Na podlagi 36. člena zakona o raziskovalni dejavnosti (Uradni list RS, št. 8/91-I) izdaja ministrica za gospodarstvo

Ta pravilnik določa postopek in merila za razvrstitev infrastrukturnih razvojnih centrov, njihove oblike ter način in merila za pridobitev subvencij za pokrivanje dela stroškov delovanja iz sredstev ministrstva, pristojnega za tehnološki razvoj (v nadaljnjem besedilu: ministrstvo).

Infrastrukturni razvojni centri so centri, ki so namenjeni zagotavljanju infrastrukturnih pogojev na branžnem in regionalnem nivoju za prenos znanja, rezultatov, raziskav in tehnologij v gospodarsko prakso.

Infrastrukturni razvojni centri se oblikujejo kot:
– tehnološki parki
– tehnološki centri, ki se organizirajo:
– v okviru posameznih gospodarskih panog oziroma branž oziroma
– na regionalni ravni.

Ministrstvo sofinancira dejavnost tehnoloških centrov in parkov predvsem zaradi:
– racionalizacije izrabe razvojno-raziskovalne infrastrukture,
– razvojnega povezovanja gospodarskih organizacij znotraj gospodarske panoge oziroma regije,
– spodbujanja trajnejšega medsebojnega povezovanja razvojno-raziskovalnih ter izobraževalnih organizacij z gospodarstvom za boljši prenos znanja, oziroma učinkovitejši dostop do rezultatov raziskav, novih tehnologij in znanj.

Ministrstvo sofinancira dejavnost infrastrukturnih razvojnih centrov na podlagi javnih razpisov, kjer so opredeljeni pogoji, merila za izbor in čas trajanja sofinanciranja dejavnosti s strani ministrstva.

Tehnološki park je pravna oseba, ki predstavlja okolje z ugodnimi pogoji za izvajanje razvojno-raziskovalne dejavnosti ter izvaja svetovanje v začetni fazi projekta prenosa razvojno-raziskovalnih dosežkov na trg.
Dejavnost tehnološkega parka je namenjena novim dinamičnim podjetjem, zasnovanim na tehnologijah ali izdelkih in storitvah z visoko vsebnostjo znanja, ki začenjajo gospodarsko izrabljati rezultate razvojno-raziskovalnega dela.
V okviru podpore razvojno-raziskovalni dejavnosti tehnološki park zagotavlja ustrezno infrastrukturno opremljen prostor in kadre za ustrezno izvajanje projektov, motiviranje, svetovanje ipd.
Tehnološki park vodi projekt vključitve in razvoja posameznega podjetja. Projekt razvoja posameznega podjetja vsebuje razvojno-raziskovalne podprojekte, ki jih tehnološkemu parku predloži podjetje. Na osnovi teh projektov tehnološki park pripravi ustrezen načrt svetovanja ter v imenu podjetja zaprosi za subvencioniranje razvojno-raziskovalnih stroškov.
Tehnološki park pomaga podjetjem s svetovalnimi storitvami enkratnega značaja na področju usposabljanja, upravljanja, računovodstva, knjigovodstva ter finančnega poslovanja, novih tehnologij (predvsem informacijskih), varstva okolja, zaščite intelektualne lastnine in podobno, ocene izvedljivosti novih predlogov ter razširjanje znanja. Svetovalne storitve so namenjene malim in srednje velikim podjetjem in le v začetni fazi projekta.
Tehnološki park mora vsebovati sedeže podjetij, katerih primarna dejavnost je gospodarska izraba rezultatov lastnega razvojno-raziskovalnega dela. Podjetja se v tehnološkem parku nahajajo le omejeno obdobje, in sicer največ do 4. leta delovanja. Po tem času se morajo preseliti iz tehnološkega parka oziroma tehnološki park zanje ne more pridobiti subvencije ministrstva.
Pri določitvi majhnih in srednje velikih podjetij se smiselno uporablja zakon o gospodarskih družbah (Uradni list RS, št. 30/93, 29/94, 82/94, 20/98, 32/98, 37/98, 84/98, 6/99, 54/99, 36/00, 45/01) ter uredba o namenih in pogojih za dodeljevanje državnih pomoči ter določitvi pristojnih ministrstev za upravljanje posameznih shem državnih pomoči (Uradni list RS, št. 59/00)

Tehnološki park pridobi pravico do subvencioniranega delovanja na osnovi izbora v okviru javnega razpisa.

