odpadnih voda,
– dvoriščna kanalizacija,
– spojni kanal z revizijskim jaškom,
– kontrolni jašek na spojnem kanalu,
– interne čistilne naprave industrijskih objektov in delavnic,
– kanalizacijski priključek od zbirnega jaška do iztoka v javno kanalizacijo.
Objekti in naprave so last oziroma osnovno sredstvo uporabnika, ki z njimi upravlja in razpolaga ter jih vzdržuje.
11. člen
(kataster, register)
Upravljalec je dolžan voditi kataster kanalizacijskega omrežja, ki mora vsebovati seznam in lego objektov in naprav iz 8. člena tega odloka.
Upravljalec je dolžan voditi register priključkov na javno kanalizacijo.
IV. PRIKLJUČITEV NA JAVNO KANALIZACIJO
12. člen
(predpisi)
Priključitev na kanalizacijsko omrežje mora biti izvedeno v skladu z veljavnimi predpisi in zahtevami projektne dokumentacije.
13. člen
(dolžnost upravljalca)
Upravljalec je dolžan omogočiti priključitev na kanalizacijsko omrežje, če uporabnik vloži vlogo z veljavno (tehnično) dokumentacijo in če to dopuščajo razpoložljive kapacitete kanalizacijskega omrežja, na katerega se uporabnik priključuje.
V primeru, da razmere ne dovoljujejo novih priključitev, je upravljalec dolžan uporabnika seznaniti o razmerah in pogojih, pod katerimi bi bilo to mogoče.
14. člen
(mnenje, soglasje)
Upravljalec izdaja mnenja ali soglasja:
– k lokacijski dokumentaciji,
– k projektom za pridobitev gradbenega dovoljenja,
– k priključitvi zgradb na kanalizacijsko omrežje,
– k drugim posegom v prostor.
Upravljalec izda mnenje ali soglasje po postopku in v obliki, kakor določa pravilnik o tehnični izvedbi in uporabi objektov in naprav javne kanalizacije.
15. člen
(vloga za pridobitev soglasja)
Uporabnik predloži upravljalcu k vlogi za pridobitev soglasja iz 14. člena tega odloka ali pred priključitvijo na javno kanalizacijsko omrežje naslednjo dokumentacijo:
a) za pridobitev mnenja ali soglasja k lokacijski dokumentaciji:
– situacijski načrt objekta in predvidene lokacije trase priključka v merilu 1:1000 ali 1:500,
– opis specifičnosti objekta, zlasti glede predvidenega odvajanja odpadnih in padavinskih voda,
– uradno kopijo katastrskega načrta;
b) za pridobitev soglasja k projektu za pridobitev gradbenega dovoljenja:
– projekt za pridobitev gradbenega dovoljenja,
– projekt izvedbe priključka,
– projekt predčiščenja, če je to glede na tehnološki postopek potrebno;
c) za pridobitev soglasja za priključitev stavb na javno kanalizacijsko omrežje:
– gradbeno dovoljenje, razen za objekte, zgrajene pred letom 1967,
– projekt izvedbe priključka,
– soglasje lastnikov parcel preko katerih bo potekal priključek, oziroma sodno odločitev, ki nadomesti njihovo soglasje,
– pravilnik o obratovanju interne industrijske kanalizacije za industrijske kanale;
d) za pridobitev soglasja k drugim posegom v prostor, ki so vezani na priključitev na javno kanalizacijo:
– ustrezen projekt, iz katerega je razviden predviden poseg v prostor.
Upravljalec je dolžan izdati soglasje iz tega člena najkasneje v 30 dneh po prejemu popolne vloge.
