Na podlagi tretjega odstavka 41. člena, 45.č člena in 45.f člena zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (Uradni list SRS, št. 18/84, 37/85, 29/86, 43/89 in Uradni list RS, št. 26/90, 18/93, 47/93, 71 /93 in 44/97) in prvega odstavka 21. člena zakona o Vladi Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 4/93, 71/94, 23/96, 47/97, 23/99, 119/00 in 30/01) izdaja Vlada Republike Slovenije

S to uredbo se ob upoštevanju prostorskih sestavin dolgoročnega in srednjeročnega družbenega plana Republike Slovenije ter prostorskih sestavin dolgoročnega in srednjeročnega družbenega plana Občine Trebnje sprejme lokacijski načrt za smer avtoceste Karavanke–Obrežje, na odseku Bič–Korenitka (v nadaljnjem besedilu: lokacijski načrt). Lokacijski načrt je izdelal Topos, d.o.o., Dolenjske Toplice, pod št. 31/00-LN v aprilu 2001 na podlagi idejnega projekta, ki ga je izdelal PA – Nizke gradnje, d.o.o., Ljubljana, pod št. 9-7/96, april 2001, ter na podlagi poročila o vplivih na okolje, ki ga je izdelal Acer, d.o.o., Novo mesto, pod št. J-4/00, april 2001.

Lokacijski načrt iz prejšnjega člena vsebuje tekstualne opise in grafične prikaze, ki se nanašajo na mejo območja ter na lego, potek, zmogljivost, velikost in oblikovanje objektov, naprav in ureditev ter okoljevarstvene ukrepe na trasi avtoceste.
Tekstualni del obsega:
– obrazložitev in utemeljitev lokacijskega načrta,
– opis funkcije objektov,
– opis prometno tehničnih rešitev,
– opis ureditev komunalno energetskih infrastruktur,
– opis prostorskih rešitev po posameznih področjih,
– oceno stroškov,
– etape izvajanja,
– seznam parcel v ureditvenem območju lokacijskega načrta s podatki o lastništvu,
– tehnične elemente za zakoličbo parcel,
– soglasja in mnenja pristojnih organov in organizacij.
Grafični del obsega:

– pregledno karto                                    M 1:25000
– izsek iz prostorskih sestavin
dolgoročnega in srednjeročnega
družbenega plana Republike Slovenije                M 1:250000
– izsek iz prostorskih sestavin
dolgoročnega in srednjeročnega plana
Občine Trebnje                           M 1:25000 in M 1:5000
– geodetski načrt
z mejo območja urejanja                               M 1:1000
– katastrski načrt                            M 1:2880, 1:2000
– digitalni katastrski načrt
z mejo območja urejanja                               M 1:2880
– pregledno situacijo                                 M 1:5000
– ureditveno situacijo                                M 1:1000
– ureditveno
situacijo – priloge                   M 1:1000, 1:200 in 1:100
– zbirni prikaz komunalnih
in energetskih ureditev                               M 1:5000
– prikaz komunalnih in energetskih
ureditev                                              M 1:1000
– normalne prečne prereze                               M 1:50
– vzdolžni prerez                                 M 1:5000/500
– načrt gradbenih parcel
in tehnični elementi za zakoličbo                     M 1:1000
prilogi:        – seznam koordinat lomnih točk meje območja
                lokacijskega načrta
                – seznam koordinat lomnih točk gradbenih parcel v delih, ki
                ne sovpadajo z mejo območja lokacijskega načrta.

V območje urejanja z lokacijskim načrtom so vključena zemljišča oziroma deli zemljišč z naslednjimi parcelnimi številkami po katastrskih občinah:
k.o. Zagorica:
107/17, 128, 129, 131, 132, 133, 134/1, 134/2, 136, 141, 143, 144, 145/1, 145/2, 145/3, 146, 148/1, 149, 150, 151/1, 151/2, 152, 153, 154, 155, 157, 158, 159/1, 172/1, 172/3, 173/1, 178, 179, 180, 181/1, 181/2, 182, 184/1, 185, 186, 188/1, 188/2, 189/1, 189/2, 190, 191, 198, 199, 200, 202, 203, 204/1, 204/2, 204/3, 205/1, 205/2, 206, 207, 208/1, 208/2, 211/1, 230, 231, 232, 42/1, 42/2, 42/3, 42/4, 43/1, 43/2, 43/3, 44/1, 44/3, 44/4, 44/5, 44/6, 44/7, 44/8, 44/9, 45, 46, 48/1, 48/2, 48/3, 48/4, 49/1, 49/2, 49/3, 49/4, 50/1, 50/2, 52/1, 52/2, 54, 55, 56, 562/1, 562/2, 562/4, 562/5, 562/6, 562/7, 563/1, 568, 569/1, 569/2, 57, 570/1, 570/2, 571/1, 571/2, 571/3, 572/1, 572/2, 572/3, 58/1, 58/2, 583/1, 583/2, 583/3, 59/1, 59/2, 592/1, 592/4, 592/7, 593, 594/1, 594/2, 595, 597, 598/1, 598/2, 598/3, 598/5, 598/6, 599/1, 599/2, 599/3, 599/4, 599/5, 599/6, 60/1, 60/2, 600/1, 600/2, 601, 604, 605, 61, 62/1, 63/1, 63/2, 630, 631/1, 631/2, 632/1, 632/2, 632/3, 633/1, 633/2, 633/3, 633/4, 634/1, 634/2, 635, 636, 638/2, 639, 64/1, 64/2, 640/1, 640/2, 641/2, 642/1, 642/2, 816/2, 817, 818, 820/1, 820/2, 821/1, 821/2, 822/1, 822/2, 822/3, 822/4, 822/5, 823, 825, 826, 827, 895, 904/2, 909, 910, 911/1, 912/3, 915, 916/1, 916/2, 917, 918, 919, 920, 921/1, 921/3, 923, 924, 925, 926/1, 926/2, 927/1, 927/2, 928, 929/1, 929/2, 930/1, 930/2, 931/2, 935, 937/2, 937/3, 938/1, 938/2, 939/1, 941, 942, 951, 956/1, 956/2, 956/4, 959, 960, 961/1, 961/2, 961/3, 961/4, 962, 968, 969/1, 969/2, 969/3, 969/4, 970/1, 970/2, 971, 972, 973, 974, 975, 976, 981/1, 981/3, 981/6, 981/7, 981/8, 989/3, 990, 991/1, 991/2, 992/1, 992/2, 992/3, 993, 994, 995;
k.o. Veliki Gaber:
1259/1, 1259/10, 1259/11, 1259/12, 1259/13, 1259/14, 1259/2, 1259/3, 1259/5, 1259/6, 1259/7, 1259/8, 1259/9, 1259/11, 1259/12, 1264, 1265/1, 1265/2, 1265/3, 1266/1, 1266/2, 1266/3, 1267/1, 1267/2, 1268, 1269/1, 1296, 187/1, 190/2, 212/3, 213/1, 218, 221/1, 222, 223, 224, 225, 243/1, 248/1, 248/2, 248/3, 249, 252/1, 252/2, 252/3, 252/5, 253/1, 253/2, 254, 257/1, 257/4, 257/5, 260/1, 260/2, 263, 264/1, 264/2, 271/2, 272/1, 272/2, 272/3, 272/4, 272/5, 273/1, 273/2, 274/1, 274/2, 275/1, 275/3, 276/1, 276/2, 297/1, 300/1, 300/3, 300/4, 302/1, 303/1, 303/2, 304, 308, 309/1, 309/2, 309/3, 309/4, 310/1, 310/2, 311/1, 311/3, 314, 315, 316, 317, 319/1, 319/2, 319/3, 320/1, 320/2, 320/3, 320/4, 321, 322, 323/1, 323/2, 327/1, 327/2, 327/3, 328/1, 343, 344/1, 344/2, 345, 407, 409, 413, 414/1, 414/2, 414/3, 415/1, 415/2, 416/1, 416/2, 417/1, 417/2, 418/1, 418/2, 419/2, 419/3, 420/1, 420/2, 420/4, 421/2, 423/1, 423/2, 424, 425, 426, 432, 433, 434, 445, 448, 449/1, 449/2, 449/3, 468/1, 468/3, 88;
k.o. Prapreče:
280, 282, 283/1, 284/1, 284/2, 287, 298, 301/1, 301/3, 302, 303/1, 303/2, 306, 315, 319, 322/1, 324/1, 325/1, 326, 330/1, 344, 347/1, 347/2, 347/3, 348/1, 350/1, 350/2, 374/1, 374/2, 376/1, 376/2, 376/3, 376/4, 378, 385, 386/1, 386/10, 386/11, 386/12, 386/13, 386/14, 386/15, 386/16, 386/17, 386/18, 386/19, 386/2, 386/20, 386/21, 386/22, 386/24, 386/25, 386/26, 386/27, 386/28, 386/29, 386/3, 386/30, 386/31, 386/32, 386/33, 386/34, 386/35, 386/36, 386/37, 386/38, 386/39, 386/4, 386/5, 386/6, 386/7, 386/8, 386/9, 388, 393/1, 393/2, 396/1, 396/2, 456/1, 456/2, 465/1, 467, 845, 846, 847/1, 847/2, 847/3, 847/4, 864;
k.o. Stehanja vas:
154/1, 156/1,156/2, 156/3, 181/2.

