Na podlagi prvega odstavka 27. člena zakona o varstvu okolja (Uradni list RS, št. 32/93, 44/95 – odl. US, 1/96, 9/99 – odl. US, zakon o ohranjanju narave – 56/99 in zakon o javnih skladih – 22/00) izdaja Vlada Republike Slovenije
U R E D B O
o emisiji snovi pri odvajanju odpadne vode iz naprav za čiščenje odpadnih plinov sežigalnice odpadkov in pri sosežigu odpadkov*
1. člen
Ta uredba določa mejne vrednosti parametrov odpadne vode iz naprav za čiščenje odpadnih plinov sežigalnice odpadkov ali naprave za sosežig odpadkov in ukrepe za zmanjševanje emisije snovi pri odvajanju te odpadne vode.
Za vprašanja o emisiji snovi pri odvajanju odpadne vode iz naprav za čiščenje dimnih plinov sežigalnice odpadkov ali naprave za sosežig odpadkov (v nadaljnjem besedilu: odpadne vode iz naprav za čiščenje dimnih plinov), ki niso urejena s to uredbo, se uporabljajo določbe za tehnološke odpadne vode iz uredbe o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda iz virov onesnaževanja (Uradni list RS, št. 35/96), za vprašanja obratovalnega monitoringa, ki niso urejena s to uredbo, pa določbe za tehnološke odpadne vode iz pravilnika o prvih meritvah in obratovalnem monitoringu odpadnih vod ter o pogojih za njegovo izvajanje (Uradni list RS, št. 35/96 in 29/00).
2. člen
Pojmi imajo po tej uredbi naslednji pomen:
1. Odpadki so trdni ali tekoči odpadki, ki so odpadki po predpisu o ravnanju z odpadki.
2. Nevarni odpadki so trdni ali tekoči odpadki, ki so nevarni odpadki po predpisu o ravnanju z odpadki.
3. Sežigalnica odpadkov (v nadaljnjem besedilu: sežigalnica) je nepremična ali premična naprava, namenjena za toplotno obdelavo odpadkov z izkoriščanjem pridobljene zgorevalne toplote ali brez njega. Toplotna obdelava vključuje sežiganje z oksidacijo odpadkov kot tudi pirolizo, uplinjanje, obdelavo v plazmi ali druge postopke toplotne obdelave, če se produkti obdelave naknadno sežgejo.
Sežigalnica je celotna postavitev objektov in naprav za sprejemanje, skladiščenje in predhodno obdelavo odpadkov, vseh linij za sežiganje in sistemov za oskrbo z odpadki, gorivom in zrakom, kotla, čistilne naprave za odpadne pline, naprave za čiščenje ali hranjenje ostankov sežiganja in odpadne vode, odvodnika zgorevalnih plinov ter naprav in sistemov za nadzor sežiganja in trajno spremljanje in registriranje pogojev sežiganja.
4. Naprava za sosežig odpadkov (v nadaljnjem besedilu: naprava za sosežig) je nepremična ali premična naprava, ki je zlasti namenjena proizvodnji energije ali določenih izdelkov, v kateri se odpadki uporabljajo kot običajno ali kot dodatno gorivo ali pa toplotno obdelajo za namen odstranjevanja. Če se v napravi iz prejšnjega stavka sosežig odpadkov izvaja tako, da je glavni namen toplotna obdelava odpadkov in ne proizvodnja energije ali izdelkov, se naprava šteje za sežigalnico.
Naprava za sosežig je celotna postavitev objektov in naprav za sprejemanje, skladiščenje in predhodno obdelavo odpadkov, vseh linij za sosežiganje in sistemov za oskrbo z odpadki, gorivom in zrakom, kotla, čistilne naprave za odpadne pline, naprave za čiščenje ali hranjenje ostankov sežiganja in odpadne vode, odvodnika zgorevalnih plinov ter naprav in sistemov za nadzor sežiganja in trajno spremljanje in registriranje pogojev sežiganja.
