Na podlagi 5., 6., 12., 13. in 79. člena zakona o varstvu kulturne dediščine (Uradni list RS, št. 7/99), 27. in 51. člena statuta Občine Kočevje (Uradni list RS, št. 23/99 in popravek Uradni list RS, št. 53/99), 74. člena poslovnika Občinskega sveta občine Kočevje (Uradni list RS, št. 68/99) ter na predlog Javnega zavoda za varstvo kulturne dediščine je Občinski svet občine Kočevje na 22. redni seji dne 28. 5. 2001 sprejel

Za kulturni spomenik razglašamo enoto dediščine Laze pri Predgradu – cerkev sv. Vida (EŠD 2295).
Enota ima zaradi izjemnih kulturnih, umetnostno-arhitekturnih, zgodovinskih in prostorskih lastnosti izjemen pomen za Občino Kočevje, zato jo razglašamo za kulturni spomenik lokalnega pomena z lastnostmi umetnostno-arhitekturnega in zgodovinskega pomena.

Lastnosti, ki utemeljujejo razglasitev za spomenik lokalnega pomena: cerkev sv. Vida je enoladijska podružnica s polkrožno oblikovano apsido in polkrožno lino v zaključku, ki kaže na romanski izvor cerkve oziroma na ohranjanje romanske stavbarske tradicije v odročnejših krajih vse do 14. stoletja. Apsida, slavolok ter del severne in južne ladijske stene so poslikani s podobami sv. očetov, svetniškimi podobami ter Poklonom treh kraljev. Pod baročno poslikavo, datirano z letnico 1657 v medaljonu na severni steni ladje, je delno vidna starejša poslikava. S prezidavami konec 18. oziroma začetku19. stoletja (preoblikovanje slavoloka, nove okenske odprtine), je bil del fresk uničen oziroma poškodovan.

Spomenik stoji na zemljišču katastrske občine Dol, na parc. št. 941/3.
Vplivno območje spomenika obsega nepozidano območje jugovzhodno od cerkve, kjer bi neprimerni posegi razvrednotili vedutno izpostavljenost spomenika.
Meje spomenika in meje vplivnega območja so vrisane na temeljnem topografskem načrtu v merilu 1: 5000 in na katastrskem načrtu v merilu 1: 2880. Izvirnika načrtov, ki sta sestavni del tega odloka, hrani Ministrstvo za kulturo, Uprava za kulturno dediščino in Javni zavod Republike Slovenije za varstvo kulturne dediščine.

Lastnik spomenika je po stanju v zemljiški knjigi na dan 26. 4. 2001 naslednji:

------------------------------------------------------------------------
Št.             Vrsta rabe      Št. vložka             Lastnik
parcele                                                Rimokatoliško
                                                       župnijstvo
                                                       Stari trg ob Kolpi
-------------------------------------------------------------------------
941/3           poslovna stavba 84                8342 Stari trg ob Kolpi
-------------------------------------------------------------------------

Za spomenik velja enoten varstveni režim, ki določa:
– strokovno vzdrževanje in obnavljanje vseh neokrnjenih prvin arhitekture sakralnega objekta po načelu ohranjanja njihove izvirne tlorisne zasnove, gabaritov, lege, velikosti, oblike, sestave in barvne podobe.
– prepoved spreminjanja varovanih vrednot arhitekturne zasnove zunanjosti in notranjosti objekta ter njegove opreme z rušenjem in odstranjevanjem kot tudi z nadzidavo, prizidavo in dodajanjem posameznih prvin, razen v smislu rekonstrukcije izvirne podobe.
Za vplivno območje velja varstveni režim, ki določa:
– ohranjanje nepozidanosti odprtega prostora z ohranjanjem tradicionalne rabe prostora, prepovedano je postavljanje objektov trajnega ali začasnega značaja, vključno z nadzemno ali podzemno infrastrukturo, razen v primerih, ki jih s predhodnim kulturnovarstvenim soglasjem odobri pristojni zavod.
Spomenik je zavarovan z namenom, da se:
– ohrani njegov sakralni pomen in raba,
– ohrani neokrnjenost arhitekturnih, likovnih in zgodovinskih vrednot,
– poveča pričevalnost kulturnega spomenika,
– predstavi kulturne vrednote spomenika in situ in v medijih,
– spodbudi učno-predstavitveno in znanstveno raziskovalno delo.

Za vsako spremembo funkcije spomenika ali njegovega dela in za vsak poseg v spomenik, njegove dele ali zemljišče, so potrebni predhodni pisni kulturnovarstveni pogoji in na njihovi podlagi kulturnovarstveno soglasje zavoda.

Pristojni organ občine izda na podlagi akta o razglasitvi lastniku odločbo o varstvu spomenika na podlagi 13. člena zakona o varstvu kulturne dediščine.
Varstveni režim lahko omejuje lastninsko pravico le v obsegu, ki je nujen za izvajanje varstva spomenika.

Na podlagi akta o razglasitvi pristojni organ lokalne skupnosti v 30 dneh od njegove uveljavitve predlaga zaznambo spomenika v zemljiški knjigi.

Strokovne naloge v zvezi z varstvom spomenika opravlja pristojni zavod za varstvo kulturne dediščine.
Nadzor nad izvajanjem tega odloka izvaja Inšpektorat Republike Slovenije za varstvo kulturne dediščine.

Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.