Prestavljeni, nadomeščeni, obnovljeni ali ukinjeni deli infrastrukturnih vodov in naprav bodo na območju lokacijskega načrta, delno tudi izven območja odkupa zemljišč, potekali (oziroma ukinjeni potekajo) preko naslednjih zemljišč s parc. št.:
Električno omrežje:
k.o. Zagorica:
Obnovitev:
631/1, 632/3, 562/7, 562/5, 562/1, 994, 562/4;
k.o. Veliki Gaber:
Ukinitev:
321, 1296, 322, 1266/1, 297/1;
221/2, 1296/1, 257/1, 257/4, 257/5, 273/1, 1259/10, 274/1, 1296, 272/2, 257/2, 254, 253/2, 241/1, 241/3, 244/1;
222, 1259/10, 225, 257/1, 254, 253/1, 243/1, 1268, 248/3, 248/1, 248/2, 257/4, 252/5, 1296, 1267/1, 264/2;
Novogradnja (nadomestitev):
321, 1266/2, 1266/3, 1296, 222, 1266/1, 323/1, 297/1;
309/1, 308;
222, 1259/10, 224, 1259/8, 225, 257/1, 257/4, 257/5, 273/1, 274/1, 1296, 272/2, 1267/1;
274/1, 273/2, 1296, 272/2, 1267/1;
1267/1, 1296, 274/1, 1259/10, 257/5, 257/4, 257/1, 254, 253/1, 1268, 244/2, 244/1;
1267/1, 260/2, 1296, 260/1, 252/2, 252/1, 249;
1267/1, 260/1, 263, 264/2, 1267/2, 264/1, 266;
k.o. Prapreče:
Ukinitev:
845, 280, 287, 847/1, 284/2, 846, 284/1, 301/1, 302, 303/1, 324/1, 325/1, 326, 347/1, 348/1, 376/4, 376/1, 386/1, 386/31;
Novogradnja:
283/1, 284/1, 302, 303/1, 324/1, 325/1, 347/2, 347/1, 348/1, 376/4, 386/38, 386/4, 386/5, 386/6, 386/7, 846, 386/20, 386/17, 386/16, 386/13, 386/12, 386/9, 386/8, 386/3, 386/2, 864.
Vodovod:
k.o. Zagorica:
Ukinitev:
989/1, 923, 924, 57, 50/2, 50/1, 49/1, 994, 49/2, 49/4, 48/2, 981/7, 60/2, 989/2, 62/1;
Novogradnja:
989/1, 61, 971, 63/1, 994, 63/2, 64/1, 62/1;
k.o. Veliki Gaber:
Ukinitev:
275/1, 275/3, 1296, 276/2, 274/2, 1259/10, 224, 1259/8, 225;
Novogradnja:
275/1, 272/3, 272/4, 272/5, 1296, 273/2, 274/1, 1259/10, 273/1, 224, 257/4, 225.
Telekomunikacijsko omrežje:
k.o. Zagorica:
Ukinitev:
926/1, 927/2, 992/2, 927/1, 926/2, 925, 54, 57, 501, 981/3, 994, 60/1, 60/2, 989/2, 62/1;
599/1, 994, 42/2, 42/4, 52/2, 636, 991/2, 55, 57, 981/8, 58/2, 989/1, 61, 63/1, 970/2, 145/1, 151/1, 974, 181/1, 200, 202, 203, 827, 205/2, 822/1, 822/2, 822/4, 821/2, 818, 820/2;
Novogradnja:
926/1, 927/2, 991/2, 929/1, 928, 927/1, 926/2, 54, 55, 57, 50/2, 50/1, 49/1, 994, 49/2, 49/4, 48/2, 981/7, 60/2, 62/1, 989/2, 64/1, 64/2, 63/2, 970/1, 133, 134/2, 975, 144, 145/2, 145/3, 180, 179, 199, 204/1, 204/2, 211/1, 205/1, 822/5, 206, 207, 821/1, 820/1;
k.o. Veliki Gaber:
Ukinitev:
414/1, 415/2, 416/1, 417/1, 418/1, 419/2, 420/2, 420/4, 421/2, 423/2, 424, 315, 316, 317, 1296, 319/1, 1265/3, 319/2, 1259/6, 1259/1, 320/1, 320/2, 1259/13, 1259/12, 1259/7, 323/2, 1266/3, 1266/2, 309/3, 1259/9, 309/2, 1259/8, 1259/12, 223, 222, 274/2, 274/1, 1259/10, 1259/14, 252/5, 1267/1, 264/2, 257/5, 257/4;
Novogradnja:
225, 1259/2, 257/4, 257/5, 273/1, 1259/10, 274/1, 1296, 272/2, 272/4, 272/3, 264/2;
414/3, 414/2, 415/1, 416/2, 1296, 1265/1, 327/1, 327/3, 303/2, 276/2, 222, 274/2, 274/1, 252/3, 252/1;
k.o. Prapreče:
Ukinitev:
864, 350/2, 374/2, 847/1, 847/3, 396/2, 456/2;
Novogradnja:
864, 283/1, 284/2, 301/3, 846, 301/1, 303/2, 350/2, 374/2, 847/1, 393/2, 396/2, 456/2, 456/1.
Izven območja lokacijskega načrta bodo z izvedbo nizkonapetostnega zemeljskega voda za napajanje objektov na območju Medvedjeka tangirana zemljišča s parc. št. 1268, 243/2, 1269/1, 244/2, 244/1, zaradi odstranitve oziroma demontaže dela električnega omrežja pa zemljišča s parc. št. 244/1, 241/1, 241/3, 243/1, 1269/1, 253/2, 257/2 in 221/2, vse k.o. Veliki Gaber. Zaradi odstranitve oziroma demontaže dela električnega omrežja so delno v območju in delno izven območja lokacijskega načrta zemljišča s parc. št. 253/1, 254 in 257/1, vse k.o. Veliki Gaber.

Izven območja urejanja s tem lokacijskim načrtom se (zaradi neusklajenosti geodetskih podlag in digitalnih katastrskih načrtov prikazi v ureditveni situaciji glede izključenosti predmetnih objektov niso jasno razvidni) nahajajo:
– stanovanjski objekti s h. št. Bič 6, 7 in 9 ter gospodarski objekt ob stanovanjskem objektu s h. št. Bič 9,
– gospodarski objekt (hlev), zgrajen v sklopu domačije s h. št. Medvedjek 20, na zemljišču s parc. št. 320/1 in 320/2, k.o. Veliki Gaber,
– pomožni objekt na parc. št. 46, k.o. Zagorica.

Območje urejanja iz 3. in 4. člena te uredbe obsega:
– območje cestnega sveta z vsemi spremljajočimi objekti in ureditvami (deviacije cest in poti, nadvoza, podvoz, podhod, inundacijske objekte in odvodne jarke, zemeljske zadrževalne in betonske usedalne bazene, prepuste, pokrita vkopa, priključek),
– območje ureditev obcestnega prostora, vključno z rekultivacijo zemljišč,
– območje prestavitev infrastrukturnih objektov in naprav,
– območje okoljevarstvenih ukrepov.

Trasa avtoceste je zasnovana kot izven nivojska štiripasovna cesta z odstavnimi pasovi in vmesnim ločilnim pasom. Trasa se prične v osi avtoceste, odsek Višnja Gora –Bič na meji med Občino Ivančna Gorica in Občino Trebnje v km 109,2+00 (0+00) in konča v km 114,0+20 (4,8+20) pred naseljem Korenitka, z začasno navezavo na obstoječo H1 v dolžini 150 m.

Vertikalni in horizontalni elementi odseka avtoceste Bič–Korenitka so projektirani z upoštevanjem računske hitrosti 120 km/h. Minimalni horizontalni radij znaša 750 m, minimalni vertikalni konkavni radij znaša 25000 m, minimalni vertikalni konveksni radij znaša 20000 m, maksimalni vzdolžni nagib je 3,45% in minimalni prečni nagib je 2,5%.
Dolžina trase je 4.820 m, začasna navezava na koncu odseka se izvede na obstoječo hitro cesto H1 v dolžini 150 m. Projektirani normalni prečni profil znaša 26,60 m in sicer 2 vozna pasova po 3,75 m, 2 prehitevalna pasova po 3,75 m, 2 robna pasova ob prehitevalnem pasu po 0,50 m, srednji ločilni pas širine 3,20 m, 2 odstavna pasova širine 2,50 m in dve bankini po 1,20 m.
Na vzponih, kjer pričakovana hitrost težkih vozil pade pod 50 km/h, se namesto odstavnih pasov predvidijo pasovi za počasni promet širine 3 m, ki so od voznega pasu ločeni z 0,20 m širokim robnim pasom, robni pas na robu pa ima širino 0,30 m.
Na območjih vijačenja prečnega nagiba vozišča, kjer zaradi konfiguracije terena ni možno zagotoviti zadostne razlike med nagibom roba vozišča in niveleto, se naj izvede odprti sistem obrabne asfaltne plasti (drenažni asfalt).