16. člen
(določila soglasja)
Pri izdaji soglasja iz 15. člena tega odloka mora upravljalec določiti:
– minimalni odmik objektov od kanalizacijskega omrežja,
– traso, globino in profil priključnih cevi in priključno mesto na javno omrežje,
– lokacijo, obliko in velikost zbirnega kanalizacijskega jaška,
– lokacijo razmejitvenega kanalizacijskega jaška med javno in interno kanalizacijo,
– posebne zaščitne ukrepe za objekte, ki so locirani na območju podtalnice, zajetij vodnih virov ali predvidenih območjih za zajem pitne vode, določenih z odloki o varstvu vodnih virov vodovodnih sistemov,
– pogoje za priključitev industrijskih oziroma tehnoloških voda,
– pogoje križanja komunalnih vodov in drugih vodov s kanalizacijskim omrežjem,
– mesto priključitve na objekte in naprave, za katere je odgovoren upravljalec,
– pogoje zunanje ureditve objektov na mestih, kjer je predvidena trasa kanalizacijskega priključka.
Upravljalec ne izda soglasja iz prejšnjega odstavka, če predložena dokumentacija ni v skladu s tehničnimi predpisi, ki urejajo priključitev na kanalizacijsko omrežje.
Pred izvedbo priključka je dolžan uporabnik poravnati:
– stroške izdaje soglasja upravljalca,
– plačilo prispevka za priklop na javno kanalizacijsko omrežje,
– potrdilo o plačilu soudeležbe pri gradnji skupne kanalizacije.
Višino stroškov soglasja določi upravljalec. Višina prispevka za priklop na obstoječe kanalizacijsko omrežje se zaračuna po veljavnem ceniku upravljalca.
17. člen
(odškodnina)
Pri gradnji novega kanalizacijskega omrežja in pri opravljanju vzdrževalnih del na objektih in napravah iz 8. člena tega odloka je uporabnik upravičen do odškodnine za nastalo škodo na njegovem zemljišču in kulturi ter vzpostavitve zemljišča v prvotno stanje.
18. člen
(priključek)
Priključek objekta na kanalizacijsko omrežje se lahko izvede za vsak objekt posebej ali za več objektov skupaj, z upoštevanjem velikosti in namembnosti teh objektov.
Priključitev objekta lahko izvede upravljalec ali za to usposobljen izvajalec pod nadzorom upravljalca.
19. člen
(nadzor interne kanalizacije)
Uporabnik kanalizacije je dolžan omogočiti pooblaščenim delavcem upravljalca nadzor interne kanalizacije in ostalih naprav (interne čistilne naprave, zadrževalni bazeni, greznice, črpalke, lovilci olj in maščob), zaradi ugotavljanja okvar, ki bi lahko povzročile škodo upravljalcu in ogrozile nemoteno delovanje kanalizacijskega omrežja. Na prijavo uporabnikov, da je interna kanalizacija neustrezna, je upravljalec dolžan preveriti, ali je zaradi morebitne napake ogroženo kanalizacijsko omrežje.
20. člen
(opravljanje del na omrežju)
Vsa dela na obstoječem kanalizacijskem omrežju in kanalizacijskih priključkih opravlja izključno upravljalec, le v izjemnih primerih lahko upravljalec pooblasti druge, za to dejavnost registrirane izvajalce, da v njegovem imenu opravijo posamezna dela.
21. člen
(interni industrijski kanali in naprave)
Z internimi industrijskimi kanali in napravami za odvajanje odpadnih in padavinskih voda upravljajo lastniki, ki uporabljajo te kanale in naprave.
Lastnik lahko upravljalcu s pogodbo preda v upravljanje industrijske kanale in naprave.
22. člen
(obvezna priključitev)
V naseljih, kjer obstaja kanalizacijsko omrežje, je za vse objekte, v katerih nastajajo odpadne vode, priključitev nanj obvezna, če je to tehnično izvedljivo in če odpadne vode na iztoku izpolnjujejo pogoje iz soglasja.
V primeru, da v naselju obstaja kanalizacijsko omrežje, priključitev nanj pa tehnično ni izvedljiva, je uporabnik dolžan do priključitve na omrežje odvajati odpadno vodo v vodotesno greznico ali lastno čistilno napravo.
V primeru ločenega sistema odvajanja odpadnih in padavinskih voda se mora izvajati dosledno priključevanje odpadnih voda na fekalni kanal in padavinskih voda na meteorni kanal.