Prijavitelj na javni razpis mora razpolagati z ustreznim prostorom ter s strokovnjaki, ki ocenjujejo tehnološko zahtevnost in perspektivnost podjetij.
Kot primerna infrastruktura za delovanje novih, tehnološko naprednih podjetij, vključenih v tehnološki park, se zahteva:
– infrastrukturna opremljenost (pisarniški prostori, proizvodni prostori, telefon, internet, energetika itd.),
– zagotavljanje storitev (finančne, pravne, marketinške itd.).

Z javnim razpisom se določijo pogoji in merila za izbor. Prijavi mora tehnološki park priložiti:
– program dela tehnološkega parka, ki je sestavljen iz projektov vključevanja in razvoja posameznih podjetij, skupaj s potrebnimi svetovalnimi storitvami,
– finančni načrt poslovanja za obdobje petih let, z navedenimi vsemi viri prihodkov (javnimi in zasebnimi),
– analizo vključenih podjetij v tehnološkem parku,
– reference sodelavcev, ki bodo izvajali svetovalne storitve,
– akt o ustanovitvi, iz katerega je razvidno, da gre za nepridobitno dejavnost oziroma izjavo organa upravljanja, da bodo sredstva razpisane subvencije uporabljena za nepridobitne namene, ki so skladni s cilji delovanja tehnološkega parka.

Višina subvencije se določi za dejavnosti, navedene v programu dela tehnološkega parka, pri čemer lahko tehnološki park prejme sredstva le za upravičene stroške in v višini, ki je za te vrste stroškov dovoljena.
Upravičeni stroški za tehnološki park so:
1. svetovalne storitve enkratnega značaja, ki so podjetjem na voljo le v začetni fazi projekta razvoja posameznega podjetja na področju usposabljanja, upravljanja, računovodstva, knjigovodstva ter finančnega poslovanja, novih tehnologij (predvsem informacijskih), varstva okolja, zaščite intelektualne lastnine in podobno, ocene izvedljivosti novih predlogov ter razširjanje znanja (v višini do 50% stroškov).
2. stroški opreme, zemljišč, in poslopij, ki se izključno in stalno uporabljajo za razvojno-raziskovalne aktivnosti v okviru podjetij tehnološkega parka in jih v njihovem imenu pridobi in usmerja tehnološki park. Razvojno raziskovalne aktivnosti podjetij morajo biti organizirane v obliki projektov, kjer je jasno razviden tip raziskave, in sicer (v višini do 25% stroškov projekta):
– industrijske raziskave, namenjene pridobivanju znanja za razvoj novih proizvodov, postopkov in storitev ali izboljšavo že obstoječih proizvodov, postopkov in storitev.
– predkonkurenčne razvojno-raziskovalne aktivnosti, namenjene prenosu rezultatov industrijskih raziskav v oblikovanje novih, spremenjenih in izboljšanih proizvodov, postopkov in storitev, ne glede na to ali je takšno oblikovanje namenjeno prodaji ali uporabi, vključno z izdelavo prototipov, ki niso komercialno uporabljivi.
Subvencija se izračuna na osnovi obsega upravičenih stroškov projektov, ki jih izvaja tehnološki park.
Če je celoten obseg projektov parkov tak, da upravičeni stroški teh projektov presegajo razpoložljiva proračunska sredstva, dobijo prednost tisti podprojekti, ki dobijo višjo oceno recenzentov na podlagi naslednjih elementov za ugotavljanje ekonomske upravičenosti:
– tržne analize, ki med drugim vključuje predstavitev izdelka, ki bo rezultat oziroma je predmet projekta, ciljnih trgov, obstoječe in potencialne konkurence in potencialnih kupcev in njihovih potreb;
– strategije trženja, v kateri so razvidne njegove konkurenčne prednosti;
– ekonomskih kazalcev (stopnje donosnosti, praga rentabilnosti, dobe vračila, predvidene dinamike denarnih tokov projekta), ki so skladni z ostalo vsebino projektne dokumentacije.
Subvencioniranje delovanja tehnološkega parka se uredi s pogodbo. Pogodba se sklene za obdobje do 5 let. Ministrstvo za nove dejavnosti tehnološkega parka, ki so predlagane po sklenitvi te pogodbe letno objavlja javne razpise, ki se nanašajo na nove dejavnosti v obdobju do izteka petletne pogodbe.

Tehnološki center je pravna oseba, ki izvaja naslednje dejavnosti:
– razvojno-raziskovalne (za potrebe posamezne gospodarske panoge oziroma branže, po dogovoru pa tudi za posamezne naročnike);
– pomoč pri prijavljanju na domače in mednarodne raziskovalne in druge projekte;
– spremljanje novosti s področja raziskav in tehnologij na posameznem področju ter informiranje in pomoč pri uvajanju le-teh v posamezne gospodarske organizacije;
– izvajanje oziroma organizacija raznovrstnega strokovnega izpopolnjevanja za potrebe gospodarske panoge oziroma branže.