5. Obstoječa sežigalnica je sežigalnica, ki je zgrajena ali obratuje na dan uveljavitve te uredbe ali je bilo pred uveljavitvijo te uredbe zanjo pridobljeno gradbeno ali enotno dovoljenje.
6. Obstoječa naprava za sosežig je naprava, ki obratuje na dan uveljavitve te uredbe skladno s predpisi kot naprava za sosežig ali je bilo pred uveljavitvijo te uredbe pridobljeno gradbeno dovoljenje za rekonstrukcijo naprave zaradi sosežiga odpadkov.
7. Dioksini in furani so poliklorirani dibenzo-p-dioksini in dibenzofurani iz seznama, določenega v prilogi 1, ki je sestavni del te uredbe.
8. Upravljavec je pravna ali fizična oseba, ki upravlja sežigalnico ali napravo za sosežig in je skladno s predpisi odgovoren za tehnične in druge pogoje njenega obratovanja.
9. Dovoljenje za sežiganje je dovoljenje za odstranjevanje odpadkov iz predpisa o ravnanju z odpadki.
3. člen
Določbe te uredbe veljajo za vse sežigalnice in naprave za sosežig, razen za:
1. tiste, v katerih se sežigajo ali sosežigajo samo:
– rastlinski odpadki iz kmetijstva in gozdarstva,
– rastlinski odpadki iz proizvodnje hrane, če se s sežiganjem pridobljena toplota uporablja,
– vlaknati rastlinski odpadki iz proizvodnje primarne papirne kaše in papirja iz nje, če gre za sosežig na kraju proizvodnje in se s sežiganjem pridobljena toplota uporablja,
– odpadki iz lesa razen tistih, ki lahko zaradi obdelave lesa z zaščitnimi sredstvi in premazi vsebujejo halogenirane organske spojine ali težke kovine in so predvsem odpadki pri graditvi ali rušenju objektov,
– odpadki iz plute,
– radioaktivni odpadki,
– klavnični odpadki in kužni material živalskega porekla, ki so urejeni s predpisi s področja veterinarstva, ali
– odpadki, nastali pri raziskovanju in izkoriščanju nafte in plina na morju, če se sežigajo na morju, in
2. eksperimentalne naprave, ko se uporabljajo za raziskave, razvoj in testiranje za namen izboljšanja postopkov sežiganja, če je letna količina sežganih odpadkov manjša od 50 ton.
4. člen
Pri sežigalnici ali napravi za sosežig je treba zagotoviti, da so izpusti snovi z odvajanjem odpadne vode iz naprav za čiščenje odpadnih plinov čim manjši, kolikor to omogoča uporaba najboljših, v praksi uspešno preizkušenih in na trgu dostopnih tehnologij in postopkov ob razumno višjih stroških.
Odpadno vodo iz prejšnjega odstavka je treba pred odvajanjem očistiti tako, da je emisija snovi z odvajanjem v vode skladna s predpisi.
5. člen
Mejne vrednosti parametrov odpadne vode iz naprav za čiščenje odpadnih plinov so določene v prilogi 2, ki je sestavni del te uredbe.
Mejne vrednosti parametrov odpadne vode iz prejšnjega odstavka določajo največji delež snovi, ki se lahko prenašajo iz emisije snovi v zrak iz naprav za čiščenje odpadnih plinov na emisijo snovi iz sežigalnice ali naprave za sosežig v vode.
6. člen
Mejne vrednosti iz prvega odstavka prejšnjega člena veljajo za vrednosti parametrov na iztoku odpadne vode iz naprav za čiščenje dimnih plinov iz sežigalnice ali naprave za sosežig.
