Na podlagi 39. in 40. člena zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (Uradni list SRS, št. 18/84, 37/85, 29/86 ter Uradni list RS, št. 26/90, 18/93, 47/93, 71/93 in 44/97) in 7. člena statuta Mestne občine Slovenj Gradec (Uradni list RS, št. 29/99) je Svet mestne občine Slovenj Gradec dne 31. 5. 2001 sprejel

S tem odlokom se sprejemajo prostorsko ureditveni pogoji za območje urejanja Ct2 – “Vzhodni vstop 1” (v nadaljnjem besedilu: prostorsko ureditveni pogoji), ki jih je izdelal STUDIO VARIA d.o.o., Ravne na Koroškem, Prežihova 24, pod projektno številko: V-067/99.

Odlok se sprejema zaradi regulacije prostorskih posegov v območju industrijske cone, ki je v spremembah in dopolnitvah prostorskih sestavinah občinskih planskih dokumentov (Uradni list RS, št. 93/99) predvideno kot območje rehabilitacije. Le-ta predvideva v tem območju umestitev centralnih dejavnosti: poslovnih, storitvenih, trgovinskih in stanovanjskih dejavnosti višjih gostot s podzemnimi garažami.

Prostorski ureditveni pogoji vsebujejo:
– besedilo odloka o prostorsko ureditvenih pogojih,
– obrazložitev,
– soglasja pristojnih organov, organizacij in skupnosti z obrazložitvijo pogojev,
– grafične priloge:
– Izsek iz sprememb in dopolnitev prostorskih sestavin dolgoročnega in srednjeročnega plana Mestne občine Slovenj Gradec (kataster) M 1:5000
– Meje območja urejanja M 1: 500
– Merila in pogoji za graditev objektov M 1: 500
– Regulacija horizontalnih gabaritov M 1: 500
– Regulacija vertikalnih gabaritov M 1: 500
– Prometna ureditev M 1: 500
– Zasnova komunalnih, energetskih
in telekomunikacijskih objektov in naprav M 1: 500

Posegi v prostor morajo upoštevati regulacijske elemente prikazane na regulacijskih kartah:
Pomen regulacijskih elementov je:
– gradbena meja (GM) je linija, ki jo novograjeni objekti ne smejo presegati, lahko pa se je dotikajo, ali pa so odmaknjeni od nje v notranjost;
– gradbena linija (GL) je črta, na katero morajo biti z enim robom postavljeni objekti, ki se gradijo na zemljiščih ob tej črti. Dovoljeni so le manjši zamiki fasade (delov fasade) od gradbene linije. Objekt lahko presega gradbeno mejo ali gradbeno linijo le s funkcionalnimi elementi, ki bistveno ne vplivajo na oblikovni vtis gradbene mase. To so nadstrešnice, nastopne stopnice, vetrolovi in podobno;
– funkcionalna enota (F) je površina ene ali več parcel, za katere veljajo enaka določila za posege v prostor;
– cestni odsek (C) je površina, namenjena prometu;
– višina (V) je maksimalna višina objekta ali dela objekta.
Če regulacijski elementi ne določajo odmikov med posameznimi objekti, veljajo naslednja pravila za odmike predvidenega objekta:
– minimalno toliko od objekta na sosednji parceli oziroma funkcionalni enoti, kot to določajo svetlobno tehnične zahteve;
– minimalno toliko od parcelne meje, da je možna njegova normalna uporaba;
– minimalno toliko od parcelne meje, kot določajo požarnovartsveni predpisi.

Ureditveno območje Ct2 – Vzhodni vstop 1 je namenjeno centralnim dejavnostim, ki so opredeljene kot trgovske, poslovne, storitvene in servisne dejavnosti, skladišča ter stanovanjska gradnja.

Območje prostorsko ureditvenih pogojev je obstoječ kompleks bivše Tovarne meril, ki je proti južni strani omejeno s Pohorsko cesto, na severu pa s funkcionalnim zemljiščem avtosalona SEAT in reko Mislinjo. Območje urejanja je prikazano v grafični prilogi.