Tehnološki center izvaja dejavnosti iz prejšnjega člena tako, da zagotovi:
– racionalno izrabo razvojno-raziskovalne infrastrukture;
– spodbujanje trajnejšega povezovanja razvojno raziskovalne sfere in uporabnikov iz gospodarstva;
– razvojno povezovanje gospodarskih organizacij znotraj gospodarske panoge;
– lažji dostop do rezultatov raziskav, novih tehnologij in znanja gospodarskim organizacijam;
– dostop do najnovejših tehnologij in raziskovalnih rezultatov predvsem za mala in srednja podjetja, ki praviloma težje sledijo novostim na svojem področju;
– spodbujanje inovativnosti v malih in srednjih podjetjih.

V državi se na posameznem raziskovalnem področju oziroma gospodarski panogi praviloma organizira le po en tehnološki center. V posameznih primerih je možno, da se zainteresirane gospodarske organizacije sporazumejo za večji ali manjši obseg dejavnosti, kot je naveden v 11. členu tega pravilnika, vključene pa so lahko tudi posebnosti posameznih branž ali regij.
Financiranje tehnološkega centra se uredi s pisnim dogovorom med ustanovitelji. Viri prihodkov so lahko tudi članarine, državne subvencije, zaslužek pri opravljenih storitvah, občinska podpora ter sredstva, pridobljena za domače in mednarodne razvojno-raziskovalne projekte.

Pravico do subvencioniranja delovanja tehnološki center pridobi na osnovi izbora v okviru javnega razpisa, upoštevaje naslednje pogoje:
– center mora biti vezan na oziroma ustanovljen s strani več gospodarskih organizacij znotraj gospodarske panoge oziroma branže (ustanoviteljica je lahko tudi država, občine, Gospodarska zbornica Slovenije, Slovenska razvojna družba itd.);
– mora imeti eno ali več raziskovalnih oziroma razvojnih skupin, ki so evidentirane v evidencah ministrstva, pristojnega za znanost;
– predloži podatke o svoji statusni organizacijski obliki (zavod, d.o.o.);
– pisno mora biti izkazan interes več gospodarskih organizacij za razvojno povezovanje ter delež sredstev, opreme, vnaprejšen zakup kapacitet itd.., ki so jih le-ti pripravljeni vložiti v center;
– predložen mora biti projekt razvojno raziskovalne dejavnosti tehnološkega centra in poslovni načrt za obdobje naslednjih treh let, katerega del so:
– finančni načrt poslovanja za obdobje trajanje projekta, z navedenimi vsemi viri prihodkov (javnimi in zasebnimi),
– podrobnejši opis dejavnosti iz 11. člena tega pravilnika z navedbo vseh stroškov projektov ter deleža upravičenih stroškov v skladu s 17. členom tega pravilnika,
– cenik storitev centra za ustanovitelje, člane in druge uporabnike,
– vloga in cilji delovanja tehnološkega centra,
– analiza, ki dokazuje rast trgov na področjih načrtovanih dejavnosti oziroma potrjuje smiselnost vlaganj države v določeno področje,
– povezanost z drugimi razvojno-raziskovalnimi organizacijami doma in v tujini,
– seznam redno oziroma dopolnilno zaposlenih;
– predložen popis obstoječe oziroma dosegljive raziskovalno-razvojne opreme;
– predložene reference ključnih ljudi v tehnološkem centru iz področja prenosa znanja, rezultatov raziskav in tehnologij v prakso.