7. člen
Če se odpadne vode iz naprav za čiščenje odpadnih plinov čistijo v čistilni napravi sežigalnice ali naprave za sosežig skupaj z drugimi odpadnimi vodami, ki nastajajo v sežigalnici ali napravi za sosežig, se meritve pretoka odpadne vode in parametrov iz priloge 2 te uredbe izvajajo:
– na iztoku odpadne vode iz naprave za čiščenje odpadnih plinov pred vstopom te odpadne vode v čistilno napravo,
– na iztoku vsake druge odpadne vode, ki nastaja v sežigalnici ali napravi za sosežig, pred vstopom te odpadne vode v čistilno napravo, in
– na iztoku očiščene mešanice odpadnih vod iz sežigalnice ali naprave za sosežig.
Vrednosti parametrov, ki so v očiščeni mešanici odpadnih vod iz tretje alinee prejšnjega odstavka posledica odpadne vode iz naprave za čiščenje odpadnih plinov, se določijo z izračunom bilance masnih tokov.
Redčenje odpadne vode iz naprave za čiščenje odpadnih plinov z drugimi odpadnimi vodami, ki nastajajo v sežigalnici ali napravi za sosežig, z namenom, da niso prekoračene predpisane mejne vrednosti parametrov iz priloge 2 te uredbe, je prepovedano.
8. člen
Če se odpadne vode iz naprav za čiščenje odpadnih plinov čistijo v čistilni napravi izven sežigalnice ali naprave za sosežig, namenjeni samo čiščenju takšnih odpadnih voda, mejne vrednosti iz prvega odstavka 5. člena te uredbe veljajo za vrednosti parametrov na iztoku odpadne vode iz čistilne naprave.
Če se odpadne vode iz naprav za čiščenje odpadnih plinov čistijo v čistilni napravi izven sežigalnice ali naprave za sosežig skupaj z odpadnimi vodami drugih virov onesnaževanja, se meritve pretoka odpadne vode in parametrov iz priloge 2 te uredbe izvajajo:
– na iztoku odpadne vode iz naprave za čiščenje odpadnih plinov pred vstopom te odpadne vode v čistilno napravo,
– na iztoku odpadne vode iz vsakega drugega vira onesnaževanja pred vstopom te odpadne vode v čistilno napravo, in
– na iztoku očiščene mešanice odpadnih vod iz čistilne naprave.
Vrednosti parametrov, ki so v očiščeni mešanici odpadnih vod iz tretje alinee prejšnjega odstavka posledica odpadne vode iz naprave za čiščenje odpadnih plinov, se določijo z izračunom bilance masnih tokov.
Redčenje odpadne vode iz naprave za čiščenje odpadnih plinov z drugimi odpadnimi vodami, ki nastajajo v virih onesnaževanja zunaj sežigalnice ali naprave za sosežig, z namenom, da niso prekoračene predpisane mejne vrednosti parametrov iz priloge 2 te uredbe, je prepovedano.
9. člen
Mejna koncentacija neraztopljenih snovi ter vsakega od anorganskih in organskih parametrov iz priloge 2 te uredbe v očiščeni mešanici odpadnih vod se določi z naslednjim izračunom bilance masnih tokov:
kjer je:
– KM koncentracija parametra v očiščeni mešanici odpadnih vod iz čistilne naprave;
– Ki koncentracija parametra v odpadni vodi na iztoku vsake posamezne odpadne vode, vključno s koncentracijo parametra na iztoku odpadne vode naprave za čiščenje odpadnih plinov, pred vstopom v čistilno napravo znotraj sežigalnice ali naprave za sosežig v primeru iz 7. člena te uredbe oziroma koncentracija parametra v odpadni vodi na iztoku iz vsakega posameznega vira onesnaževanja, vključno s koncentracijo parametra na iztoku odpadne vode iz naprave za čiščenje odpadnih plinov, pred vstopom v čistilno napravo v primeru iz 8. člena te uredbe;
– Qi pretok odpadne vode na iztoku vsake posamezne odpadne vode, vključno s pretokom odpadne vode na iztoku odpadne vode naprave za čiščenje odpadnih plinov, pred vstopom v čistilno napravo znotraj sežigalnice ali naprave za sosežig v primeru iz 7. člena te uredbe oziroma pretok odpadne vode na iztoku iz vsakega posameznega vira onesnaževanja, vključno s pretokom odpadne vode na iztoku naprave za čiščenje odpadnih plinov, pred vstopom v čistilno napravo v primeru iz 8. člena te uredbe, in
– učinek čiščenja čistilne naprave za skupno čiščenje odpadnih voda.