Skupna merila in pogoji veljajo na celotnem območju urejanja, če ni v posebnih merilih in pogojih določeno drugače.

Merila in pogoji glede vrste posegov
Na celotnem območju so, razen če je v posebnih merilih in pogojih določeno drugače, dovoljeni naslednji posegi:
– novogradnje,
– tekoča vzdrževalna dela,
– rušenje objektov in druga dela v zvezi s pripravo stavbnega zemljišča,
– gradnja nadomestnih objektov,
– rekonstrukcije in adaptacije (funkcionalne izboljšave) in nadomestne gradnje,
– gradnja objektov in naprav za potrebe komunale, energetike, prometa in zvez,
– spremembe namembnosti obstoječih objektov v okviru osnovne namembnosti območja urejanja,
– vodnogospodarske ureditve, postavitev mikrourba-ne opreme ter urejanje odprtih površin.
Spremembe namembnosti v obstoječih objektih so dovoljene le, če so usklajene z namensko rabo prostora in če velikost funkcionalnega zemljišča ustreza normativnim pogojem za novo dejavnost, če je na zemljišču možno zagotoviti potrebno število parkirnih mest in če nova dejavnost ne povzroča motenj v okolju.

Objekte je možno na podlagi posebne urbanistične presoje, ki jo pridobi investitor, graditi tudi med gradbenimi linijami oziroma mejami, kadar to zahteva organizacija dejavnosti oziroma organizacija tehnološkega procesa.

Začasni objekti in reklamna znamenja se lahko postavijo na javnih površinah tako, da dopolnjujejo javni prostor, da se prilagajajo njegovi ureditvi in ne ovirajo komunalnih in prometnih objektov in naprav. Reklamna znamenja je dovoljeno namestiti tudi na objekte in s tem presegati vertikalne gabarite. Na funkcionalnem zemljišču objektov je dovoljeno postavljati mobilna reklamna panoje, ki ne smejo presegati dimenzij š = 1 m; v = 1,5 m.
Za postavitev teh objektov si mora investitor pridobiti soglasje pristojne občinske strokovne službe.

Posebno pozornost je treba posvetiti oblikovanju zunanje ureditve in tistih fasad, ki posegajo v območje vodotoka Mislinje in gravitirajo proti mestni obvoznici tako, da bo ustvarjena enotna mikroambientalna podoba in s tem nova vedutna kvaliteta mesta. Enako velja za objekte ob Francetovi ulici in centralnem bulvarju območja. Ureditveni in hortikulturni načrti morajo biti sestavni del gradbene dokumentacije, ki se pred pridobitvijo upravnih dovoljenj predložijo na vpogled in v soglasje pristojni občinski strokovni službi.
Grajene ograje, podporni zidovi ipd. na ureditvenem območju praviloma niso dovoljene. Postavijo se le, če je to posebej utemeljeno. Oblikovanje razmejitev med parcelami oziroma funkcionalnimi enotam so možne le na podlagi ureditvenega in hotrikulturnega načrta.
Komunalni, energetski (ekološki otoki, transformatorji, plinske postaje...) ter objekti prometa in zvez se lahko locirajo v novogradnjah oziroma predvidijo pri rekonstrukcijah. Če so grajeni na odprtem prostoru, morajo biti postavljeni kar se da nevpadljivo na terenu v brežini Legenske planote oziroma oblikovno usklajeno z obstoječimi in predvidenimi sosednjimi objekti.

Pri določanju velikosti gradbenih parcel in funkcionalnih zemljišč je potrebno upoštevati:
– namembnost in velikost objekta na parceli, poteke komunalnih vodov in druge omejitve;
– urbanistične zahteve (dostopi, intervencijske poti, mirujoči promet, zelene površine);
– sanitarno-tehnične zahteve;
– indeks zazidanosti stavbnega zemljišča naj ne presega vrednosti 0,40.

