Na podlagi 39. člena zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (Uradni list SRS, št. 18/84, 37/85 in 29/86 ter Uradni list RS, št. 26/90, 18/93, 71/93 in 44/97), 29. člena zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 72/93, 57/94, 14/95, 26/97, 10/98, 74/98 in 70/00) ter 16. in 23. člena statuta Občine Idrija (Uradni list RS, št. 1/01 in 33/01) je Občinski svet občine Idrija na 21. redni seji dne 31. 5. 2001 sprejel

V prvem odstavku 1. člena odloka o prostorskih ureditvenih pogojih za območje PUP 3 – Zahodni del občine (Uradni list RS, št. 30/94) se besedilo “dolgoročnega plana Občine Idrija za obdobje 1986-1990“ nadomesti z besedilom: “in rešitev iz prostorskih planskih aktov Občine Idrija“.

Besedilo 2. člena se spremeni tako, da se glasi:

“Prostorski ureditveni pogoji vsebujejo:

– besedilo odloka o prostorskih ureditvenih pogojih,
– kartografski del, ki je sestavni del odloka o prostorskih ureditvenih pogojih,
– opis in utemeljitev prostorskih ureditvenih pogojev,
– pogoje, mnenja in soglasja pristojnih organov in organizacij.
Za kartografski del iz prvega odstavka se šteje prikaz namenske rabe zemljišč iz srednjeročnega družbenega plana Občine Idrija za obdobje 1986-1990 (karte Cerkno 32-36, Cerkno 42-48, Idrija 2-8, Idrija 11-18, Idrija 22-27 in Idrija 33-36) v merilu 1:5000 (v nadaljevanju: karta namenske rabe.)“

Besedilo 3. člena se spremeni tako, da se glasi:

“Območje prostorskih ureditvenih pogojev je določeno z dolgoročnim planom Občine Idrija za obdobje 1986–2000 (Uradni list SRS, št. 3/89 in Uradni list RS, št. 71/96, 35/97, 68/98 in 37/99) in obsega celotno območje krajevnih skupnosti Idrija, Sp. Idrija, Vojsko, Kanomlja in Krnice Masore, razen v območjih znotraj teh krajevnih skupnosti, kjer veljata odlok o prostorskih ureditvenih pogojih za ureditveno območje mesta Idrija (Uradni list RS, št. 34/93, 52/95 in 23/96) in odlok o prostorskih ureditvenih pogojih Sp. Idrija in del Sp. Kanomlje (Uradni list RS, št. 34/93 in 68/00). Opis meje po parcelnem stanju je podan v VII. poglavju tekstualnega dela iz tretje alinee 2. člena tega odloka.“

Besedilo 4. člena se črta.

Besedilo 5. člena se spremeni tako, da se glasi:

“Poseg v prostor mora biti skladen z usmeritvami in rešitvami, ki jih za to območje predpisujejo prostorski planski akti Občine Idrija ter z merili in pogoji po tem odloku.

Objekti in naprave se v skladu s pogoji teh prostorskih ureditvenih pogojev lahko gradijo le na stavbnih zemljiščih. Stavbna zemljišča so:
– zemljišča, ki jih kot stavbna zemljišča določa karta namenske rabe,
– zemljišča, ki so pridobila status zazidanega stavbnega zemljišča s pravnomočno odločbo o parcelaciji v skladu z 49. členom zakona o stavbnih zemljiščih (Uradni list RS, št. 44/97).
Drugi posegi v prostor (posegi po drugem odstavku 50. člena zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor, Uradni list SRS, št. 18/84 itn.), so v skladu s pogoji in merili teh prostorskih ureditvenih pogojev in drugih predpisov dopustni na stavbnih zemljiščih in na zemljiščih druge namenske rabe.

Besedilo 6. člena se črta.