10. člen
Sežigalnica ali naprava za sosežig čezmerno obremenjuje okolje z emisijo snovi v vode iz naprav za čiščenja odpadnih plinov, če:
– je najmanj ena od povprečnih dnevnih vrednosti pH izven intervala od 6,5 do 9,0,
– je najmanj ena od povprečnih dnevnih vrednosti temperature večja od 35 °C,
– najmanj ena od izmerjenih vrednosti neraztopljivih snovi v odpadni vodi presega 45 mg/l,
– več kot 5% izmerjenih vrednosti neraztopljivih snovi v odpadni vodi presega 30 mg/l,
– najmanj ena od izmerjenih koncentracij anorganskih parametrov, iz priloge 2 te uredbe, presega predpisano mejno vrednost,
– najmanj ena od izmerjenih koncentracij policikličnih aromatskih ogljikovodikov presega mejno vrednost iz priloge 2 te uredbe, ali
– najmanj ena od izmerjenih koncentracij furanov in dioksinov v obdobju koledarskega leta presega mejno vrednost iz priloge 2 te uredbe.
11. člen
V okviru obratovalnega monitoringa emisije snovi v vode je treba ne glede na določbe o pogostosti meritev in času vzorčenja reprezentativnega vzorca iz pravilnika, ki ureja prve meritve in obratovalni monitoring odpadnih vod, zagotoviti izvajanje:
– trajnih meritev pH, temperature in pretoka odpadne vode,
– dnevnih meritev neraztopljenih snovi v odpadni vodi na podlagi štiriindvajseturnega reprezentativnega vzorca, odvzetega na pretočno sorazmeren način,
– občasnih meritev anorganskih parametrov, iz priloge 2 te uredbe, najmanj enkrat mesečno na podlagi štiriindvajseturnega reprezentativnega vzorca, odvzetega na pretočno sorazmeren način,
– meritev koncentracij policikličnih aromatskih ogljikovodikov (PAH) v odpadni vodi najmanj enkrat mesečno na podlagi štiriindvajseturnega reprezentativnega vzorca, odvzetega na pretočno sorazmeren način, in
– najmanj enkrat na vsakih šest mesecev meritve dioksinov in furanov v odpadni vodi.
V obdobju prvih dvanajst mesecev obratovanja sežigalnice ali naprave za sosežig je treba meritve dioksinov in furanov v odpadni vodi izvajati vsaj enkrat na vsake tri mesece.
12. člen
Meritve iz prejšnjega člena je treba izvajati po programu obratovalnega monitoringa emisije snovi v vode.
Program iz prejšnjega odstavka mora vsebovati podatke o:
– značilnostih sežigalnice ali naprave za sosežig, ki so pomembne za emisijo snovi v vode,
– značilnostih naprave za čiščenje odpadnih plinov sežigalnice ali naprave za
– lastnostih odpadkov, ki se sežigajo ali sosežigajo, ki so pomembne za emisijo snovi v vode,
– značilnostih čistilne naprave za odpadne vode iz naprave za čiščenje odpadnih plinov,
– snoveh v odpadni vodi naprave za čiščenje odpadnih plinov in obratovalnih parametrih, ki so predmet trajnih in občasnih meritev,
– merilnih mestih,
– metodah vzorčenja in merjenja,
– načinu izračuna bilance masnega toka vsakega od parametrov odpadne vode iz priloge 2 te uredbe, skladno z določbami 9. člena te uredbe,
– času vzorčenja in načinu vzorčenja v času izvajanja posamezne meritve v okviru občasne meritve, in
– programu kalibriranja merilnih naprav za trajne meritve in rednih letnih testiranj merilne opreme.