Po vseh zaključenih posegih v prostor izvajalec na tehničnem pregledu preda ažurirano geodetsko stanje. Geodetska situacija (fizična in v vektorizirani obliki ustreznega formata) se preda pristojni občinski službi in soglasodajalcem.

Javne prometnice so odseki cest označeni s: C1 (odsek Francetove ulice) in C2 (centralni bulvar območja).
Interne prometnice oziroma dostopi do posameznih funkcionalnih enot, ki omogočajo javno rabo objektov so: C3 in C4.
Prečni profil rekostruirane javne prometnice C1 (odsek Francetove ulice):
– cestišče za dvosmerni promet,
– obojestranski hodnik za pešce,
– enostranska dvosmerna kolesarska steza na vzhodni strani.
Prečni profil nove javne prometnice C2: centralni bulvar območja:
– cestišče za dvosmerni promet,
– dvostranski hodnik za pešce z drevoredom na vzhodni strani,
– enostranska dvosmerna kolesarska steza na zahodni strani z iztekom v površine mirujočega prometa funkcionalne enote 6.
Prečni profil nove interne prometnice C3 (cesta ob Mislinji):
– cestišče za enosmerni promet,
– enostranski hodnik za pešce ob objektu,
– bočna parkirišča ob reki Mislinji.
Prečni profil dostopov do objektov in parkirišča (C4):
– cestišče za dvosmerni promet (izjemoma enosmerno),
– obojestranska parkirišča in
– peš hodniki ob objektih.

Pri vseh novogradnjah ali spremembah namembnosti je potrebno zagotoviti zadostno število parkirnih prostorov v okviru funkcionalnega zemljišča uporabnika. Deficit potrebnih parkirnih površin je možno nadomestiti tudi na sosednjem funkcionalnem zemljišču s soglasjem lastnika oziroma uporabnika na osnovi preveritve celotnega območja.
Vsa parkirišča morajo biti realizirana sočasno z načrtovanim gradbenim posegom. Pri načrtovanju parkirišča je potrebno vključiti hortikulturno ureditev tudi manjših površin (“zelena parkirišča”).
Vse obstoječe površine za mirujoči promet je potrebno preveriti in sanirati glede na zahteve varovanja okolja.