Po izgradnji novega kanalizacijskega omrežja in pridobitvi uporabnega dovoljenja zanj so se najkasneje v šestih mesecih dolžni priključiti nanj vsi objekti, v skladu s 15. in 16. členom tega odloka, razen objektov iz prejšnjega odstavka tega člena. Stroški za priključitev na kanalizacijsko omrežje bremenijo uporabnika.
Če je pred priključitvijo na kanalizacijsko omrežje uporabnik odvajal vode v greznico ali individualno čistilno napravo, je dolžan v 30 dneh od priključitve opuščeni objekt izprazniti, očistiti in dezinficirati.
Način spraznitve obstoječih greznic ali individualnih čistilnih naprav določi upravljalec javnega kanalizacijskega omrežja.
V. ODVAJANJE ODPADNIH IN PADAVINSKIH VODA NA OBMOČJIH, KJER NI JAVNE KANALIZACIJE
23. člen
(greznice, čistilne naprave)
Na območjih, kjer ni javne kanalizacije ali je zgrajena, ni pa zaključena s čistilno napravo, je obvezna izgradnja lastnih objektov za čiščenje odpadnih vod (greznice, čistilne naprave). Lastni objekti za čiščenje odpadnih voda, ki morajo biti zgrajeni v skladu z veljavnimi predpisi, imajo na območjih, kjer je po občinskih planih predvidena gradnja kanalizacije, lahko samo začasen značaj.
24. člen
(praznjenje greznic in čistilnih naprav)
Uporabniki, ki niso priključeni na javno kanalizacijo in tisti, ki so priključeni na javno kanalizacijo preko greznice, morajo greznice oziroma čistilne naprave redno prazniti s specialnimi vozili za praznjenje, vsebino pa odvažati na čistilno napravo.
Praznjenje individualnih greznic in čistilnih naprav se izvaja na podlagi naročila uporabnikov.
VI. PREVZEM OBJEKTOV IN NAPRAV V UPRAVLJANJE
25. člen
(prevzem)
Investitor del na javnem kanalizacijskem omrežju mora najkasneje v 30 dneh po pridobitvi uporabnega dovoljenja prenesti objekte in naprave v upravljanje upravljalcu.
Za prevzem objektov in naprav javne kanalizacije v upravljanje, morajo biti izpolnjeni naslednji pogoji:
1. objekti in naprave, ki se predajajo, morajo imeti vso potrebno dokumentacijo (uporabno dovoljenje, projektno dokumentacijo, kataster, evidenco priključkov, evidenco osnovnih sredstev in njihove vrednosti, urejena lastninska razmerja itd).,
2. vsi merilci za merjenje pretoka odpadne vode morajo biti pregledani in žigosani v skladu s predpisi Urada za standardizacijo in meroslovje,
3. predane morajo biti izjave izvajalcev, garancijski listi, navodila za obratovanje in vzdrževanje vgrajenih naprav,
4. postopek prevzema mora biti izpeljan dokumentirano z zapisniki o primopredaji dokumentacije, evidence, knjigovodskih podatkov, blagajniških podatkov, listin o lastništvu, podatkih o terjatveh in dolgovih in ostalih poslovnih zadevah.
Pod pogoji iz drugega odstavka tega člena se opravi prevzem vseh objektov in naprav javne kanalizacije, za katere je gradbeno dovoljenje izdano po 1. 1. 2000 ter za ostale objekte in naprave, kolikor obstaja vsa potrebna dokumentacija. Za objekte in naprave, za katere ni mogoče opraviti prevzema v skladu z drugim odstavkom tega člena, mora upravljalec ugotoviti dejansko stanje, izdelati kataster, proučiti možnost prevzema ter v primeru potrebne sanacije izdela finančni načrt in ga predloži lastniku.
VII. FINANCIRANJE JAVNE SLUŽBE ODVAJANJA ODPADNIH IN PADAVINSKIH VODA
26. člen
(cena storitev)
Javna služba se financira iz cene storitev, ki mora biti oblikovana v skladu z veljavno vladno uredbo o načinu oblikovanja cen komunalnih storitev tako, da v celoti zagotavlja enostavno in razširjeno reprodukcijo.