Program kalibriranja merilnih naprav iz prejšnjega odstavka mora predvideti kalibriranje najmanj enkrat vsake tri leta.
Program obratovalnega monitoringa iz prvega odstavka tega člena mora izdelati oseba, ki izpolnjuje pogoje, določene za izvajanje monitoringa v predpisu, ki ureja prve meritve in obratovalni monitoring odpadnih vod.
Program iz prvega odstavka tega člena je sestavni del vloge za dovoljenje za sežiganje.
13. člen
Če upravljavec na podlagi meritev ugotovi, da sežigalnica ali naprava za sosežig z emisijo snovi v vode iz naprav za čiščenja odpadnih plinov čezmerno onesnažuje okolje, mora o tem takoj obvestiti inšpektorat, pristojen za varstvo okolja.
14. člen
Ministrstvo, pristojno za varstvo okolja (v nadaljnjem besedilu: ministrstvo), v dovoljenju za sežiganje določi tudi najdaljši dovoljeni čas, v katerem lahko, ob tehnično neizogibnih ustavitvah ali motnjah v delovanju čistilne naprave za odpadne vode ali merilnih naprav sežigalnica ali naprava za sosežig začasno čezmerno obremenjuje okolje z emisijo tistih snovi pri odvajanju odpadne vode, za katere so predpisane mejne vrednosti.
15. člen
Nadzor nad izvajanjem te uredbe opravljajo inšpektorji, pristojni za varstvo okolja.
16. člen
Z denarno kaznijo najmanj 200.000 tolarjev se kaznuje za prekršek gospodarska družba ali druga pravna oseba ali posameznik, ki stori prekršek v zvezi s samostojnim opravljanjem dejavnosti, če:
– ne zagotovi izvajanja meritev iz 11. člena te uredbe, ali
– ne obvesti inšpektorja, pristojnega za varstvo okolja, o čezmernem obremenjevanju okolja po 13. členu te uredbe.
Z denarno kaznijo najmanj 50.000 tolarjev se kaznuje za prekršek iz prejšnjega odstavka tudi odgovorna oseba gospodarske družbe ali druge pravne osebe.
17. člen
Ne glede na določbo prvega odstavka 5. člena te uredbe lahko ministrstvo do 1. januarja 2008 za obstoječo sežigalnico dovoli preseganje mejne vrednosti za neraztopljene snovi, vendar največ toliko, da 80% izmerjenih vrednosti ne presega 30 mg/l in nobena od njih 45 mg/l.
18. člen
Upravljavci morajo obstoječe sežigalnice ali naprave za sosežig prilagoditi zahtevam te uredbe do 31. decembra 2005.
19. člen
Kadar ministrstvo odredi pripravo in izvedbo sanacijskega programa za obstoječo sežigalnico ali napravo za sosežig, ki čiščenja odpadne vode iz naprav za čiščenje dimnih plinov nima urejenega skladno s predpisi, v soglasju k sanacijskemu programu določi tudi količine in vrste odpadkov, ki jih lahko upravljavec v času izvajanja programa letno sprejme v sežig oziroma sosežig.
Ministrstvo določi količine in vrste odpadkov iz prejšnjega odstavka na podlagi analize obremenitve okolja zaradi odvajanja odpadnih vod iz naprav za čiščenje dimnih plinov, ki je sestavni del sanacijskega programa.
20. člen
Ta uredba začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 353-33/2001-1
Ljubljana, dne 7. junija 2001.
Vlada Republike Slovenije
mag. Anton Rop l. r.
