Na podlagi 23. člena zakona o varstvu okolja (Uradni list RS, št. 32/93, 44/95 – odl. US, 1/96, 9/99 – odl. US, 56/99 – ZON in 22/00 – ZJS) izdaja Vlada Republike Slovenije

S to uredbo Vlada Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: vlada) določa pogoje za podeljevanje koncesij za gospodarsko izkoriščanje vodotokov Dravinja, Idrijca, Luknjica (pritok Idrijce), Poljanska Sora, Vipava (v nadaljnjem besedilu: vodotoki) na naslednjih odsekih:

----------------------------------------------------------------------------------------------------------------------
VODOTOK                         OBČINA                        KOORDINATE               KOORDINATE                BRUTO
                                                               GORVODNE                 DOLVODNE             POTENCIAL 
                                                              MEJE ODSEKA              MEJE ODSEKA                (kW)
                                                        Yzg      Xzg       Hzg        Ysp       Xsp       Hsp
----------------------------------------------------------------------------------------------------------------------
Dravinja (Slape, des.breg)      Majšperk            5 558 519  5 133 006  230,10   5 559 614  5 133 248  227,60    92
Dravinja (Slape, levi breg)     Majšperk            5 558 519  5 133 006  230,10   5 559 614  5 133 248  227,60    92
Dravinja (Majšperk, levi breg)  Majšperk            5 554 695  5 132 551  234,50   5 557 059  5 133 331  232,20   152
Idrijca (Slap, levi breg)       Tolmin              5 408 140  5 108 600  171,00   5 408 070  5 108 770  164,00   824
Luknjica (pritok Idrijce)       Cerkno              5 420 675  5 106 240  342,00   5 420 190  5 106 110  267,90    74
Poljanska Sora (Visoko)         Škofja Loka         5 438 720  5 109 310  374,30   5 439 600  5 109 600  372,30   226
Vipava (Batuje)                 Ajdovščina          5 405 230  5 082 920  66,20    5 404 960  5 083 090   64,00   237
Vipava (Orehovlje)              Miren-Kostanjevica  5 392 530  5 084 165  39,75    5 392 930  5 084 370   37,75   353
----------------------------------------------------------------------------------------------------------------------

Vir koordinat: Koordinate so prevzete iz državnega koordinatnega sistema (v Gauss – Krügerjevi projekciji), odčitane v temeljnih topografskih načrtih Republike Slovenije v merilu 1:5000 (ali 1:10000).
OPOMBA! Koordinate gorvodnega odseka (Hzg) predstavljajo maksimalne nivoje zgornjih obratovalnih voda, ki jih ustvarjajo fiksni in gibljivi deli jezovnih zgradb, koordinate dolvodnega odseka (Hsp) pa predstavljajo nivoje spodnjih voda pri srednjem letnem pretoku (sQs) v naravni strugi vodotoka v profilu izpusta iz predvidene vodnogospodarske naprave.

Koncesionar lahko gospodarsko izkorišča vodo iz vodotoka iz prejšnjega člena izključno za proizvodnjo električne energije.

Koncesionar mora izpolnjevati naslednje pogoje:
– da je pravna oseba, registrirana v Republiki Sloveniji, ali fizična oseba, ki je državljan Republike Slovenije,
– da je sposoben za opravljanje dejavnosti iz prejšnjega člena,
– da ima pridobljeno licenco za opravljanje energetske dejavnosti, ki jo izda Agencija za energijo,
– da je poravnal davke, prispevke in druge obvezne dajatve v skladu s predpisi države.
Koncesija se lahko podeli eni ali več fizičnim osebam kot koncesionarjem hkrati, če izpolnjujejo pogoje iz prejšnjega odstavka.
V primerih iz prejšnjega odstavka so fizične osebe solidarno odgovorne za vse obveznosti, ki izvirajo iz te uredbe in koncesijske pogodbe.

Koncesionar sme odvzemati vodo le, ko je naravni pretok v vodotoku večji od ekološko sprejemljivega pretoka (Qes).
V primerih, ko pretok v strugi zaradi naravnih razmer pade pod Qes, mora koncesionar prekiniti z odvzemom vode in ustaviti proizvodnjo.
Koncesionar mora poleg izpolnjevanja okoljevarstvenih pogojev po predpisih in pogojev iz prejšnjega člena, zagotoviti še:
– ukrepe za nespremenjeno izvajanje pravice do gospodarskega izkoriščanja vodotoka drugih obstoječih uporabnikov,
– ukrepe proti poslabšanju vodnega režima med gradnjo,
– ukrepe proti poslabšanju razmer v zvezi s kakovostjo in količino podtalnice,
– izvedbo objektov in naprav tako, da ne bo vplivov na poslabšanje kakovosti površinskih voda, poslabšanje vo- dnega režima in da bo omogočena migracija vodnih organizmov,
– ukrepe za preprečevanje škodljivega odlaganja gramoza, suspenzij in drugih plavin,
– varnost predvidenih objektov in naprav pred poplavami in ohranjanje vsaj dosedanje poplavne varnosti na vplivnem območju objektov in naprav med gradnjo in v času trajanja koncesije,
– smotrno gospodarsko izkoriščanje naravnega vira ob izbiri ustrezne tehnologije,
– izvedbo predvidenega posega v okolje na način, ki bo omogočal najmanjšo porabo prostora, snovi in energije med gradnjo in obratovanjem hidroelektrarne,
– upoštevanje urbanističnih, arhitektonskih in krajinskih značilnosti in načel sonaravnega urejanja pri oblikovanju objektov, naprav in drugih ureditev,
– javno prehodnost jezovnih zgradb, kjer je to utemeljeno,
– ohranjanje biološke raznovrstnosti in avtohtonosti habitatov,
– ohranjanje in varovanje naravnih vrednot,
– ukrepe v zvezi s sanacijo, vzpostavitvijo novega oziroma nadomestitvijo prejšnjega stanja po prenehanju koncesije.
Ukrepi in pogoji iz prejšnjega odstavka se podrobneje določijo v upravnih postopkih za poseg v prostor.