Odsek trase Bič–Korenitka se prične s km 109,2+00 na koncu odseka Višnja gora–Bič. Trasa avtoceste poteka v koridorju obstoječe hitre ceste H1.
Na začetku odseka v km 109,4+02 se trasa avtoceste prične vzpenjati z 0,3%, s tem se zagotovi dvig planuma spodnjega ustroja nad koto visoke podtalnice 305,0 n.m.v. Vsi nasipi na območju do km 110,6+00 morajo biti zgrajeni iz kamnitega materiala. V km 110,2+82 se trasa avtoceste začne dvigovati proti Medvedjeku z vzponom 1,86%, kar pomeni, da niso potrebni pasovi za počasni promet v smeri proti Novemu mestu. V km 110,3+20 se predvidi podhod v makadamski izvedbi širine 4 m z deviacijo poljske poti, v km 111,6+17 pa podvoz širine 10 m, ki služi za prehod divjadi, obenem pa pod njim poteka tudi deviacija gozdne poti. V km 112,4+40 se levo konča pas za počasni promet za smer proti Ljubljani, ki se prične že na koncu odseka. Greben Medvedjeka prečka trasa v konveksni vertikalni zaokrožitvi r=20000 m. Na tem mestu je lociran pokriti vkop dolžine 158 m, preko katerega se spelje deviacija 1-15 regionalne ceste ter lokalne ceste 1-16. Trasa avtoceste se s padcem 3,5% spusti proti Korenitki. V km 113,8+88 se predvidi pokriti vkop dolžine 64 m za prehod divjadi, obenem pa preko njega poteka tudi deviacija poljske poti. Na koncu odseka se trasa avtoceste situativno in niveletno približa obstoječi H1. Pri Korenitki se izvede začasna povezava načrtovane avtoceste in H1 v dolžini 150 m.

Na obravnavanem odseku je predviden priključek ¨Bič¨, ki je lociran v km 109,9+13. Na priključek se navezuje regionalna cesta RII 416/1348 Grm–Bič, ki se na območju priključka izvede na novo. Pred priključkom se na deviacijo regionalne ceste priključi deviiran del lokalne ceste L 426111 Bič–Veliki Gaber, ki v naselju Bič, pred navezavo na R II-416/1348, poteka južno od obstoječih objektov s h. št. Bič 7 in 9, preko nadvoza avtoceste pa se nadaljuje lokalna cesta L 426131 Zagorica–Volčja Jama–Žužemberk.
Predviden je polni izven nivojski priključek 2-1 Bič, krake priključkov se projektira za hitrost 40 km/h. Normalni prečni profil enosmerne rampe znaša 8,50 m, od tega vozišče 5 m, dva robna pasova po 0,25 m in bankini po 1,50 m. Normalni prečni profil dvosmerne rampe znaša 10,70 m in sicer dva vozna pasova po 3,50 m, dva robna pasova po 0,35 m in dve bankini po 1,50 m.
Priključek se ustrezno uredi s prometno signalizacijo.

Zaradi izgradnje avtoceste se izvede deviacije naslednjih cest in poti:
Deviacije regionalnih cest:
Deviacija 1-1
Deviacija regionalne ceste RII 416 odsek 1348 Grm–Bič križa avtocesto ca. v km 109,9+13 z nadvozom 4-1. Dolžina deviacije je ca. 480 m.
Deviacija 1-15 in 1-15a
Deviacija regionalne ceste RIII 646 odsek 1197 Grm–Pluska na območju Medvedjeka se prične ca. v km avtoceste 112,1+27, prečka avtocesto v njenem km 112,1+71 ter se priključi na obstoječo hitro cesto H1 ter poteka po njej vse do km avtoceste 112,5+20 nato deviira proti jugu in se preko pokritega vkopa 8-1a na obstoječo regionalno cesto priključi ca. v km avtoceste 112,7+40. Dolžina deviacije 1–15 je ca. 958 m, dolžina deviacije 1–15a pa ca. 140 m.
Deviacija 1-17
Deviacija regionalne ceste RIII 646 odsek 1197 Grm–Pluska pred Korenitko se prične ca. v km avtoceste 113,7+51 ter poteka vzdolž avtoceste vse do konca odseka. Dolžina deviacije je 328 m, skupaj z začasno navezavo na obstoječe stanje pa 403 m.
Normalni prečni profil deviacije regionalne ceste RII 416/1348 znaša 9,65 m in sicer vozna pasova po 3 m, robna pasova po 0,30 m in bankina (levo) 1 m, hodnik za pešce (desno) 1,55 m, bankina desno 0,50 m. Normalni prečni profil deviacije regionalne ceste RIII 646/1197 znaša 7,90 m in sicer vozna pasova po 2,75 m, robna pasova po 0,20 m in bankini po 1 m oziroma v delu od začetka deviacije do križanja z deviacijo 1-16 se desno izvede hodnik za pešce širine 1,55 m. Normalni prečni profil deviiranega dela regionalne ceste z oznako 1-15a, ki se prekategorizira v lokalno cesto, znaša 7 m in sicer vozna pasova po 2,50 m in bankini po 1 m.
Izvedba regionalnih cest in prekategoriziranega dela regionalne ceste v lokalno je v asfaltu.
Deviacije lokalnih cest:
Deviacija 1-2
Deviacija lokalne ceste L 426111 Bič–Veliki Gaber pred navezavo na regionalno cesto R II-416 odsek 1348 Grm–Bič v dolžini ca. 224 m.
Deviacija 1-13
Deviacija lokalne ceste L 426121 Medvedjek–Male Dole za navezavo Malih Dol na regionalno cesto RIII 646/1197 Grm–Pluska. Dolžina deviacije je ca. 170 m.
Deviacija 1-16
Deviacija lokalne ceste L 426124 Medvedjek–Stehanja vas, ki se nadaljuje v deviacijo L 426122 Medvedjek –Šentlovrenc, v skupni dolžini ca. 400 m. Na pokritem vkopu 8-1a prečka deviacijo 1-15 regionalne ceste. Na območju Medvedjeka se brežine severno od deviacije lokalne ceste za Martinjo vas oblikujejo z uporabo sonaravnih konstrukcij (armirana zatravljena brežina ipd.)
Normalni prečni profil deviacije lokalne ceste 1-2 znaša 9,65 m, deviacij ostalih lokalnih cest pa 7 m. Izvedba vseh lokalnih cest je v asfaltu.
Deviacije poljskih poti:
Deviacija 1-3: Deviacija poljske poti se izvede v dolžini ca. 127 m.
Deviacija 1-4: Deviacija poljske poti se izvede v dolžini ca. 80 m.
Deviacija 1-5: Deviacija poljske poti se izvede v dolžini ca. 160 m.
Deviacija 1-6: Deviacija poljske poti se izvede v dolžini ca. 283 m.
Deviacija 1-7: Deviacija poljske poti se izvede v dolžini ca. 100 m.
Deviacija 1-8: Deviacija poljske poti se izvede v dolžini ca. 284 m.
Deviacija 1-9: Deviacija poljske poti se izvede v dolžini ca. 410 m.
Deviacija 1-14:Deviacija poljske poti se izvede v dolžini ca. 320 m.
Deviacija 1-18: Deviacija poljske poti se izvede v dolžini ca. 86 m.
Deviacije gozdnih poti:
Deviacija 1-10: Deviacija gozdne poti se izvede v dolžini ca. 183 m.
Deviacija 1-11: Deviacija gozdne poti se izvede v dolžini ca. 124 m.
Deviacija 1-12: Deviacija gozdne poti se izvede v dolžini ca. 154 m.
Deviacija 1-19: Deviacija gozdne poti se izvede v dolžini ca. 1166 m.
Normalni prečni profil poljskih in gozdnih poti je 3 ali 4 m in sicer vozišče 2 ali 3 m ter bankini po 0,50 m. Izvedba poljskih in gozdnih poti je v makadamu.
Deli opuščenih prometnic se uredijo kot kmetijske površine na kmetijskih površinah oziroma kot zelene površine.

Na odseku avtoceste se zgradi naslednje objekte:
Nadvoz 4-1 v km avtoceste 109,9+14 za deviacijo regionalne ceste 1-1, širine 9,4 m, dolžine 39 m in svetle višine 4,7 m.
Nadvoz 4-2 v km avtoceste 112,1+45 za deviacijo regionalne ceste 1-15, širine 46 m, dolžine 59 m in svetle višine 4,7 m.
Podhod 3-7a v km avtoceste 110,3+20 za deviacijo poljske poti (makadam) 1-7, širine 31,5 m, dolžine 4 m in svetle višine 4 m.
Podvoz 3-7 v km avtoceste 111,6+17 za deviacijo gozdne poti (makadam) 1-11, širine 41 m, dolžine 11 m in svetle višine 4,7 m.
Pokriti vkop 8-1a od km avtoceste 112,6+07 do km 112,7+65, širine 158 m, dolžine 45 m in svetle višine 4,7 m.
Pokriti vkop 8-1 v km avtoceste 113,8+88, širine 64 m, dolžine 44,7 m in svetle višine 4,7 m.
Inundacijski objekt 3-1 v km avtoceste 109,3+49, širine 28 m, dolžine 6 m in svetle višine 3 m.
Inundacijski objekt 3-2 v km avtoceste 109,7+10, širine 65 m, dolžine 6 m in svetle višine 3 m.
Inundacijski objekt 3-3 v km 0,3 + 02,50 kraka 1 in v km 0,1 +07,87 kraka 2 priključka Bič, širine 27 m, dolžine 6 m in svetle višine 3 m.
Inundacijski objekt 3-4 v km deviacije regionalne ceste 1-1 0,2+75,00, širine 27 m, dolžine 6 m in svetle višine 3 m.
Ploščati propust 3-5 v km avtoceste 109,9+70, širine 45 m, dolžine 3,2 m in svetle višine 2 m.
Ploščati propust 3-6 v km 0,0+86,83 kraka 3 in v km 0,0+56,50 kraka 4 priključka Bič, širine 44 m, dolžine 3,2 m, svetle višine 2 m.
Podporni zid-kamnita zložba
od km avtoceste 113,7+80 do km 113,8+88 in od km avtoceste 113,9+52 do km 113,9+60, levo pod deviacijo 1-17.