a) Kanalizacija
Gradnja nove in rekonstrukcija obstoječe kanalizacije mora biti v skladu s projektom generalnega koncepta zbiranja, odvodnjavanja in čiščenja odpadnih voda Mestne občine Slovenj Gradec. Fekalne odpadne vode in primerno predčiščene tehnološke odpadne vode je potrebno voditi v zbirni kolektor in jih očistiti na biološki čistilni napravi pred iztokom v vodotok. Priključitev na javno kanalizacijo je obvezna.
Celoten kanalizacijski sistem mora biti zgrajen v ločenem sistemu (fekalne vode ločene od meteornih voda). Kanalizacija mora biti zgrajena vodotesno.
Onesnažene tehnološke odpadne vode morajo biti pred izpustom v javno kanalizacijsko omrežje fizikalno-kemijsko predčiščene do dovoljene stopnje onesnaženosti, skladno z veljavnimi predpisi.
V meteorno kanalizacijo lahko neposredno odtekajo le čiste padavinske vode. Padavinske vode iz manipulativnih, prometnih in parkirnih površin, ki so onesnažene z usedljivimi in plavajočimi snovmi, morajo biti mehansko očiščene in speljane v kanalizacijo.
Pri načrtovanju posegov v prostor je potrebno upoštevati minimalne odmike od primarnega kanala in od sekundarnih kanalov. Poseg v varstveni pas primarnega kanala je dopusten le pod pogoji, ki jih predpiše upravljalec kanalizacije. Sekundarna kanalizacija naj poteka po prometnih površinah in intervencijskih poteh tako, da bo možno vzdrževanje tako sekundarnih kanalov kot priključkov objektov v skladu z veljavnimi predpisi.
Pri načrtovanju meteorne kanalizacije je potrebno upoštevati relief prostora in možno povečanje količine padavinskih vod in njihov hudourniški značaj v času nalivov s strani Legenske planote.
b) Vodovod
Območje Ct2 – Vzhodni vstop 1 je potrebno priključiti na javno vodovodno omrežje. Vodovodno omrežje je treba načrtovati in dimenzionirati tako, da bo:
– omogočeno neposredno priključevanje potrošnikov v skladu s predpisi,
– zagotavljalo požarno zaščito skladno z veljavnimi predpisi,
– zagotovljen predpisan odmik od drugih objektov ter komunalnih naprav in vodov.
c) Ravnanje s komunalnimi odpadki
S komunalnimi odpadki je potrebno ravnati v skladu z veljavnim občinskim odlokom. Urejene ploščadi za posode za komunalne odpadke (komunalne in ločeno zbrane odpadke) morajo biti dostopne za manipulacijo na in ob njih ter za pešce. Prav tako morajo biti dobro osvetljene in ne smejo skupaj s posodami za odpadke (kontejnerji) ovirati prometne preglednosti.
Posode za komunalne odpadke naj bodo locirane v objektih oziroma bližini le-teh. Pri lociranju in načrtovanju zbirališč odpadkov je potrebno upoštevati vedutne značilnosti območja.
Skladišča nevarnih snovi morajo biti urejena v skladu s predpisi.
d) Plin
Osnovni energent za toplovodno oskrbo območja urejanja je zemeljski plin, ki ga zagotavlja mestno plinovodno omrežje. Pristojna javna gospodarska družba mestne občine mora za napajanje objektov izdelati programske rešitve oziroma pogoje priključitve za vsak objekt oziroma funkcionalno enoto.
e) Električno omrežje
Električno omrežje se v območju urejanja napaja iz transformatorske postaje na robu Legenske planote. Za vzpostavitev vseh predvidenih vsebin v območju urejanja bo potrebno zgraditi dodatne transformatorske postaje na podlagi programsko-tehničnih pogojev upravljalca.
f) Oprema odprtega prostora
Na vseh javnih in internih prometnicah ter območjih mirujočega prometa se postavi javna razsvetljava, ki se izvede sočasno z gradnjo objektov. Javna razsvetljava mora biti izvedena s tipskimi elementi in oblikovno poenotena na celotnem območju. To načelo velja tudi za izbiro in postavitev komunalne in mikrourbane opreme (koši za smeti, klopi na zelenicah, ekološki otoki ipd.). Pred izbiro in postavitvijo javne razsvetljave in druge opreme mora izvalajec pridobiti soglasje pristojne občinske službe.
g) Telefonsko in kabelsko omrežje
Na območju je že obstoječe telefonsko kabelsko omrežje, ki ga bo potrebno ustrezno razširiti v skladu s pogoji distributerja, isto velja za sistem razvoda za kabelsko televizijo.

Novi posegi morajo biti izvedeni tako, da se ne ogroža individualna in kolektivna varnost občanov in materialnih dobrin ter narave.