Minister
PRILOGA 1
IZRAČUN EKVIVALENTOV ZA DIOKSINE IN FURANE
Za določitev vsote koncentracij dioksinov in furanov se vsaka
izmerjena masna koncentracija posameznih dioksinov in furanov v
tabeli 1 pomnoži s pripadajočim faktorjem toksične ekvivalence,
dobljeni rezultati pa se seštejejo.
Tabela 1
-----------------------------------------------------------------
Faktor
toksične
ekvivalence
-----------------------------------------------------------------
2,3,7,8 - Tetraklordibenzodioksin (TCDD) 1
-----------------------------------------------------------------
1,2,3,7,8 - Pentaklordibenzodioksin (PeCDD) 0.5
-----------------------------------------------------------------
1,2,3,4,7,8 - Heksaklordibenzodioksin (HxCDD) 0.1
-----------------------------------------------------------------
1,2,3,7,8,9 - Heksaklordibenzodioksin (HxCDD) 0.1
-----------------------------------------------------------------
1,2,3,6,7,8 - Heksaklordibenzodioksin (HxCDD) 0.1
-----------------------------------------------------------------
1,2,3,4,6,7,8 - Heptaklordibenzodioksin (HpCDD) 0.01
-----------------------------------------------------------------
- Oktaklordibenzodioksin (OCDD) 0.001
-----------------------------------------------------------------
2,3,7,8, - Tetraklordibenzofuran (TCDF) 0.1
-----------------------------------------------------------------
2,3,4,7,8 - Pentaklordibenzofuran (PeCDF) 0.5
-----------------------------------------------------------------
1,2,3,7,8 - Pentaklordibenzofuran (PeCDF) 0.05
-----------------------------------------------------------------
1,2,3,4,7,8 - Heksaklordibenzofuran (HxCDF) 0.1
-----------------------------------------------------------------
1,2,3,7,8,9 - Heksaklordibenzofuran (HxCDF) 0.1
-----------------------------------------------------------------
1,2,3,6,7,8 - Heksaklordibenzofuran (HxCDF) 0.1
-----------------------------------------------------------------
2,3,4,6,7,8 - Heksaklordibenzofuran (HxCDF) 0.1
-----------------------------------------------------------------
1,2,3,4,6,7,8, - Heptaklordibenzofuran (HpCDF) 0.01
-----------------------------------------------------------------
1,2,3,4,7,8,9 - Heptaklordibenzofuran (HpCDF) 0.01
-----------------------------------------------------------------
- Oktaklordibenzofuran (OCDF) 0.001
-----------------------------------------------------------------
PRILOGA 2
MEJNE VREDNOSTI PARAMETROV ODPADNE VODE
Tabela: mejne vrednosti parametrov odpadne vode
-----------------------------------------------------------------
Parameter Izražen kot Enota Mejna vrednost
-----------------------------------------------------------------
I. SPLOŠNI
PARAMETRI
Temperatura stopinj C 30
pH vrednost 6,5-9,0
Neraztopljene snovi
(velja za vse meritve) Mg/l 45
Neraztopljene snovi
(velja za 95% meritev) Mg/l 30
-----------------------------------------------------------------
II. ANORGANSKI
PARAMETRI
Arzen As Mg/l 0,15
Baker Cu Mg/l 0,5
Cink Zn Mg/l 1,5
Kadmij Cd Mg/l 0,05
Celotni krom Cr Mg/l 0,5
Nikelj Ni Mg/l 0,5
Svinec Pb Mg/l 0,2
Živo srebro Hg Mg/l 0,03
Talij Tl Mg/l 0,05
Živo srebro Hg Mg/l 0,03
-----------------------------------------------------------------
III. ORGANSKI
PARAMETRI
Policiklični aromatski
ogljikovodiki - PAH Mg/l 0,1
Dioksini in furani (a) Mg/l 0,3
-----------------------------------------------------------------
(a) vsota dioksinov in furanov iz priloge 1 te uredbe