Ceno storitev oblikuje upravljalec v skladu z veljavno zakonodajo in soglasjem lastnika.
VIII. MERITVE PORABE IN OBRAČUN
27. člen
(obveznost plačevanja)
Uporabniki kanalizacijskega omrežja so dolžni redno plačevati stroške odvajanja odpadnih voda od dneva priključitve nanj, stroške čiščenja pa od začetka obratovanja čistilne naprave.
28. člen
(meritev porabe)
Količina odvajanih odpadnih voda se meri v kubičnih metrih (m3).
Uporabniki, ki uporabljajo vodo iz javnega vodovoda, plačujejo odvedeno vodo (v nadaljevanju: kanalščina) v enaki količini in po stopnji onesnaženja v enakih razdobjih kot za porabljeno vodo, v skladu z določili odloka o oskrbi s pitno vodo.
Uporabnikom, ki nimajo urejenega sistema meritve porabe in obračuna porabljene vode v skladu z odlokom o oskrbi s pitno vodo, se za obdobje do ureditve le-tega kanalščina obračunava po pavšalu, ki znaša 3 m3 odpadne vode na osebo na mesec.
Količina odvajanih lastnih tehnoloških voda pri industrijskih uporabnikih se ugotavlja na podlagi prijave in dokumentacije uporabnika.
29. člen
(plačilo odvajanja in čiščenja odpadnih voda)
Uporabniki plačujejo odvajanje in čiščenje odpadnih voda na podlagi izdanih računov.
Znesek plačila po računu se izračuna na podlagi dejanske količine v preteklem obračunskem obdobju ali ocenjene količine v prihodnjem obračunskem obdobju, ki temelji na količini iz preteklega obračunskega obdobja in veljavni ceni.
Obračun se opravi na podlagi odčitane dejanske količine in cene ter prispevkov najmanj enkrat letno.
30. člen
(račun)
Uporabniki plačujejo odvajanje in čiščenje odpadnih voda na podlagi izstavljenega računa upravljalca. Uporabnik mora plačati račun najkasneje v 15 dneh po njegovi izstavitvi.
V primeru, da uporabnik ne poravna računa za odvajanje in čiščenje odpadnih voda v roku 60 dni po prejemu računa, ga je upravljalec dolžan opomniti. V opominu mora določiti dodaten rok plačila 15 dni in opozoriti uporabnika na posledice neplačila. Po izteku roka, določenega v opominu, mora upravljalec prekiniti dobavo vode.
31. člen
(ugovor)
Uporabnik, ki mu je bila odmerjena količina odpadnih voda, lahko v 15 dneh po prejemu računa vloži dokazljivi pisni ugovor upravljalcu kanalizacijskega omrežja, če meni, da mu količina odpadnih voda ni pravilno odmerjena.
Upravljalec je dolžan na ugovor uporabnika pisno odgovoriti v 15 dneh.
32. člen
(priključek za več uporabnikov)
V primeru, da je v objektu priključenih na kanalizacijsko omrežje več uporabnikov, le-ti določijo z medsebojnim sporazumom pravno ali fizično osebo, ki sprejema in plačuje račune za odvajanje in čiščenje odpadnih voda v objektu.
Interna delitev stroškov odvajanja in čiščenja odpadnih voda posameznim uporabnikom iz prejšnjega odstavka tega člena, ni obveznost upravljalca.
V objektih, kjer je poleg gospodinjstev tudi sedež gospodarske družbe ali samostojnega podjetnika in izveden samo en priključek, se obračunava odvajanje in čiščenje odpadnih voda za gospodarske družbe in samostojne podjetnike po ceni, določeni za gospodarske družbe in samostojne podjetnike sorazmerno po deležih odpadne vode.
33. člen
(obračun pavšalnega odvajanja in čiščenja odpadnih voda)
V primeru, da se zaradi okvare na vodomeru ne more ugotoviti točna poraba vode, se za odvajano odpadno in očiščeno vodo zaračunava pavšalna poraba vode na podlagi ugotovljene povprečne porabe v preteklem obračunskem obdobju.