a) Splošno
Pred posegom v prostor, ki bi imel kakršenkoli vpliv na okolje, mora investitor izpolniti zahteve zakona o varstvu okolja, podzakonskih predpisov in občinskih predpisov, ki urejajo varstvo okolja.
Na območje Ct2 – Vzhodni vstop 1 zaradi neugodnih klimatskih pogojev ni dovoljeno umeščati novih proizvodnih dejavnosti z emisijskimi učinki. Sprememba namembnosti obstoječe grajene strukture, novogradnje in drugi posegi v prostor so dovoljeni le, če se bo z njihovo realizacijo izboljšalo obstoječe stanje. Vse obstoječe dejavnosti, ki povzročajo prekomerno onesnaževanje zraka, vode, tal in hrup je potrebno sanirati oziroma, kolikor pa to ni možno, jih je potrebno opustiti.
Za vsak poseg v prostor, kjer bi prišlo do negativnih vplivov na okolje, mora investitor v skladu z veljavno zakonodajo pred izdelavo lokacijske dokumentacije pridobiti strokovno oceno oziroma celovito poročilo o vplivih na okolje. Pred izdajo dovoljenja za tak poseg v prostor, je potrebno predložiti projektno dokumentacijo v soglasje pristojni občinski službi.
Pred gradnjo novih objektov je potrebno preveriti onesnaženost tal in po potrebi izvesti ustrezno sanacijo.
b) Varstvo voda
Ureditveno območje leži tik ob reki Mislinji. Meteorne vode, ki bodo speljane v Mislinjo morajo ustrezati uredbi o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda in virov onesnaževanja, mejne vrednosti za izpust v vode (Uradni list RS, št. 35/96). Vse odpadne vode, ki se bodo odvajale v javno kanalizacijo, morajo po kvaliteti ustrezati uredbi o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda in virov onesnaževanja, mejne vrednosti za izpust v kanalizacijo (Uradni list RS, št. 35/96). Za tehnološke odpadne vode, ki ne presegajo predpisanih mejnih vrednosti za izpust v vode, mora biti pred priključkom na meteorno kanalizacijo urejeno odvzemno mesto za analizo kakovosti.
Pred zasipom novozgrajene ali rekonstruirane kanalizacije, mora biti izvršen preizkus vodotesnosti, ki ga izvede podjetje, ki ima koncesijo za to dejavnost.
c) Varstvo zraka
Ob prenovi funkcionalnih enot F2 in F4 je potrebno odstraniti obstoječi vir onesnaževanja zraka, t.j. energetske objekte kotlovnice.
Nove dejavnosti ne smejo prekoračevati predpisanih emisijskih vrednosti, prav tako ne sme prihajati do neprijetnih vonjav, ki bi moteče vplivale na ljudi.
d) Hrup
Za vsak poseg v prostor, ki predstavlja potencialni vir hrupa, je potrebno izdelati strokovno oceno vplivov nastajajočega hrupa na okolje in njena navodila upoštevati v načrtih za poseg v prostor (lokacije dovozov, parkirišč, nakladalnih ramp, ventilacijskih sistemov ipd.).
V ureditvenem območju. velja – na podlagi pretežne namenske rabe – III. stopnja varstva pred hrupom. Načrtovalec posega v prostor mora upoštevati, da se lahko na mejnem območju (rob Legenske planote), odvisno od meteoroloških razmer, pojavijo prekoračitve hrupa (stanovanjsko naselje – II. stopnja varstva pred hrupom).

Celotno ureditveno območje je zaradi posebnosti pri posegih v obstoječo grajeno strukturo in načrtovane vsebinske in arhitekturne prenove (rehabilitacije) razdeljeno v šest funkcionalnih enot. Zaradi vedutne izpostavljenosti območja ter njegovih mestotvornih značilnosti mora investitor pred izdelavo lokacijske dokumentacije za območje funkcionalne enote pridobiti celostno urbanistično-arhitektonsko rešitev ter pozitivno mnenje pristojne občinske službe.
Obstoječih proizvodnih dejavnosti v območju ni mogoče prostorsko širiti. Morebitne preostale proizvodne procese (dosedanjega uporabnika prostora in objektov) je potrebno uskladiti z okoljevarstvenimi zahtevami. Intenziviranje proizvodnje je mogoče le na višji kvalitativni stopnji procesov dodelave in organizacije (npr. “just in time”) v okviru revitaliziranih objektov funkcionalne enote F2 in F4. Novih odprtih proizvodnih skladišč na ureditvenem območju ni mogoče umeščati, obstoječa pa je potrebno sanirati oziroma ukiniti pri spremembi oziroma ukinitvi proizvodnega programa.