Projekt za pridobitev dovoljenja za gradnjo avtoceste mora vsebovati tudi načrt krajinske arhitekture in mora upoštevati naslednje pogoje za urbanistično, arhitekturno in krajinsko oblikovanje:
Trasa avtoceste
Varnostne ograje na avtocesti se izvede v kovinski izvedbi ustrezne višine, izjemoma se dopusti izvedba drugačnih ograj v kombinaciji s protihrupnimi ograjami. Avtocesta je omejena z varovalno žično ograjo višine 1,8 do 2,5 m. Potek ograje se prilagodi poteku trase avtoceste in ramp.
Vmesni ločilni pas se zatravi ali zasadi z nizkimi grmovnicami s plitkim koreninskim sistemom.
Objekti na avtocesti
Cestni objekti (nadvoza, podvoz, podhod), portali obeh pokritih vkopov, cestna oprema in protihrupna zaščita morajo biti arhitekturno oblikovani v skladu s sodobnimi principi oblikovanja, v skladu s tipiko prostora ter v sozvočju z urbano in krajinsko podobo prostora. Objekti morajo biti oblikovani tako, da se čimbolj vključujejo v krajinsko podobo prostora in ustrezno obsajeni. Posebno pozornost je treba posvetiti oblikovanju protihrupne zaščite na območju Biča in oblikovanju nadvoza na območju Medvedjeka. Cestna oprema in razsvetljava ceste mora izkazovati enotne oblikovne elemente.
Priključek
Območje priključka se arhitekturno in krajinsko oblikuje ter ustrezno zasadi, tako da se zagotovi čim večja vpetost v prostor in zmanjša vidna izpostavljenost posega.
Posegi v obcestni prostor in urejanje obcestnega prostora
Oblikovanje reliefa
Vsi posegi v relief, nasipi in vkopi se morajo v največji možni meri prilagajati obstoječemu reliefu. Pokrita vkopa se izvedeta skladno z naravno konfiguracijo terena. Brežine nasipov morajo biti oblikovane čim bolj razgibano, kjer je potrebno, naj bodo stopničaste ter polagoma izpeljane v obstoječi teren. Širina vmesnih berm ni enotna, temveč se spreminja, glede na oblikovanost okoliškega terena. Brežine vkopov se oblikujejo razgibano, spodnje brežine tik ob avtocesti se lahko oblikujejo strmeje (maksimalne višine 8 m), zgornje pa bolj položno z izpeljavo v obstoječi teren. Posamezni ostanki terena, ki nastajajo ob manjših vkopih in v vmesnem prostoru med traso avtoceste in rekultivirano traso hitre ceste, se odstranijo oziroma poravnajo skladno z oblikovanjem širšega prostora. Traso rekultivirane hitre ceste se skupaj z brežinami smiselno vključi v oblikovanje reliefa ob avtocesti. Na robovih vkopov in nasipov se skladno z detajlnimi prostorskimi situacijami izvede zaokrožitev. Med gradnjo je treba ohraniti obstoječe mikroreliefne pojave, ki naj se vključijo v krajinsko ureditev obcestnega prostora. Brežine nasipov in položnejše brežine vkopov nad prvo brežino ob avtocesti morajo biti ustrezno biotehnično utrjeni, zavarovani in zasajeni z vegetacijo.
Načrt oblikovanja reliefa v sklopu PGD/PZI projekta mora vsebovati situacijo, v kateri bo s pomočjo plastnic prikazano detajlno oblikovanje reliefa vzdolž celotne trase oziroma na celotnem območju posega.
Zasaditev
Med gradnjo se vegetacijo odstrani samo tam, kjer je to nujno potrebno. Osnovna izhodišča nove zasaditve morajo biti zagotovitev čim večje vpetosti posega v prostor ter vzpostavitev vozniku prijetnega obcestnega prostora z možnostjo razgleda in zakrivanje pogledov na vizualno moteče protihrupne bariere ob naseljih. Zasaditve morajo temeljiti na obstoječem krajinskem vzorcu (travinje in njive, gozd, gozdne zaplate s sklenjenim gozdnim robom, posamezna drevesa, grmovne živice), vrstni sestavi in v prostoru značilnih oblikah vegetacije. Ob posegu v gozd se zasadi gozdni rob, sicer se pretežno zatravi oziroma čim bolj prilagodi krajinskemu vzorcu. Na zunanji strani protihrupnih barier se fragmentarno zasadijo manjše skupine avtohtonega drevja in grmovnic. Gozdni robovi morajo biti sanirani s primerno višinsko in vrstno strukturo avtohtone vegetacije. Pokrita vkopa se zasadita z višinsko mešano vegetacijo, gosteje se zasadijo robni deli prehoda za živali. Pri izdelavi zasaditvenega načrta na območjih gozdov mora sodelovati pristojna gozdarska služba.
Rekultivacija zemljišč
Vse odseke obstoječih cest oziroma drugih rab, ki po izgradnji avtoceste in drugih ureditev ostanejo brez funkcije, se rekultivira v skladu z rabo sosednjih zemljišč (v kmetijska zemljišča, vegetacijske sestoje) oziroma se renaturirajo. Kjer ostanejo v funkciji ceste, se njihove profile ustrezno prilagodi novim obremenitvam, ostanke pa prav tako rekultivira.

– od km 112,0 + 80 do 112,8 + 40:
Oblikovanje reliefa: Zaradi razlike med niveleto avtoceste in obstoječim terenom so v tem predelu vkopne brežine ob avtocesti do višine berme večinoma strme, nad bermo pa se s položnejšim nagibom izpeljejo v obstoječ teren. Razširjena mostna konstrukcija nadvoza 4-2 se izdela kot zelena streha, kar pomeni da se z ustrezno izvedbo in debelino nasutja omogoči rast trave, na robnih delih pa tudi grmovnic. Na območju priključka lokalne ceste se brežine izvedejo z blagim naklonom in izpeljejo v obstoječe brežine sedanje hitre ceste. Ob bodoči regionalni cesti se obstoječe zaraščene in stabilne brežine ohranja, ob gradnji avtoceste pa se sanira le morebitne nestabilne odseke.
Nad pokritim vkopom se teren oblikuje na novo (v obliki sedla) tako, da se ga na čim bolj neprisiljen način poveže z obstoječim reliefom. Novo oblikovano sedlo naj bo za 1 do 2 m nižje od sedanje kote terena na tem območju, ki znaša 367,53 m n.v. Teren se proti vzhodu blago spušča in poveže z brežino nad vzhodnim portalom, proti severozahodu pa se zemljišče izravna do roba brežine nad zahodnim portalom, po kateri poteka tudi priključek lokalne ceste z Medvedjeka. Povezavo s sedanjo lokalno cesto na severnem robu hriba se ukine, zemljišče pa renaturira. Obstoječi cestni ustroj se odstrani in nadomesti s plastjo zemlje v enaki debelini, profil pa preoblikuje tako, da izgubi značilno pravokotno oziroma terasasto obliko. Renaturira se tudi opuščene dele lokalne ceste v Male Dole.
Zasaditev: Strme dele brežin se naj pušča spontanemu razvoju zelišč, trav ter grmovnic v skalnih razpokah. Brežine z blažjim naklonom se zatravi. Robne predele razširjene mostne konstrukcije se zasadi z gosto grmovno zasaditvijo ter soliternim drevjem. Z njo se zasadi tudi zgornji rob ob regionalni cesti, vse do obstoječe zasaditve. Obstoječo grmovno-drevesno zarast vzdolž regionalne ceste (vse do pokritega vkopa) se v največji možni meri ohrani. Intenzivneje se zasadi tudi območje pokritega vkopa tako, da se doseže vizualno povezanost z obstoječim gozdom na južni strani. V osrednjem delu se izvede pogozditev, ki na območju renaturirane ceste preide v saditev posameznih soliternih dreves. Za omilitve stopničastega poteka regionalne in lokalne ceste na Medvedjek se vmesno brežino ter robni del avtoceste zasadi z nizkimi grmovnicami. Robni del zasaditve ob regionalni cesti se v nadaljevanju poveže z obstoječo zasaditvijo ob sedanji lokalni cesti.

Zaradi gradnje avtoceste je treba prestaviti, zamenjati oziroma zaščititi komunalno energetske objekte in naprave. Projektiranje in gradnja le-teh mora potekati v skladu s pogoji in soglasji posameznih upravIjavcev oziroma v skladu s pogoji, ki bodo določeni v izvedbenih načrtih.

Na trasi avtoceste se lokalno prestavi, zamenja ali zaščiti naslednja vodovoda:
– Obstoječi vodovod profila 100 pri naselju Bič se prestavi ob krak 4 priključka na avtocesto Bič, nato prečka avtocesto v km 110,0+59 (P 44) ter se v nadaljevanju priključi na obstoječi vodovod v naselju Zagorica;
– Obstoječi vodovod profila 90 na Medvedjeku se prestavi ob rob deviacije regionalne ceste 1-15. Prestavitev se začne v km avtoceste 112,6+20, prečka avtocesto preko pokritega vkopa 8-1a ter se priključi na levi strani avtoceste v njenem km 112,6+89.