34. člen
(merilec pretoka)
V primerih, ko se količine odpadnih voda merijo z merilcem pretoka, se plačujejo stroški za količine, ugotovljene z odčitkom merilca pretoka pred priključkom na javno kanalizacijo.
35. člen
(stroški čiščenja odpadnih voda)
Uporabniki, priključeni na javno kanalizacijo, ki se zaključuje s čistilno napravo, plačujejo stroške čiščenja odpadnih voda po osnovah, ki so določene za plačilo stroškov odvajanja odpadnih voda.
36. člen
(stroški praznitve greznic)
Uporabniki iz 24. člena tega odloka, ki imajo za zbiranje odpadnih voda urejene individualne greznice, plačujejo naročeno praznjenje in čiščenje vsebine na čistilni napravi po veljavnem ceniku.
37. člen
(uporaba vode za napajanje živine)
Uporabniki, ki imajo status kmeta, za uporabljeno vodo iz javnega vodovoda za kmetijske namene ne plačujejo stroškov odvajanja in čiščenja odpadne vode.
Uporabniki iz prvega odstavka tega člena so dolžni pred hlevom vgraditi odštevalni vodomer, v nasprotnem primeru pa se obračunava odvajanje in čiščenje odpadnih voda po pavšalu, ki znaša 3 m3 odpadne vode na osebo na mesec.
Tip, velikost in namestitev odštevalnega vodomera določi upravljalec.
Stroški redne kontrole in vzdrževanje odštevalnega vodomera bremenijo uporabnika.
38. člen
(obveščanje upravljalca)
Uporabnik je dolžan takoj obvestiti upravljalca o vseh spremembah kvalitete in količine odpadne vode, ki so trajnejšega značaja.
Uporabnik je dolžan takoj obvestiti upravljalca o nevarnostih in škodljivih snoveh, ki so zaradi nesreče, okvare, tehnološke opreme, malomarnosti ali višje sile, odtekle v javno kanalizacijo.
IX. UPORABA KANALIZACIJE
39. člen
(uporaba)
V javno kanalizacijo se smejo spuščati samo tiste odpadne vode, ki so določene v soglasju za kanalizacijski priključek.
40. člen
(prepovedano odvajanje)
V kanalizacijsko omrežje ni dovoljeno odvajati ali odmetavati:
– odpadne vode iz hlevov,
– odpadne vode iz individualnih čistilnih naprav, ki izpolnjujejo pogoje za izpust v vodotok,
– odpadne vode, ki vsebujejo koncentrirane kisline, alkalije, razne soli,
– vode, pomešane s tekočimi gorivi, olji in mazivi,
– vode, ki bi lahko kvarno vplivale na material, iz katerega je zgrajeno omrežje in ogrožale zdravje oseb, zaposlenih pri upravljalcu,
– snovi, ki so okužene s povzročitelji nalezljivih bolezni,
– radioaktivnih snovi,
– snovi, ki razvijajo strupene ali eksplozivne pline,
– snovi, ki povzročajo ovire v kanalih ali kako drugače motijo delovanje sistema zaradi odlaganja usedlin in lepljivih snovi,
– odpadne vode, ki stalno povzročajo hidravlične preobremenitve in tako škodljivo vplivajo na delovanje javne kanalizacije,
– snovi, ki bi povzročale ogrevanje odpadne vode preko s predpisi dovoljene temperature,
– odpadne vode, ki bi zavirale tehnološke postopke na čistilni napravi,
– druge snovi, ki se po predpisih štejejo za nevarne in škodljive in katerih koncentracija je nad dovoljeno mejo.
41. člen
(tehnološka odpadna voda)
Tehnološka odpadna voda, ki se odvaja v javno kanalizacijo, mora po svojih lastnostih ustrezati določilom veljavnih predpisov za to področje. Če za določeno škodljivo snov ali vrsto odpadne vode ne obstaja slovenski standard, se uporabijo standardi ali smernice, ki veljajo v Evropski uniji.