Ob splošnih regulacijskih elementih veljajo za posamezne funkcionalne enote (funkcionalno območje objekta označenega v grafični prilogi) še naslednje določitve
F1 JEDILNICA
Veritkalni gabariti: Vmax = 7,5m, P+1
Oblikovanje strehe: enokapnica
Možni posegi: V objektih se lahko umeščajo vse
oblike centralnih dejavnosti.
Vsebinska in arhitekturna prenova (rekonstrukcije, dozidave, adaptacije) obstoječega objekta mora upoštevati vzpostavitev zahtevanih horizontalnih in vertikalnih gabaritov – pri posegih je potrebno upoštevati gradbeno mejo in gradbeno linijo določeno za revitalizacijo ali prenovo.
Etapnost prenove oziroma novogradnje je določena v smeri od gradbene linije do gradbene meje. Brežina se zazeleni in vzdržuje na podlagi predložene hortikulturne zasnove. Na podlagi geološke presoje je možno objekt delno vkopati v brežino in umestiti eventualno manjkajoča parkirišča pod objekt.
Dovoljena je odstranitev obstoječih objektov ter načrtovanje in gradnja nadomestnih objektov po osnovni gradbeni liniji.
F2 MERILA
a) Vsebinska in arhitekturna prenova
Veritkalni gabariti: V1: Vmax =11 m; P+2
V2: Vmax = 8 m; P+1
Oblikovanje strehe: ravna streha z obvezno
poudarjeno atiko
Možni posegi: Proizvodne dejavnosti se lahko
nadaljujejo skladno z določili
19. člena tega odloka. Po
eventualni ukinitvi proizvodnih
procesov se v revitaliziranih
oziroma novih objektih lahko
umeščajo vse oblike centralnih
dejavnosti.
Če se investitor odloči za kvalitetno vsebinsko in arhitekturno prenovo objektov, načrtovalec upošteva gradbeno linijo in gradbeno mejo revitalizacije ter gabarite opredeljene v grafičnih prilogah. Objekti, ki niso zajeti v tlorisne gabarite prenove, se odstranijo.
Triladijski objekt s stranskima ladjama (P+1) in srednjo ladjo (P+2), je potrebno prenoviti – gabaritno poenotiti z višanjem na nivo srednje ladje ali nižanjem na nivo stranskih ladij tako, da bo višinski gabarit celotnega objekta poenoten na nivo P+2 oziroma P+1.
Etapnost posegov je določena v smeri od gradbene linije do gradbene meje. Brežina se zazeleni in vzdržuje na podlagi predložene hortikulturne zasnove.
K idejni zasnovi arhitekturne prenove mora podati soglasje pristojna občinska strokovna služba.
b) Gradnja nadomestnega objekta
Veritkalni gabariti: Vmax =11 m; P+2
Oblikovanje strehe: ravna streha z obvezno
poudarjeno atiko
Možni posegi: V objektih se lahko umeščajo
vse oblike centralnih dejavnosti
Dovoljena je odstranitev obstoječe grajene strukture ter gradnja nadomestnega objekta. Novogradnja se ravna po osnovni gradbeni liniji in gradbeni meji.
Na podlagi geološke presoje je možno objekt delno vkopati v brežino in umestiti eventualno manjkajoča parkirišča pod objekt.
Etapnost posegov je določena v smeri od gradbene linije do gradbene meje. Brežina se zazeleni in vzdržuje na podlagi predložene hortikulturne zasnove. Brežina se zazeleni in vzdržuje na podlagi predložene hortikulturne zasnove.
K idejni zasnovi nadomestnega objekta mora podati soglasje pristojna občinska strokovna služba.
F3 TRGOVINA
Veritkalni gabariti: Vmax: 6 m, P
Oblikovanje strehe: ravna ali ločna streha
s poudarjeno atiko
Možni posegi: V objektih se lahko umeščajo
vse oblike centralnih dejavnosti.