Vsa križanja elektrovodov z načrtovanimi prometnicami se na novo uredi oziroma višinsko korigira. Opuščene elektrovode se demontira. Za razsvetljavo obeh pokritih vkopov se zgradi transformatorski postaji, ki sta navezani na obstoječe električno omrežje.
A) Srednjenapetostni vodi
Na križanju avtoceste ter deviacij regionalnih in lokalnih cest s srednjenapetostnimi elektroenergetskimi vodi se prestavi, višinsko korigira in doda nosilne stebre ali pokabli naslednje daljnovode:
– Obstoječi 20 kV daljnovod Štefan se prestavi (kablira) od km avtoceste 112,5+43 do km 114,1+00, kjer poteka vzporedno s traso avtoceste: od km 112,5+43 do km 112,6+50 poteka levo od avtoceste, jo nato prečka preko pokritega vkopa 8-1a ter nadaljuje do predvidene trafopostaje ob deviaciji lokalne ceste 1-16, od trafopostaje do konca odseka pa poteka desno od avtoceste, ob trasi predvidene deviacije gozdne poti 1-19. Od km 112,5+43 do km 113,8+70 se obstoječi 20 kV daljnovod demontira, od 113,8+70 do 114,1+00 pa se ohrani za napajanje pokritega vkopa 8-1;
– Obstoječi 20 kV daljnovod Štefan – odcep Šumberk se demontira do začetka deviacije 1-16 in se nadomesti z zemeljskim vodom. Prestavljen daljnovod prečka avtocesto skupaj z 20 kV daljnovodom Štefan.
B) Nizkonapetostni vodi
– Obstoječi nizkonapetostni prostozračni vod Dobravica -TP Bič pri Biču v km 109,5+65 (P19) se ohrani, stojna mesta se obnovijo z upoštevanjem križanja avtoceste;
– Nizkonapetostni prostozračni vod za napajanje objektov Medvedjek 3 in 5 se odstrani;
– Za napajanje objektov Medvedjek 1, 2, 4, 6, 8 in 10 se iz predvidene trafopostaje ob lokalni cesti 1-16 izvede nizkonapetostni zemeljski vod in sicer do obstoječega droga v km avtoceste 113,0+00 levo, obstoječi prostozračni nizkonapetostni vod, ki sedaj služi za napajanje teh objektov pa se odstrani od km 112,6+30 do km 113,0+00;
– Obstoječi prostozračni nizkonapetostni vod, ki križa avtocesto v km 112,2+00, se nadomesti z zemeljskim vodom, ki poteka preko nadvoza 4-2 pod deviacijo regionalne ceste 1-15 ter levo ob deviaciji lokalne ceste 1-13 do začetka deviacije le-te.
C) Trafo postaja
Za napajanje pokritih vkopov 8-1a Medvedjek in 8-1 Korenitka se izvedeta kabelski trafo postaji z navezavo na 20 kV daljnovoda.

Na križanju avtoceste s telekomunikacijskimi vodi se izvedejo naslednje ureditve:
A) Medkrajevne linije
– Ob celotni trasi se obstoječi medkrajevni koaksialni kabel, ki sedaj poteka ob H1 opusti. Nadomesti se ga s kabelsko kanalizacijo 2x50 mm za potrebe optičnega kabla. Trasa poteka znotraj cestnega telesa avtoceste.
B) Krajevne linije
– prostozračno omrežje na Biču se prestavi med P6 in P17 deviacije lokalne ceste 1-2 oziroma kraka 1 priključka Bič ter med P1 in P17 deviacije regionalne ceste 1-1,
– prostozračno omrežje pri Medvedjeku se prestavi levo med P0 in P8 deviacije lokalne ceste 1-16.

Izvede se razsvetljava v obeh pokritih vkopih 8-1 in 8-1a.

Na celotni trasi avtoceste se izvede kabelska kanalizacija za sistem klica v sili, za kar se položi kabel vzdolž celotne trase avtoceste na robu bankine oziroma v odstavnem pasu. Sistem sestavljajo stebrički ob avtocesti ter kabli za napajanje in prenos informacij. Stebrički klica v sili so postavljeni na medsebojni razdalji ca. 2000 m levo in desno ob avtocesti.

Zaradi gradnje avtoceste je potrebno odstraniti oziroma odkupiti naslednje objekte:
– domačija Pristavica 19 v km avtoceste 109,2+00 na zemljiščih s parc. št. 599/1, 599/2, 599/4, 599/5, 600/2 in 604, vse k.o. Zagorica in sicer: pod, hlev na zemljiščih s parc. št. 599/2 in 599/5, kozolec na zemljiščih s parc. št. 599/1 in 599/4, stanovanjska hiša na zemljišču s parc. št. 600/2, stanovanjska hiša na zemljišču s parc. št. 604, vse k.o. Zagorica,
– domačija Medvedjek 5 v km avtoceste 112,6+20, na zemljiščih s parc. št. 224 in 273/1, k.o. Veliki Gaber in sicer: stanovanjska hiša na zemljišču s parc. št. 224, k.o. Veliki Gaber, gospodarski objekt na zemljišču s parc. št. 273/1, k.o. Veliki Gaber,
– domačija Medvedjek 3 v km 112,6+60 na zemljišču s parc. št. 272/2, k.o. Veliki Gaber in sicer: stanovanjska hiša-nova, stanovanjska hiša-stara in gospodarski objekt.
Zaradi deviacije regionalne ceste RIII 646 odsek 1197 Grm–Pluska (1-15a) je potrebno prestaviti kozolec, zgrajen na zemljišču s parc. št. 320/1, k.o. Veliki Gaber, na zemljišče v okviru domačije Medvedjek 20.
Za nadomestitev nepremičnin se ob upoštevanju zahtev njihovih lastnikov zagotovi ustrezne nadomestne nepremičnine ali odškodnine v skladu s predpisi.

V neposredni bližini avtoceste se v največji možni meri ohrani naravna oblika gozda. Gradnja v gozdnih območjih mora čim manj posegati v prostor izven samega cestnega telesa, odstraniti je treba le drevje do roba obcestnega prostora, sečnja mora omogočiti predvsem učinkovito sanacijsko obsaditev in novo oblikovanje gozdnega roba. Preprečeno mora biti vsako nepotrebno zasipavanje in odstranjevanje podrasti.
Z gradnjo prizadeti gozdni prostor mora biti ustrezno saniran v smislu zagotavljanja ekološke in funkcionalne skladnosti. Prizadete gozdne površine izven cestnega telesa se uredijo in pogozdijo z ustreznim gozdnim sestojem. Odstranjen, uničen ali kako drugače prizadet gozdni rob in na novo ustvarjene preseke je treba sanirati z ustrezno zasaditvijo s čim bolj naravno, nepravilno razmestitvijo zasaditve ter z uporabo avtohtonih vrst drevnine in sicer v čim večji možni meri že v času gradnje.
Dostopi do gozdnih zemljišč se uredijo preko deviacij, ki omogočajo navezavo na obstoječ sistem gozdnih cest.

Na območju, kjer avtocesta preseka kmetijske komplekse, se izvedejo sanacije površin, ki bodo poškodovane v času gradnje. Na območjih, kjer avtocesta posega v območja kmetijskih zemljišč, je treba zagotoviti minimalno porabo zemljišč in preprečiti poseganje izven cestnega prostora. Za vse potrebne začasne povezave se v največji možni meri uporabljajo obstoječe poti, po katerih poteka promet in se nato ustrezno rekultivirajo. Prepreči se gaženje in nekontrolirane prevoze po kmetijskih zemljiščih. Investitor je dolžan ohraniti oziroma nadomestiti dostopne poti na kmetijska zemIjišča v času izgradnje in po izgradnji.
V sklopu izdelave projektne dokumentacije je treba izdelati tudi projekt o uporabi rodovitnega dela prsti. Prst se odstrani in deponira ter uporabi pri rekultivaciji kmetijskih površin in končni ureditvi obcestnega prostora. S sanacijo razgaljenih površin je treba začeti že v času gradnje. Prst se odstrani in premesti na drugo lokacijo tako, da ne pride do onesnaženja s škodljivimi snovmi in mešanja z ostalimi tlemi. Deponije se izvedejo tako, da se ohrani njena rodovitnost in količina; pri tem ne sme priti do mešanja mrtvice in živice, ki ne sme biti deponirana v kupih višjih od 1,2 m. Deponije je treba zaščititi pred onesnaževanjem in erozijskimi procesi. Med gradnjo se vodi evidenca o mestih in količinah odstranjene prsti in lokacijah za deponiranje ter o nadaljnji uporabi le-te za sanacijo. Z viški rodovitne zemlje razpolaga lokalna skupnost v skladu z veljavnimi občinskimi odloki.