(1) V postopku izbire imajo prednost tisti podprojekti tehnoloških centrov, ki:
1. dobijo najvišjo oceno recenzentov na podlagi naslednjih meril za ugotavljanje tehnološke upravičenosti:
– stopnje tehnološke zahtevnosti ter razvojnega pospeševanja izdelka, storitve oziroma postopka;
– usposobljenosti skupine, referenc nosilca razvojno-raziskovalnega projekta in vključenosti mladih raziskovalcev v projekt;
– primernosti predlaganih del, sredstev in časa za izvedbo razvojno-raziskovalne aktivnosti;
– pomembnosti projekta za nacionalno gospodarstvo;
– porabe energije, ekoloških učinkov in vpliva na delovna mesta;
2. dobijo najvišjo oceno recenzentov na podlagi naslednjih meril za ugotavljanje ekonomske upravičenosti:
– tržne analize, ki med drugim vključuje predstavitev izdelka, ki bo rezultat projekta, ciljnih trgov, obstoječe in potencialne konkurence in potencialnih kupcev in njihovih potreb;
– strategije trženja, v kateri so razvidne njegove konkurenčne prednosti; razdelane morajo biti predvidene tržne poti, ocenjeni predvideni tržni deleži novega izdelka;
– ekonomskih kazalcev (stopnje donosnosti, praga rentabilnosti, dobe vračila, predvidene dinamike denarnih tokov projekta), ki so skladni z ostalo vsebino projektne dokumentacije.
3. so skladni z usmeritvami nacionalne tehnološko-razvojne oziroma industrijske politike; pri tem se upošteva učinek tehnološkega centra na panogo.
(2) Skupna ocena je vsota aritmetičnega povprečja ekonomske (od 0 do 100 točk) in tehnološke ocene (od 0 do 100 točk), h kateri je prišteta ocena skladnosti z usmeritvami nacionalne tehnološko-razvojne politike. Ocena skladnosti z usmeritvami nacionalne tehnološko-razvojne in industrijske politike lahko znaša največ 10% skupne ocene.

Subvencioniranje delovanja tehnološkega centra se uredi s pogodbo. Pogodba se sklene za obdobje do 5 let. Ministrstvo za nove dejavnosti tehnološkega centra, ki so predlagane po sklenitvi te pogodbe letno objavlja javne razpise in podeljuje spodbude, ki se nanašajo na nove dejavnosti v obdobju do izteka petletne pogodbe.

Subvencija se izračuna na osnovi predvidenih aktivnosti na področju industrijskih raziskav, predkonkurenčne razvojno-raziskovalne aktivnosti ter študij o tehnični izvedljivosti, ki so pogoj za izvedbo industrijske raziskave in predkonkurenčne razvojno-raziskovalne aktivnosti tehnološkega centra. Pri tem je:
1) industrijska raziskava namenjena pridobivanju znanja za razvoj novih proizvodov, postopkov in storitev ali izboljšavo že obstoječih proizvodov, postopkov in storitev.
2) predkonkurenčna razvojna-raziskovalna aktivnost namenjena prenosu rezultatov industrijskih raziskav v oblikovanje novih, spremenjenih in izboljšanih proizvodov, postopkov in storitev, ne glede na to ali je takšno oblikovanje namenjeno prodaji ali uporabi, vključno z izdelavo prototipov, ki niso komercialno uporabljivi.
3) študija o tehnični izvedljivosti pogoj za izvedbo industrijske raziskave in predkonkurenčne razvojno-raziskovalne aktivnosti.
Za industrijske raziskave se lahko dodeli pomoč do višine 50% upravičenih stroškov projekta.
Za predkonkurenčne razvojno-raziskovalne aktivnosti pa se lahko dodeli pomoč do višine 25% upravičenih stroškov projekta.
Za študije o tehnični izvedljivosti se lahko dodeli pomoč v višini 75% upravičenih stroškov projekta, če so pogoj za izvedbo industrijske raziskave in v višini 50% upravičenih stroškov projekta, če so pogoj za izvedbo predkonkurenčne razvojno-raziskovalne aktivnosti.
Če je raziskovalni projekt v skladu s cilji posameznega projekta ali programa, ki poteka kot del okvirnega programa Evropske unije za raziskovanje in tehnološki razvoj, se lahko doda pomoč v višini do 15%.
Višina pomoči iz tega člena se lahko sešteva, vendar skupna višina pomoči ne sme preseči 75% za industrijske raziskave in 50% za predkonkurenčne razvojne-raziskovalne aktivnosti.
Upravičeni stroški za namen raziskovanja in razvoja so:
– stroški dela zaposlenih, ki se izključno ukvarjajo z raziskovalnimi aktivnostmi;
– stroški instrumentov, opreme, zemljišč, in poslopij, ki se izključno in stalno uporabljajo za raziskovalne aktivnosti;
– stroški za svetovalne in podobne storitve;
– dodatni skupni stroški, ki nastajajo neposredno kot posledica raziskave in razvoja;
– drugi operativni stroški, ki nastajajo neposredno kot posledica raziskave in razvoja.
Tehnološki center je odgovoren za namensko porabo sredstev subvencije v skladu s predloženim projektom ob upoštevanju načela skrbnosti dobrega strokovnjaka.

Ministrstvo subvencionira del stroškov delovanja infrastrukturnih razvojnih centrov na podlagi enega ali več javnih razpisov. Poleg kriterijev iz tega pravilnika se v javnem razpisu lahko opredelijo tudi morebitni dodatni izborni kriteriji v skladu z znanstveno in tehnološko politiko.