Dovoljena je delna odstranitev in dozidava obstoječega objekta do gradbene meje. Zaradi izpostavljenosti obvodne linije objekta mestnemu tkivu, je potrebno posebno pozornost nameniti oblikovanju fasad in obvodnega prostora. Zaradi poplavne ogroženosti tega območja je potrebno upoštevati ugotovitve v idejnem projektu ureditve sotočja reke Mislinje s Suhadolnico (Vodnogospodarski biro Maribor d.d.; št. projekta 2211/99). Gradbeni posegi na varovalnem pasu vodotoka so dovoljeni zgolj s soglasjem upravljalca in pridobitvijo ustrezne koncesije za eventualno rabo tega prostora. Etapnost novogradnje je določena v smeri od gradbene linije do gradbene meje.
Dovoljena je odstranitev obstoječe grajene strukture ter gradnja nadomestnega objekta. Novogradnja se ravna po osnovni gradbeni liniji.
F4 TEHNIKA
Veritkalni gabariti: Vmax = 8 m (centralni vstop kot
rizalit objekta lahko dosega
Vmax =10 m); P
Oblikovanje strehe: ravna zelena streha
Možni posegi: Proizvodne dejavnosti se v
objektih lahko nadaljujejo
skladno z določili 19. člena tega
odloka. Na obstoječih grajenih
objektih so možni le sanacijski
posegi in adaptacije v smislu
izboljšanja okoljskih pogojev.
Po eventualni ukinitvi proizvodnih funkcij se v novih objektih lahko umeščajo vse oblike centralnih dejavnosti. V tem primeru se obstoječa grajena struktura odstrani. Novogradnja se ravna po osnovni gradbeni liniji. Etapnost novogradnje je določena v smeri od gradbene linije do gradbene meje. Prva etapa mora zajeti centralni dostop s centralnega bulvarja k objektu. Na podlagi geološke presoje je možno objekt delno vkopati v brežino in umestiti eventualno manjkajoča parkirišča pod objekt. Brežina se zazeleni in vzdržuje na podlagi predložene hortikulturne zasnove.
F5 ČRPALKA
Veritkalni gabariti: Vmax = 11,5 m; K+P+2
Oblikovanje strehe: enokapnica
Možni posegi: V objektih se lahko umeščajo
vse oblike centralnih dejavnosti.
Dovoljena je odstranitev obstoječe grajene strukture ter gradnja nadomestnega objekta. Novogradnja se ravna po osnovni gradbeni liniji. Zaradi izpostavljenosti obvodne linije objekta mestnemu tkivu, je potrebno posebno pozornost nameniti oblikovanju fasad in obvodnega prostora. Zaradi poplavne ogroženosti tega območja je potrebno upoštevati ugotovitve v idejnem projektu ureditve sotočja reke Mislinje s Suhadolnico (Vodnogospodarski biro Maribor d.d.; št. projekta 2211/99). Gradbeni posegi na varovalnem pasu vodotoka so dovoljeni zgolj s soglasjem upravljalca in pridobitvijo ustrezne koncesije za morebitno rabo tega prostora.
Etapnost posegov je določena v smeri od gradbene linije do gradbene meje.
F6 PARK
Veritkalni gabariti: Vmax: = 13 m (variantno + 4m);
kletne garaže
Oblikovanje strehe: ravna streha (glavna masa
objekta); centralni del strehe
ločno)
Izraba:
Možni posegi: V objektih se lahko umeščajo
vse oblike centralnih dejavnosti.
Dovoljena je odstranitev obstoječe grajene strukture ter gradnja nadomestnega objekta. Novogradnja se ravna po osnovni gradbeni liniji.
Etapnost posegov je določena v smeri od gradbene linije do gradbene meje.

Prostorsko ureditveni pogoji so stalno na vpogled pri:
– Oddelku za urejanje prostora in varstvo okolja Mestne občine Slovenj Gradec,
– Upravni enoti Slovenj Gradec.

Nadzor nad izvajanjem tega odloka opravlaja pristojna urbanistična inšpekcija.

Z dnem uveljavitve tega odloka prenehajo veljati vsa določila odloka o prostorsko ureditvenih pogojev za ureditvena območja naselij popisnih oziroma matičnih okolišev Slovenj Gradec s Starim trgom, Pamečami, Podgorjem, Šmartnim in Mislinjo (Uradni list SRS, št. 4/88), ki se nanašajo na ureditveno območje Ct1 – Vzhodni vstop 1.

Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.