Zaradi gradnje avtoceste se vodni režim, posebej pa režim odtoka visokih voda na vplivnem območju ne sme poslabšati. Pri odvodnji poplavnih vod s tega območja je potrebno upoštevati današnji režim in preprečiti vpliv na prerazporeditev poplavnih vod. Investitor mora izvesti potrebne ureditve na območjih, kjer se občasno pojavlja visoka podtalnica.
Na poplavnem območju Biča je visoka stopnja občutljivosti vodonosnika (IC), občutljivost na ostalem delu trase pa je zmerna do majhna (IIC – IIIC), razen na mestih, kjer se vkoplje v apneno hribino. Gladina podzemne vode na območju Biča niha med kotama 227 in 305 m n.m. Pri projektiranju se upošteva kota najvišje vode, to je 305 m n.m.
Za ohranitev stanja je potrebno:
– izvesti geodetske posnetke današnje prelivne vode od Pul proti podhodu za Podboršt,
– zagotoviti odvod poplavne vode čez travnate in njivske površine od Pul proti Podborštu z ureditvijo odvodnega jarka od današnjega podhoda pod H1 do razlivnega območja pri Podborštu,
– urediti in očistiti požiralnik Dobravska jama za odvodnjo padavinskih in zalednih vod;
– na poplavnem območju Pule zagotoviti prepuste pod nasipi priključka, tako da bo možen pretok zalednih in poplavnih voda po celotnem poplavnem območju. Pri tem gre za prepuste tudi pod nizkimi nasipi na priključkih na cesto Bič–Pristavica;
– urediti odtoke odpadnih vod (komunalnih in tehnoloških) iz naselij Zagorica, Dobravica, Bič in Pristavica tako, da se odpadne vode ne bodo razlivale po poplavnem območju;
– proučiti vplive avtoceste na zaledne in meteorne vode z območij Pristavice (Griča), Zagorice in Dobravice ter upoštevati rešitve, ki ne bodo poslabševale razmer na poplavnem območju Pule–Dobravska jama;
– v fazi projektne dokumentacije preveriti možnost, da se z geofizikalnimi preiskavami in sondiranjem (geomehanska vrtina, izračun potrebnega izkopa) ugotovljene zakrasele depresije v podlagi kamionskega platoja na robu sedanjega nasipa ob cesti Dobravica–Bič, na zemljišču s parc. št. 926/1, 927/2 in 929/2 k.o. Zagorica uporabijo kot zadrževalne oziroma ponikalne površine. Na podlagi raziskav se za nemoteno komuniciranje podzemnih in površinskih voda na poplavnem območju Biča obstoječi plato odstrani.
V projektni dokumentaciji je treba predvideti, da se za nasipe uporabi material s čim večjo možno efektivno poroznostjo in filtracijsko sposobnostjo.
Predvidena trasa nikjer ne poteka čez varovano ozemlje vodnih virov ali čez območje potencialnih vodnih virov. Predvidi se izvedbo zaščite, ki ustreza občutljivosti tega vodonosnika oziroma vodnega vira (Smernice za določitev načina zaščite podzemne vode na območju avtoceste, DARS 1999).
Odvodnjavanje cestnega telesa
Na celotnem odseku avtoceste se v naravni odvodnik (ponikovalnice) spušča le čista padavinska voda oziroma voda, ki po kvaliteti ustreza določilom strokovnega navodila o tem, katere snovi se štejejo za nevarne in škodljive snovi in o dopustni temperaturi vode (Uradni list SRS, št. 18/85) in uredbe o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda iz virov onesnaževanja (Uradni list RS, št. 35/96). Na sistem odvodnje ne smejo biti priključeni nobeni iztoki sanitarno-fekalnih ali drugih onesnaženih (tehnoloških) vod.
Celoten sistem odvajanja padavinske vode s cestišča na poplavnem območju Biča mora biti izveden vodotesno. Vse padavinske vode s cestnih površin se preko požiralnikov navezujejo na kanalizacijske cevovode in obcestne jarke, ki se navezujejo na zadrževalne bazene – čistilne objekte z zbiralci olj in usedalniki nesnage. Odvedene vode se po čiščenju na zadrževalnih bazenih – čistilnih objektih z vgrajenimi koalescentnimi filtri izpustijo v ponikovalnice.
Pri dimenzioniranju bazenov se upošteva kritično količino najbolj onesnažene vode in sicer naliv s povratno dobo 1 leto z intenziteto 160 l/s/ha.
Zadrževalni bazeni Z1, Z2, Z3, Z4 in Z4a morajo biti zgrajeni vodotesno, z vgrajeno neprepustno varjeno folijo in dimenzionirani tako, da bo zadrževalni čas omogočal učinkovito sedimentiranje trdnih delcev in vsaj delno razgradnjo organskih snovi. Potrebno je zagotoviti redno vzdrževanje. Mulj v usedalnikih se obravnava kot posebni odpadek. Zadrževalnika Z1, Z4 in Z6 so betonski, ostali pa so v zemeljski izvedbi.
Cestišča vseh priključnih cest in deviacij se odvodnjava z odprtimi obcestnimi jarki.
Okolice bazenov ter ponikovalnic se obsadi z avtohtonim zelenjem. Vsi objekti se zavarujejo z žično ograjo in vstopnimi vrati.
Pri sanaciji požiralnika na zemljišču s parc. št. 926/1, 927/2, 929/2 in 960, k.o. Zagorica se upošteva izpust meteornih vod z utrjenih površin.
Za primere razlitja večjih količin goriv, olj in drugih za vodotoke škodljivih tekočin, suspenzij in drugih materialov, je potrebno pripraviti načrt za preprečevanje vdora teh snovi v podtalnico in za njihovo odstranitev.
Podzemne vode
Vpliv dogajanj na površini je na podzemne vode zaradi kraškega zaledja neposreden. Med gradnjo je zato treba preprečiti neposredno pronicanje odpadnih in izcednih vod v tla, temu primerno naj se uredijo transportne poti oziroma uredi začasno odvodnjavanje z delovnih površin. Pri postavitvi kakršnihkoli začasnih objektov, naprav in deponij je treba upoštevati lego in delovanje ponorov ter zagotoviti, da poseg ne bo negativno vplival na razmere v podzemnih vodah. Pri gradnji se uporabljajo le transportni in gradbeni stroji, ki so tehnično brezhibni in ustrezno vzdrževani. Za začasne deponije se uporabi utrjene površine na gradbišču in kamnolome, ki so zunaj območja tega lokacijskega načrta in nimajo stika s podzemnimi vodami. Za primere razlitja nevarnih tekočin je potrebno predvideti ukrepe za takojšnjo odstranitev materiala na ustrezno odlagališče za začasne deponije.

Na območju predvidenih posegov se v kategorijo naravne dediščine uvršča presihajoče jezero pri naselju Bič. V tem območju se upošteva določbe 24. in 26. člena te uredbe. Med gradnjo je treba preprečevati poškodbe ter zasipavanje z izkopanim in drugim materialom. Investitor mora obvestiti pristojni zavod za varstvo naravne in kulturne dediščine o začetku pripravljalnih in zemeljskih del ter zagotoviti naravovarstveni nadzor pri gradnji v tem območju.
Ker se pri zemeljskih delih lahko odkrijejo objekti geološke naravne dediščine, je potreben občasen geološki in krasoslovni nadzor na celotnem območju gradnje. Nadzor mora izvajati strokovna geološka institucija. V primeru pomembnejših geoloških najdb je treba obvestiti strokovno organizacijo (Agencijo Republike Slovenije za okolje ali pristojni regionalni zavod za varstvo naravne in kulturne dediščine), ki poda strokovne smernice glede ohranjanja dediščine oziroma nadaljnjega ukrepanja. Dokumentacijo, ki nastane ob nadzoru, je treba posredovati Agenciji Republike Slovenije za okolje.
Pred pričetkom pripravljalnih del oziroma gradnje je treba opraviti fotografsko in filmsko dokumentacijo avtocestnega odseka, v skladu z navodili naravovarstvene službe. Načrt krajinske ureditve z zasaditvenim načrtom je treba predložiti Agenciji Republike Slovenije za okolje v pregled in potrditev.

Biotopi
Med gradnjo se čim manj posega v območje mokrotnih travnikov in občasno jezero pri Biču, izogniti se je treba vsem začasnim posegom v mokrotne habitate in njihove puferske pasove, ki jih označuje vlagoljubna vegetacija, kar je treba upoštevati pri načrtovanju začasnih deponij, dovoznih cest in prečkanj. Gradnja mora čimmanj posegati v prostor izven samega cestnega telesa. Za deponiranje materialov je treba predhodno določiti lokacijo izven občutljivega območja. Deviacija regionalne ceste 1-15 in 1-15a se na območju jelševega sestoja gradi brez stranskih dovozov, prav tako se med gradnjo in po njej na to območje ne sme odlagati kakršnegakoli materiala.
Med gradnjo je prepovedano v vodne ali močvirske biotope odlaganje vsakršnega gradbenega ali izkopnega materiala, splakovanje delovnega orodja v vodah, spuščanje betonskega mleka ali cementnih odpadkov v vode, preprečiti je treba odtekanje naftnih derivatov, ki se uporabljajo za delovanje gradbenih strojev in transportnih sredstev. Med gradnjo je potreben stalen naravovarstveni nadzor pri izvajanju vseh del.
Živalim se nekontrolirano prehajanje čez avtocesto prepreči z varovalno žično ograjo. Vsem živalskim vrstam, ki jim bo z izgradnjo avtoceste prekinjena migracijska pot, se zagotovi varno prehajanje preko avtoceste. Za prehod divjadi služijo podhod 3-7a poljske poti pod avtocesto pri Zagorici v km 110,3+20, podvoz 3-7 gozdne poti pod avtocesto v km 111,6+17 svetle širine 11,20 m in svetle višine 4,70 m, s konično razširjenim vstopnim delom in pokriti vkop 8-1a od km avtoceste 112,6+07 do km 112,7+65 ter pokriti vkop 8-1 od km 113,8+88 do km 113,9+52, na sredini širine 31,40 m. Zasaditev objektov se izvede z avtohtono vegetacijo. Pred zgoraj naštetimi prehodi se izvede ustrezno prirejena varovalna ograja avtoceste, ki služi tudi kot usmerjevalna ograja.
Za prehod dvoživk se na poplavnem območju Biča vsi vodni prepusti uredijo s 50 cm široko poličko.