Uporabnik, ki odvaja tehnološko odpadno vodo, ki ni primerna za spuščanje v javno kanalizacijo, mora pred iztokom v javno kanalizacijo to vodo primerno očistiti in nevtralizirati v ustreznih napravah, ki jih mora zgraditi uporabnik na podlagi predpisane dokumentacije in soglasja upravljalca.
42. člen
(sprememba lastnosti odpadne vode)
Kadar se koncentracija škodljivih snovi v odpadni vodi zaradi zmanjšanja porabe vode poveča nad dovoljeno vrednost, dnevna količina škodljivih snovi pa ostaja enaka ali se zmanjša in so te spremembe trajnejšega značaja, lahko upravljalec na podlagi strokovnega mnenja upravnemu organu, ki je izdal uporabno dovoljenje predlaga spremembo le-tega.
Če so potrebni dodatni postopki čiščenja, mora uporabnik upravljalcu predložiti tudi tehnološki projekt sanacije, izdelan v skladu z veljavno zakonodajo in ponovno zaprositi za izdajo soglasja za kanalizacijski priključek.
43. člen
(uporaba zemljišča)
Lastnik oziroma uporabnik zemljišča, po katerem ali ob katerem poteka kanalizacija, ne sme v varstvenem pasu pet metrov od osi kanala nasaditi drevesnih vrst, ki razširijo svoj koreninski sistem v globino in v širino in zaradi česar lahko povzročijo okvare in zamašitve kanalizacijskega omrežja.
X. PREKINITEV ODVAJANJA IN ČIŠČENJA ODPADNE IN PADAVINSKE VODE
44. člen
(prekinitev na stroške uporabnika)
Upravljalec lahko na stroške uporabnika brez odpovedi, vendar po predhodnem obvestilu, prekine odvajanje in čiščenje odpadne in padavinske vode in hkrati dobavo vode iz javnega vodovoda v naslednjih primerih:
– če z odvajanjem odpadne vode povzroča nevarnost za vodni vir ali javni vodovod,
– če odpadna voda uporabnika ogroža zdravje občanov in varno obratovanje javne kanalizacije,
– če odpadna voda prekorači dovoljeno količino snovi, navedenih v 40. členu, v taki meri, da ogroža nemoteno delovanje objektov in naprav javne kanalizacije,
– če uporabnik ne plača stroškov niti v 15 dneh po izstavitvi pisnega opomina.
Odvajanje in čiščenje odpadne in padavinske vode je prekinjeno, dokler ni odpravljen vzrok prekinitve. Za ponovno priključitev mora uporabnik za dobavo vode plačati stroške prekinitve in ponovne priključitve. Upravljalec je dolžan opraviti ponovno priključitev v največ 7 dneh po tem, ko uporabnik plača stroške prekinitve in ponovne priključitve.
45. člen
(krajša prekinitev)
Upravljalec lahko prekine odvajanje in čiščenje odpadne in padavinske vode za krajši čas zaradi:
– planiranih vzdrževalnih del na objektih in napravah javne kanalizacije,
– okvar na objektih in napravah javne kanalizacije.
O vzroku za prekinitev mora uporabnike obvestiti preko sredstev javnega obveščanja ali direktno; za predvidena vzdrževalna dela pred pričetkom del, ob okvarah pa takoj ob nastanku dogodka.
46. člen
(višja sila)
V primeru višje sile (potres, požar, izpad električne energije, velike okvare, poplave in nalivi, vdori in izlitje škodljivih snovi v kanalizacijo) in v skladu z zakonom lahko upravljalec brez nadomestila škode prekine odvajanje in čiščenje odpadnih in padavinskih voda, vendar mora o tem takoj obvestiti uporabnike in postopati v skladu s prejetim načrtom ukrepov za take primere.
XI. OBVEZNOSTI LASTNIKA, UPRAVLJALCA IN UPORABNIKOV
47. člen
(obveznosti lastnika)
Lastnik ima pri odvajanju in čiščenju odpadnih in padavinskih voda naslednje obveznosti:
– z izgradnjo kanalizacijskega omrežja zagotavljati ločeno odvajanje odpadnih in padavinskih voda,
– zagotavljati ustrezen nivo investicijskega vzdrževanja,
– obravnavati poročila upravljalca o stanju odvajanja in čiščenja odpadnih in padavinskih voda in predlogih za njegovo izboljšanje,
– izdajati soglasja k ceni odvajanja in čiščenja odpadne vode (v skladu z veljavno zakonodajo), ki jo oblikuje in predlaga upravljalec,
– seznaniti uporabnike z določili tega odloka na krajevno ustrezen način.