Postopek javnega razpisa za sofinanciranje infrastrukturnih razvojnih centrov vodi strokovna komisija (v nadaljnjem besedilu: komisija), ki jo imenuje minister, pristojen za tehnološki razvoj (v nadaljnjem besedilu: minister) s pisnim sklepom.

Na javni razpis za subvencioniranje dela stroškov delovanja infrastrukturnih razvojnih centrov se lahko prijavijo pravne osebe, registrirane v Republiki Sloveniji (v nadaljnjem besedilu: prijavitelj), ki so registrirane za opravljanje raziskovalne-razvojne dejavnosti (uredba o uvedbi in uporabi standardne klasifikacije dejavnosti (Ur.l., št: 34/94, 13/95, 33/95, 15/96, 89/98 in 12/99) – nadaljnjem besedilu: SKD) (SKD 73) ter druge infrastrukturne dejavnosti (pravno, računovodsko, knjigovodsko in podjetniško-poslovno svetovanje (SKD 74), poslovanje z nepremičninami (SKD 70) ter dejavnosti v finančnem posredništvu (SKD 67) in izpolnjujejo pogoje, določene z zakonom, tem pravilnikom in z drugimi predpisi.

V postopku za izbiranje predlogov za subvencioniranje dela stroškov delovanja infrastrukturnih centrov se obravnavajo prijave, ki vsebujejo z javnim razpisom zahtevane podatke in dokazila ter prispejo na ministrstvo v roku, določenem v javnem razpisu.

Odpiranje prejetih vlog na javni razpis se izvede v roku, ki je določen v javnem razpisu. O odpiranju vlog in izboru prejemnikov komisija vodi zapisnik.
Če komisija ugotovi, da je prijava na razpis nepopolna, pozove predlagatelja vloge, da jo dopolni v roku 15 dni. Nepopolne vloge, ki jih predlagatelji v določenem roku ne dopolnijo, komisija zavrže.

Člani komisije za vodenje postopka se pri pripravi predloga prejemnikov opirajo na strokovne ocene oziroma mnenja recenzentov.
Recenzentom je zagotovljena anonimnost.
Ocena vloge temelji na pogojih in merilih, ki so bili navedeni v javnem razpisu in razpisni dokumentaciji. Na podlagi ocene vlog komisija pripravi predlog prejemnikov razvojnih spodbud.
Sklep o dodelitvi subvencije sprejme minister na predlog komisije. O rezultatih razpisa za dodelitev subvencij ministrstvo obvesti prijavitelje.

Prijavitelj ima v osmih dneh od prejema obvestila pravico vložiti zahtevo za ponovno ocenitev svoje vloge za subvencioniranje infrastrukturnega razvojnega centra. V svoji zahtevi mora opredeliti tehtne razloge, zaradi katerih zahteva ponovno ocenitev.
O zahtevi za ponovno ocenitev odloči minister. Postopek in način ponovne ocenitve predloga določi minister. Njegova odločitev je dokončna.

Ministrstvo izvaja nadzor nad porabo subvencije v skladu s predpisi za nadziranje namenskosti porabe proračunskih sredstev ter z udeležbo v nadzornih organih infrastrukturnega razvojnega centra, kar se določi s pogodbo o dodelitvi subvencije.
Če se sredstva uporabljajo nenamensko, ministrstvo prekine izplačevanje sredstev in odstopi od pogodbe ter zahteva vrnitev vseh že izplačanih sredstev v realni vrednosti, vključno z zakonitimi zamudnimi obrestmi.
Če pride pri izvajanju projekta do odstopanj od projektne dokumentacije, je prejemnik subvencije dolžan v roku 15 dni o teh spremembah obvesti odgovorno osebo ministrstva, sicer se šteje, da se sredstva uporabljajo nenamensko.
V pogodbi o subvencioniranju infrastrukturnega razvojnega centra je določena tudi obveznost prejemnika subvencije, da podaja redna poročilo o izvajanju projekta s posebnim poudarkom na stimulativnih učinkih, ki jih ima dodeljena subvencija.

Prejemnik subvencije je dolžan pri objavljanju svojih rezultatov oziroma pri drugih oblikah javnega predstavljanja navesti, da je delovanje infrastrukturnega razvojnega centra subvencionirano s strani ministrstva ter na zahtevo ministrstva tudi sodelovati pri obveščanju javnosti.

Z dnem uveljavitve tega pravilnika preneha veljati pravilnik o infrastrukturnih razvojnih centrih (Uradni list RS, št. 82/99).

Ta pravilnik začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.