Na območjih kulturne dediščine se mora gradnja izvajati na čim manjšem prostoru, posegi zunaj načrtovanega ne smejo posegati na območja kulturne dediščine. Za posamezen objekt ali območje kulturne dediščine velja:
– domačija Pristavica 19: pred pričetkom gradnje je treba po navodilih pristojne službe za varstvo kulturne dediščine izdelati popolno dokumentacijo in posnetek celotne domačije. Na mestu domačije se ohranijo velika osamela drevesa;
– cerkev sv. Martina na Biču: v čim večji meri naj se ohrani vidnost cerkve, ureditev obcestnega prostora v vidnem stiku spomenika mora biti temu ustrezna;
– arheološko območje Medvedjek: med gradnjo se zagotovi strog arheološki nadzor, poseg se omeji na cestno telo;
– spominsko obeležje vojni 1991 se v primeru tangenc prestavi v območje pokritega vkopa na Medvedjeku v skladu s pogoji in soglasjem pristojne službe za varstvo kulturne dediščine ter zagotovi ustrezno ureditev obcestnega prostora;
– spomenik NOB – Medvedjek se v primeru tangenc ustrezno uredi ali celo prestavi v dogovoru s pristojno službo za varstvo kulturne dediščine. Okolica spomenika se ureja v skladu s pogoji in soglasjem pristojne službe za varstvo kulturne dediščine.
Za celotno traso, vse objekte, deviacije, prestavitve komunalnih vodov je potrebno zagotoviti izvedbo predhodnih arheoloških raziskav po metodologiji SAAS. V primeru potencialno ogroženih odkritih najdišč je potrebno izvesti zaščitna izkopavanja in postopke po izkopavanjih.
Investitor mora med gradnjo avtoceste in vseh spremljajočih objektov zagotoviti stalen arheološki nadzor.
Vsaka degradacija eventualno med gradnjo novo odkrite dediščine, morebitna rušenja, prenosi ali premiki le-te morajo biti predhodno dogovorjeni s pristojno službo za varstvo kulturne dediščine.
Krajinska ureditev obcestnega prostora mora zagotoviti čim boljšo vpetost posega v prostor v smislu ohranjanja integritete krajine.
Pred izdajo dovoljenja za graditev je treba pridobiti soglasje pristojne službe za varstvo kulturne dediščine k projektom krajinske ureditve, protihrupnih ograj, cestnih objektov, prestavitev obstoječe infrastrukture, gradbišč, deponij viškov materiala in pridobivalnega prostora gradbenega materiala.
Pred pričetkom del je potrebno v skladu z navodili Zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine Novo mesto na območju trase in spremljajočih ureditev izdelati foto in video dokumentacijo stanja prostora s kulturno dediščino, ki jo hrani Zavod za varstvo naravne in kulturne dediščine Novo mesto.

Na osnovi prometne napovedi za 20-letno plansko obdobje po končani gradnji se izvede naslednje ukrepe za varovanje objektov in območij pred čezmernim hrupom:
– 1. protihrupna zaščita skupne višine 3 m, od km avtoceste 109,2+87 do km avtoceste 109,7+23, dolžine 440 m, levo,
– 1.a protihrupna zaščita skupne višine 3 m, od km avtoceste 109,7+09 do km avtoceste 109,7+82, dolžine 73 m, levo,
– 2. protihrupna zaščita skupne višine 3,5 m, od km avtoceste 109,7+81 do km avtoceste 110,2+30, dolžine 468 m, levo,
– 3. protihrupna zaščita skupne višine 2 m, od km avtoceste 110,2+30 do km avtoceste 110,5+40, dolžine 310 m, levo,
– 4. protihrupna zaščita skupne višine 3,5 m, od km avtoceste 109,2+47 do km avtoceste 109,8+47, dolžine 600 m, desno,
– 5. protihrupna zaščita skupne višine 3,5 m, od km avtoceste 109,9+25 do km avtoceste 110,0+10, dolžine 96 m, desno,
– 5.a protihrupna zaščita skupne višine 3 m, od km avtoceste 110,0+08 do km avtoceste 110,0+83, dolžine 75 m, desno,
– 6. protihrupna zaščita skupne višine 3 m, od km avtoceste 110,0+70 do km avtoceste 110,4+80, dolžine 418 m, desno,
– 7. protihrupna zaščita skupne višine 2,5 m, od km avtoceste 110,4+80 do km avtoceste 110,6+10, dolžine 130 m, desno,
– 8. protihrupna zaščita skupne višine 2,5 m, od km avtoceste 111,7+95 do km avtoceste 111,9+80, dolžine 185 m, levo,
– 9. protihrupna zaščita skupne višine 3 m od km avtoceste 111,9+80 do km avtoceste 112,0+20, dolžine 40 m, levo,
– 10. protihrupna zaščita skupne višine 3,5 m od km avtoceste 112,0+20 do km avtoceste 112,0+60, dolžine 40 m, levo,
– 11. protihrupna zaščita višine 0,5–4,0 m od km avtoceste 112,0+60 do km avtoceste 112,1+10, dolžine 50 m, levo,
– 12. pasivna protihrupna zaščita obstoječih stanovanjskih objektov na Biču s h. št. 7 in 9,
– 13. pasivna protihrupna zaščita obstoječih stanovanjskih objektov na Medvedjeku s h. št. 1, 2, 4, 6, 8, 10, 14 in 16, na osnovi predhodnega monitoringa (meritev doseženih ravni hrupa v času obratovanja avtoceste).
Pasivna zaščita objektov se na podlagi meritev izvede povsod tam, kjer je zaradi konfiguracije terena problematično ščitenje z aktivnimi ukrepi.
Protihrupna zaščita je lahko protihrupna ograja ali nasip maksimalne višine 1,50 m, praviloma z nadgradnjo s transparentno ograjo ali brez ter mora biti arhitekturno oblikovana v skladu s tipiko prostora in vsaj na zunanji strani fragmentarno obsajena z grmovno in drevesno vegetacijo.

Idejni projekt avtoceste na odseku Bič–Korenitka ne predvideva viškov nenosilnega materiala; kolikor pa do njih pride, je možno uporabiti lokacijo opuščenega peskokopa Čatež – Zaplaz v Občini Trebnje, za kar je predhodno potrebno pripraviti projekt sanacije peskokopa.
Material za gradnjo avtoceste se pridobiva iz kamnoloma Podsmreka.
Za stalne deponije in odvzeme materiala, ki niso vključeni v ureditveno območje lokacijskega načrta, mora investitor pridobiti ustrezno prostorsko dokumentacijo ter dovoljenje za poseg v prostor.

Etape izvajanja lokacijskega načrta so:
– prestavitve, razširitve in druge prilagoditve obstoječih infrastrukturnih in drugih objektov in naprav, deviacije cestnega omrežja ter vodnogospodarske ureditve, ki so potrebne za realizacijo predvidenih posegov,
– deli trase avtoceste z ureditvijo obcestnega prostora,
– povezovalne ceste do obstoječega cestnega omrežja,
– objekti na trasi avtoceste z zasaditvami in rekultivacijo.
Etape iz prejšnjega odstavka se lahko izvajajo posamezno ali skupaj, predstavljati pa morajo posamezne zaključene funkcionalne celote.