48. člen
(obveznosti upravljalca)
Upravljalec ima pri odvajanju in čiščenju odpadnih in padavinskih voda zlasti naslednje obveznosti:
– skrbeti za redno odvajanje in čiščenje odpadnih in padavinskih voda,
– nadzorovati delovanja objektov in naprav javne kanalizacije z rednimi in izrednimi pregledi,
– redno vzdrževati vse objekte in naprave javne kanalizacije,
– na stroške uporabnika voditi nadzor in evidenco nad kvaliteto tehnoloških voda, priključenih na javno kanalizacijo,
– pripravljati letni plan vzdrževanja oziroma obnove kanalizacijskega omrežja,
– popravljati okvare in poškodbe kanalizacijskega omrežja,
– obnavljati dotrajane objekte in naprave javne kanalizacije,
– skrbeti za zavarovanje objektov in naprav javne kanalizacije,
– menjati zastarele objekte in naprave javne kanalizacije s sodobnejšimi in funkcionalnejšimi na podlagi ustrezne dokumentacije in glede na potrebe po večji propustnosti,
– odpravljati poškodbe na kanalizacijskem omrežju, zaradi elementarnih nesreč in drugih nezgod ali nepravilne rabe,
– skrbeti za praznjenje greznic in individualnih čistilnih naprav,
– voditi kataster objektov in naprav ter register priključkov,
– v roku izdajati mnenja ali soglasja,
– obračunavati amortizacijo in voditi ostale poslovne knjige.
49. člen
(obveznosti uporabnikov)
Uporabniki imajo zlasti naslednje obveznosti:
– redno vzdrževati naprave, za katere so odgovorni,
– opozarjati upravljalca na poškodbe, ki jih opazijo na omrežju javne kanalizacije,
– omogočiti delavcem upravljalca javne kanalizacije pregled interne kanalizacije,
– zgraditi kanalizacijski priključek v skladu s soglasjem upravljalca javnega kanalizacijskega omrežja,
– preprečiti priključitev drugega uporabnika na interno kanalizacijo brez soglasja upravljalca JKO,
– posredovati analize odpadnih voda v skladu z veljavnimi predpisi o tehnični izvedbi in uporabi objektov in naprav in posebnimi zahtevami inšpekcijskih služb,
– preprečiti odvajanje in odmetavanje snovi, navedene v 40. členu,
– s pisnim obvestilom upravljalcu javiti lastninske, namembnostne ali ostale spremembe pri uporabniku,
– redno plačevati odvajanje odpadnih in padavinskih voda na podlagi izdanih računov v plačilnem roku,
– urejati medsebojno delitev stroškov, kadar je več uporabnikov priključenih na isti kanalizacijski priključek,
– za potrebe vzdrževanja omogočiti upravljalcu nemoten dostop do objektov in naprav javne kanalizacije.
50. člen
(obveznosti drugih upravljalcev)
Upravljalci oziroma izvajalci drugih infrastrukturnih objektov in naprav (cest, ulic, trgov, vodovodnega, elektro, telefonskega, toplovodnega, plinskega omrežja itd.) morajo pri opravljanju del na svojih objektih in napravah zagotoviti, da ostanejo kanalizacijski objekti in naprave nepoškodovani. Za vse posege v območju objektov in naprav javne kanalizacije morajo predhodno pridobiti soglasje upravljalca.
XII. KAZENSKE DOLOČBE
51. člen
(upravljalec)
Z denarno kaznijo od 100.000 do 300.000 SIT se kaznuje upravljalec javne kanalizacije:
– če ne izda soglasja v roku 30 dni,
– če ne izpolnjuje obveznosti iz 48. člena.