Koncesionar nosi vse stroške v zvezi s koncesijo, ki bo podeljena na podlagi te uredbe.

Koncesija se podeli za dobo trideset let.
Rok iz prejšnjega odstavka začne teči z dnem podpisa koncesijske pogodbe.
Koncesija se lahko podaljša na način in pod pogoji, določenimi v koncesijski pogodbi.

Koncesija se nanaša na vodni potencial vodotoka med koordinatami gorvodne in dolvodne meje odseka vodotoka iz 1. člena te uredbe.

Koncesionar plačuje za koncesijo enkrat letno znesek, izračunan na podlagi bruto potenciala vodotoka, izraženega v kW.
Letno plačilo za koncesijo je enako povprečni vrednosti 120 kWh realizirane oddaje energije malih hidroelektrarn v slovenski elektroenergetski sistem v preteklem letu na en kW bruto potenciala vodotoka iz 1. člena te uredbe in se začne računati z dnem začetka oddajanja električne energije v omrežje.
Za čas, ko koncesionar ne more uporabljati vode za proizvodnjo električne energije zaradi višje sile (suša, poplava, potres, zemeljski plaz, močan veter ipd.), se letno plačilo za koncesijo zmanjša.
Plačilo za koncesijo se med državo in lokalno skupnostjo, na območju katere je elektrarna, razdeli v razmerju 40 : 60 v korist lokalne skupnosti, razen na demografsko ogroženih območjih, kjer je to razmerje 20 : 80 v korist lokalne skupnosti.
Če leži območje koncesije v več lokalnih skupnostih, si le-te delež plačila za koncesijo, ki jim pripada, razdelijo skladno s pripadajočim deležem vodnega energetskega potenciala.
Prihodki iz tretjega odstavka tega člena so vir občinskega proračuna in proračuna Republike Slovenije.
Način obračunavanja in plačevanja se podrobneje določi v koncesijski pogodbi.

Koncesionar ima pravico do izključnega izkoriščanja tistega dela vodnega energetskega potenciala, ki je predmet koncesije.

Nadzor nad izvajanjem koncesije izvršujejo pristojni inšpektorji.

Koncesija preneha:
– s prenehanjem koncesijske pogodbe v skladu z zakonom,
– z odvzemom koncesije,
– z odkupom koncesije v skladu z zakonom.
Pogoji in način prenehanja koncesije se podrobneje uredijo s koncesijsko pogodbo.

Po prenehanju koncesije preidejo brezplačno, v brezhibnem stanju v posest koncedenta vsi objekti in naprave, potrebni za zajem in izpust vode, ki jih je na vodnem zemljišču za koncedenta zgradil ali drugače pridobil koncesionar.
Način in obseg prenosa objektov iz prejšnjega odstavka v posest koncedenta se uredi s koncesijsko pogodbo.

Koncesije na vodotokih iz 1. člena te uredbe se podelijo na podlagi javnega razpisa.
Javni razpis izvede upravni organ, pristojen za vode.
O izbiri koncesionarja odloči vlada z upravno odločbo.
Koncesionar mora v roku treh let od izdaje odločbe iz prejšnjega odstavka skleniti koncesijsko pogodbo, sicer koncesija preneha veljati.
Koncesionar je na podlagi odločbe o izbiri koncesionarja upravičen pričeti vse upravne postopke, povezane s posegom v prostor, in opravljati druge investitorske posle.

Javni razpis obvezno vsebuje navedbe o:
– predmetu koncesije,
– pogojih za koncesijo,
– elementih, ki jih mora vsebovati prijava na razpis,
– začetku in času trajanja koncesije,
– zahtevanih strokovnih podlagah, ki jih zagotovi prijavitelj,
– roku za predložitev prijav,
– roku za izbor koncesionarja,
– merilih in postopku za izbor koncesionarja,
– prednostnih merilih, ki bodo vplivala na izbor,
– roku, v katerem bodo prijavitelji obveščeni o izboru,
– odgovorni osebi za dajanje informacij med razpisom.

Javni razpis se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije in traja najmanj 30 dni od dneva objave.
Prijava na javni razpis je veljavna, če je pravočasna in v celoti izpolnjuje vse zahteve javnega razpisa.
Javni razpis je uspešen, če se nanj prijavi vsaj en ponudnik.
Javni razpis je neuspešen, če do poteka razpisnega roka ni predložena nobena veljavna prijava.
Če javni razpis ni uspel, se lahko ponovi.

Medsebojna razmerja med koncedentom in koncesionarjem se podrobneje uredijo s koncesijsko pogodbo.
Koncesijsko pogodbo sklene v imenu koncedenta vlada.
V primeru neskladja med to uredbo in koncesijsko pogodbo veljajo določbe uredbe.

Ta uredba začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.