Besedilo 7. člena se spremeni tako, da se glasi:

“1. Na stavbnih zemljiščih so dopustni naslednji posegi v prostor:

– dopolnilna gradnja enodružinskih stanovanjskih hiš, kmetijskih objektov, obrtnih delavnic in proizvodnih objektov,
– dopolnilna gradnja objektov in naprav za spremljajoče dejavnosti, kot so objekti osnovne oskrbe, objekti storitvenih dejavnosti, objekti in naprave za potrebe kulturnih dejavnosti in rekreacije tamkajšnjih prebivalcev,
– urejene odprte površine, kot so zelenice, otroška igrišča, peš poti in ploščadi,
– objekti in naprave za potrebe prometa in zvez, ki so namenjeni potrebam prebivalcev,
– spremembe namembnosti v obstoječih objektih, če so v skladu z drugimi kriteriji iz tega odstavka.
Stavbna zemljišča, ki ležijo neposredno ob prometnicah, naj bodo praviloma vsaj delno namenjena gradnji objektov javnega značaja.
Dopolnilni in pomožni objekti k posameznim stanovanjem, kot so garaže, drvarnice ipd. so dopustni, kadar v sklopu novogradenj ni možno zadovoljiti manjkajočih prostorskih potreb. Ti objekti naj bodo zgrajeni na funkcionalnem zemljišču stanovanjske hiše, ki ji pripadajo, kolikor to zemljišče ni s planskim ali prostorskim izvedbenim aktom že namenjeno zadovoljevanju potreb širše skupnosti; pri novih stanovanjskih hišah so pomožni prostori v sklopu enotnega objekta.
2. Parkovna, športna, rekreacijska in turistična območja, ki so določena s prostorskim planskim aktom občine, so namenjena:
– ureditvi večjih zelenih parkovnih površin,
– na stavbnih zemljiščih tudi gradnji športnih in rekreacijskih objektov, naprav in površin za rekreacijo, ter gradnji spremljajočih objektov in naprav, ki dopolnjujejo osnovne športno-rekreacijske namembnosti območja (parkirišča, sanitarije, gostinski lokali ipd).
3. Na kmetijskih ter gozdnih zemljiščih so dopustni samo naslednji posegi na podlagi lokacijskega dovoljenja ali priglasitve del:
– gradnja prometnih poti in infrastrukturnih vodov,
– vodnogospodarske ureditve, melioracije zemljišč in zemeljska dela,
– postavitev spominskih obeležij, reklamnih znamenj in turističnih oznak,
– urejanje javnih rekreacijskih in zelenih površin,
– pomožni objekti v skladu z občinskim odlokom o pomožnih objektih, napravah in drugih posegih v prostor, za katera ni potrebno lokacijsko dovoljenje.
4. Gradnja v tem členu navedenih objektov in naprav je možna na zemljiščih, kjer to omogočajo naravne razmere (varnost pred poplavami, plazovi ipd.), ki so prometno dostopna, ustrezajo sanitarnim pogojem in niso namenjena za uresničevanje potreb skupnega in splošnega pomena, če ne ovirajo ostalih dejavnosti, ki sta jim območje in njegova okolica namenjeni.
Na geološko dvomljivih območjih je potrebno predhodno pridobiti hidrogeološko mnenje.“

Besedilo prve alinee prvega odstavka 12. člena se spremeni tako, da se glasi:

“– ceste morajo imeti varovalni pas v širini 25 metrov pri glavnih cestah, 15 metrov pri regionalnih cestah in 5 m pri drugih cestah. Načrtovane prometnice imajo 30-metrski rezervat. Posegi v varovalnem pasu in rezervatu so dovoljeni le s soglasjem upravljavca ceste“.

V 13. členu se besedilo prve do četrte alinee nadomesti z novo prvo alineo, ki se glasi:
– “določbe veljavnih predpisov o dovoljenih emisijah in o predpisanih standardih za zmanjševanje nevarnosti emisij in drugih vplivov na okolje,“

Besedilo 17. člena se spremeni tako, da se glasi:

“Nadzor nad izvajanjem tega odloka opravljata Inšpektorat Republike Slovenije za okolje in prostor in komunalni redar.“

Z dnem uveljavitve tega odloka prenehajo veljati kartografske priloge PUP 3 št. 33-1-93 maj 1994.
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.