Z denarno kaznijo od 30.000 do 50.000 SIT se kaznuje za prekršek iz prve alinee tega člena tudi odgovorna oseba upravljalca.
52. člen
(uporabnik – pravna oseba)
Z denarno kaznijo od 100.000 do 300.000 SIT se kaznuje za prekršek uporabnik – pravna oseba ali samostojni podjetnik:
– če se priključi na javno kanalizacijo brez soglasja upravljalca (15. člen),
– če ne izpolnjuje obveznosti iz 49. člena,
– če se v roku šest mesecev po izgradnji nove kanalizacije ne priključi na javno kanalizacijo (22. člen),
– če v 30 dneh po priključitvi na javno kanalizacijo ne izprazni, očisti in dezinficira opuščene greznice ali individualne čistilne naprave (22. člen),
– če v javno kanalizacijo odvaja ali odmetava snovi, navedene v 40. členu,
– če v varstvenem času pet metrov od osi kanala sadi drevesne vrste, ki razširjajo svoj koreninski sistem in zaradi česar lahko povzročijo okvare in zamašitve kanalizacijskega omrežja (43. člen).
Z denarno kaznijo od 30.000 do 50.000 SIT se kaznuje za prekršek iz prve alinee tega člena tudi odgovorna oseba pravne osebe oziroma samostojni podjetnik.
53. člen
(uporabnik – fizična oseba)
Z denarno kaznijo od 30.000 do 50.000 SIT se kaznuje za prekršek uporabnik – fizična oseba:
– če se priključi na javno kanalizacijo brez soglasja upravljalca (15. člen),
– če ne izpolnjuje obveznosti iz 49. člena,
– če se v roku šest mesecev po izgradnji nove kanalizacije ne priključi na javno kanalizacijo (22. člen),
– če v roku 30 dni po priključitvi na javno kanalizacijo ne izprazni, očisti in dezinficira opuščene greznice ali individualne čistilne naprave (22. člen),
– če v javno kanalizacijo odvaja ali odmetava snovi, navedene v 40. členu,
– če v varstvenem pasu pet metrov od osi kanala sadi drevesne vrste, ki razširjajo svoj koreninski sistem in zaradi česar lahko povzročajo okvare in zamašitve kanalizacijskega omrežja (43. člen).
XIII. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
54. člen
(ureditev priključkov)
Uporabniki, ki so priključeni na javno kanalizacijo v nasprotju s tem odlokom, so dolžni urediti priključek v enem letu po uveljavitvi tega odloka.
Uporabniki, ki bodo priključeni na javno kanalizacijo v Podsredi, so dolžni urediti priključek v roku dveh mesecev od uveljavitve tega odloka.
55. člen
(odstranitev dreves)
Lastniki oziroma uporabniki zemljišč, ki imajo v varstvenem pasu kanalizacije posajene drevesne vrste, navedene v 43. členu tega odloka, morajo najkasneje v treh mesecih po uveljavitvi tega odloka, le-te odstraniti, če se ugotovi, da ovirajo normalen pretok odpadne vode.
Če lastniki oziroma uporabniki zemljišča ne bodo sami odstranili neprimernih drevesnih vrst v varstvenem pasu javne kanalizacije, lahko to delo opravi upravljalec javne kanalizacije na stroške lastnika oziroma uporabnika zemljišča.
56. člen
(nadzor)
Nadzor nad izvajanjem tega odloka opravljajo pristojne inšpekcijske službe in upravljalec objektov in naprav javne kanalizacije.
57. člen
(pravilnik)
Upravljalec je dolžan v roku šestih mesecev po uveljavitvi tega odloka predložiti Občini Kozje v obravnavo in sprejem pravilnik o tehnični izvedbi in uporabi objektov in naprav javne kanalizacije.
58. člen
(prenehanje veljavnosti)
Z dnem uveljavitve tega odloka preneha veljati pravilnik o splošnih pogojih za uporabo kanalizacije in kanalizacijskih storitev.
59. člen
(začetek veljavnosti)
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu RS.
Št. 06202-21-0003/01
Kozje, dne 17. maja 2001.
Župan
Občine Kozje
Jožef Planinc l. r.