Investitor gradnje avtoceste mora:
– zagotoviti celosten načrt monitoringa za področja in v obsegu, ki jih določa poročilo o vplivih na okolje;
– pri določitvi točk monitoringa smiselno upoštevati točke že izvedenih meritev ničelnega stanja. V delih, kjer je to mogoče, je treba monitoring prilagoditi in uskladiti z drugimi obstoječimi državnimi ali lokalnimi spremljanji stanj kakovosti okolja. Pri fizičnih meritvah stanja sestavine okolja (tla, vode, zrak, hrup) je treba zagotoviti vsaj tolikšno število točk nadzora, da se pridobi utemeljena informacija o stanju posamezne sestavine okolja;
– točke spremljanja stanja zavarovati tako, da je omogočeno kontinuirano pridobivanje podatkov.
Izvajalec gradbenih del mora v času največje intenzivnosti gradbenih del poskrbeti za izvajanje monitoringa onesnaženosti zraka s prašnimi usedlinami na lokacijah na območju Dobravice, Biča ter na Medvedjeku, z najmanj dvema enomesečnima meritvama. Z rezultati meritev mora seznanjati pristojne inšpekcijske službe. Prve meritve morajo biti izvedene v času pripravljalnih zemeljskih del. V primeru prekoračitev mejnih vrednosti po uredbi o mejnih, opozorilnih in kritičnih imisijskih koncentracijah škodljivih snovi v zraku (Uradni list RS, št. 73/94), mora izvajalec gradbenih del zagotoviti dodatne ukrepe za zmanjšanje emisij z območja gradbišča.
Že v času gradnje je potrebno spremljati dejanske geotehnične razmere glede na prognozirane; izvaja naj se geomehanski nadzor med gradnjo ter kontrolni pregled po močnejših padavinah.
Investitor mora ob gradnji avtoceste zagotoviti izvedbo zaščitnih ukrepov pred hrupom v obsegu, ki se določi na osnovi prognoze prometa za petletno obdobje po končani gradnji, nato pa jih fazno dograjevati v skladu z določili uredbe o hrupu zaradi cestnega in železniškega prometa (Uradni list RS, št. 45/95) in v skladu z monitoringom, ki je določen v poročilu o vplivih na okolje, pri čemer je investitor dolžan upoštevati pravilnik o prvih meritvah in obratovalnem monitoringu za vire hrupa ter o pogojih za njegovo izvajanje. V skladu s tem so možna odstopanja v 28. členu določenih protihrupnih zaščit, tako v lokacijah kot dimenzijah. Med gradnjo je treba spremljati stanje hrupa in v primeru prekoračitve mejnih vrednosti zagotoviti ukrepe za zmanjšanje obremenitev s hrupom.
Obstoječi monitoring gibanja podzemnih in poplavnih vod v območju priključka Bič (ACB-1/96 in ACB-2/96) se mora razširiti z dodatno točko pri podhodu proti Dobravski jami. V okviru monitoringa je potrebno izvesti geodetske posnetke kritične poplavne kote ter zagotoviti ukrepe na lokalni infrastrukturi, kolikor bodo ugotovljene spremembe posledica izgradnje avtoceste. Pred gradnjo in po izgradnji je treba odvzeti po en vzorec v času nizke vode in v času močnejšega deževja.
V skladu z določili pravilnika o monitoringu onesnaženosti podzemnih voda z nevarnimi snovmi (Uradni list RS, št. 5/00) je treba izvajati program monitoringa podzemne vode. Kvartalne meritve se izvajajo tri leta in sicer na vrtini v naselju Bič. V času izvajanja monitoringa je potrebno spremljati spremembe indikativnih parametrov, ocena sprememb le-teh po končanem triletnem obdobju pa je podlaga za oceno nadaljevanja monitoringa. Poseben program monitoringa se mora izvajati za primere nesreč. Program preiskav vključuje poleg osnovnega programa monitoringa še spremljanje aktivnih spojin, s katerimi je onesnažena podzemna voda in se izvaja toliko časa, dokler rezultati preiskav ne pokažejo trajnega izboljšanja kakovosti podzemne vode.
Za odvod odpadnih padavinskih vod iz inundacijskih objektov je potrebno izvajati obratovalni monitoring. Načrtovanje in izvajanje monitoringa se izvaja po določilih pravilnika o prvih meritvah in obratovalnem monitoringu odpadnih vod in o pogojih za njegovo izvajanje, (Uradni list RS, št. 35/96). Vzorčenje se izvaja na izpustu iz zadrževalnika v času padavin ali po padavinah na časovno proporcionalni način v skladu z določili standarda SIST ISO 25667-10 (1996). Čas vzorčenja je dve uri. Za vrednotenje izmerjenih vrednosti je potrebno upoštevati mejne vrednosti iz uredbe o emisiji snovi pri odvajanju odpadnih voda iz virov onesnaževanja (Uradni list RS, št. 35/96), za primer iztoka odpadne vode v vode (podzemne ali površinske vode).
V okviru obratovalnega monitoringa odpadnih padavinskih vod iz inundacijskih objektov je predvideno tudi vzorčenje sedimenta. Vzorčenje sedimenta se izvaja po določilih standarda SIST ISO 25667-12. Preiskave sedimenta se izvajajo pred načrtovanim odstranjevanjem sedimenta. Preiskavo izvede ustrezna strokovna inštitucija, pooblaščena s strani Ministrstva za okolje in prostor.
Monitoring prehajanja prosto živečih živali preko novih, ustrezno dimenzioniranih prehodov mora trajati vsaj tri leta. Po izgradnji in med obratovanjem avtoceste je potreben monitoring vpliva avtoceste na populacijo dvoživk na odseku pri Biču, ki naj se izvaja vsaj še tri leta po izgradnji.
Monitoringi se izvajajo v skladu z veljavnimi predpisi in usmeritvami poročila o vplivih na okolje. Rezultati monitoringa so javni, investitor mora poskrbeti za dostopnost podatkov.
Dodatni ustrezni in zaščitni ukrepi, ki jih mora izvesti investitor na podlagi rezultatov monitoringa, so:
– dodatne tehnične in prostorske rešitve,
– dodatne zasaditve in vegetacijske zgostitve,
– sanacija, povečanje ali izgradnja novih naprav,
– sprememba rabe prostora,
– oblikovanje vkopnih in nasipnih brežin,
– drugi ustrezni ukrepi.
Investitor gradnje mora med gradnjo in po izgradnji zagotoviti nemotene dostope do vseh naselij in objektov ter obdelovalnih in gozdnih površin.

Območje gradbišča naj se čimbolj omeji na širino trase. Za potrebe gradbišča naj se uporablja že obstoječe komunikacije in ustvarja čim manj novih dovoznih poti. Poleg vseh obveznosti, navedenih v predhodnih členih te uredbe, so obveznosti investitorja in izvajalca v času gradnje in po izgradnji tudi:
– promet v času gradnje je treba organizirati tako, da ne bo prihajalo do večjih zastojev in zmanjšanja varnosti na obstoječem cestnem omrežju,
– zgraditi dostope, ki v lokacijskem načrtu niso predvideni, bodo pa utemeljeno zahtevani v postopku zaslišanih prizadetih strank,
– vse ceste in poti, ki bi eventualno služile obvozu ali transportom med gradnjo pred pričetkom del ustrezno urediti in protiprašno zaščititi, po izgradnji avtoceste pa po potrebi obnoviti,
– infrastrukturne vode in ostale objekte obnoviti oziroma sanirati, če bo na njih pri gradnji avtoceste zaradi prevelikih obremenitev ali tresljajev prišlo do poškodb,
– zagotoviti zavarovanje gradbišča, tako da bosta zagotovljeni varnost in nemotena raba sosednjih objektov in zemljišč,
– v skladu z veljavnimi predpisi odpraviti v najkrajšem možnem času morebitne prekomerne negativne posledice, ki bi nastale zaradi graditve in obratovanja avtoceste,
– zagotoviti nemoteno komunalno oskrbo objektov preko vseh obstoječih infrastrukturnih napeljav,
– v času gradnje zagotoviti vse potrebne varnostne ukrepe in organizacijo na gradbišču, da bo preprečeno onesnaženje tal, voda in zraka, ki bi nastalo zaradi transporta, skladiščenja in uporabe tekočih goriv in drugih škodljivih snovi oziroma v primeru nezgode zagotoviti takojšnje ukrepanje za to usposobljenih delavcev,
– uporabljati delovne naprave in gradbene stroje, ki so izdelani v skladu z emisijskimi normami za hrup gradbenih strojev in za preprečitev emisij v zrak,
– lokacija gradbiščnih platojev za objekte na avtocesti in transportne poti morajo bili izbrane tako, da obremenitev s hrupom zaradi transporta materiala, delovanja naprav na objektih in gradnje objektov ne bo presegala mejnih vrednosti pri najbližjih stanovanjskih območjih,
– na območju presihajočega jezera pri Biču je treba posege med gradnjo omejiti le na območje trase avtoceste in priključnih cest ter upoštevati tudi ukrepe za omilitev vplivov na hidrogeološke razmere in na onesnaženost podzemnih voda, floro, favno, vegetacijo in biotope,
– dostopi do trase naj se zagotovijo po obstoječih poteh in kolovozih. Omejiti oziroma preprečiti je treba posege v mokrotne travnike in obe mlaki zarasli z vodno vegetacijo,
– začasne deponije izkopanega in drugega materiala je potrebno izbrati tako, da se z njimi ne bo posegalo na območja naravne ali kulturne dediščine ali na druga varovana območja,
– izogibati se je treba vsem začasnim posegom v mokrotne habitate, ki jih idejni projekt ne predvideva, kar velja tudi za začasne deponije, dovozne ceste in morebitna prečkanja.

Investitor je dolžan zagotoviti in kriti stroške demontaže nizkonapetostnega in srednjenapetostnega voda ter navezave na obstoječe vode na območju Medvedjeka, kar obsega pridobitev ustrezne dokumentacije, soglasij in upravnih dovoljenj, izdanih na podlagi občinskega prostorskega izvedbenega akta, kot tudi izvedbo navedenega posega.

Poleg obveznosti, navedenih v predhodnih členih, so obveznosti investitorja in izvajalcev tudi:
– vzdrževati protihrupne in varovalne ograje ter vegetacijo in brežine ob avtocesti,
– v skladu s predpisi vzdrževati vse vodnogospodarske ureditve, zgrajene za potrebe avtoceste do prenosa v upravljanje upravljavcu vodotokov,
– reševati odkup zemljišč v sodelovanju z vsemi prizadetimi,
– začasno pridobljena zemljišča po izgradnji avtoceste in spremljajočih ureditev povrniti v prvotno rabo.

Pri realizaciji lokacijskega načrta so dopustna odstopanja od tehničnih rešitev, določenih s tem lokacijskim načrtom, če se pri nadaljnjem podrobnejšem proučevanju prometnih, geoloških, hidroloških, geomehanskih in drugih razmer poiščejo tehnične rešitve, ki so primernejše z oblikovalskega, prometno-tehničnega ali okoljevarstvenega vidika, s katerim pa se ne smejo poslabšati prostorske in okoljske razmere.
Ta odstopanja ne smejo biti v nasprotju z javnimi interesi in morajo z njimi soglašati organi in organizacije, ki jih ta odstopanja zadevajo.
V projektih za pridobitev gradbenega dovoljenja in projektih za izvedbo morajo biti vse stacionaže objektov in naprav natančno določene, pri čemer so dopustna manjša odstopanja od stacionaž, navedenih v tej uredbi, ki so posledica natančnejše stopnje izdelave projektov. Večja odstopanja so dopustna v skladu z določili prvega in drugega odstavka tega člena.

Nadzor nad izvajanjem te uredbe opravlja Ministrstvo za okolje in prostor, Inšpektorat Republike Slovenije za okolje in prostor.

Do izvedbe navedenih posegov se v območju urejanja ohranja sedanja raba prostora.

Lokacijski načrt je na vpogled na Ministrstvu za okolje in prostor – Uradu Republike Slovenije za prostorsko planiranje in na Občini Trebnje.

Ta uredba začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.