Vsebina Uradnega lista

Uradni list RS, št. 56/2001 z dne 6. 7. 2001

2971. Pravilnik o kakovosti perutninskega mesa, stran 5748.

Na podlagi drugega odstavka 37. člena zakona o kmetijstvu (Uradni list RS, št. 54/00) izdaja minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano v soglasju z ministrom za zdravje

P R A V I L N I K*
o kakovosti perutninskega mesa

I. SPLOŠNE DOLOČBE

1. člen

Ta pravilnik določa minimalne pogoje, ki jih mora perutninsko meso in drobovina glede kakovosti izpolnjevati v prometu, minimalne pogoje za zagotovitev in ohranitev kakovosti perutninskega mesa ter pogoje za označevanje perutninskega mesa.
Določbe tega pravilnika se ne uporabljajo za perutninsko meso, namenjeno izvozu.

2. člen

Posamezni izrazi, uporabljeni v tem pravilniku, imajo naslednji pomen:
1. perutnina: kokoši, race, gosi, pure, pegatke;
2. perutninsko meso: meso zaklane perutnine, in sicer mišično tkivo (s kožo) s pripadajočim vezivnim tkivom, kostmi in hrustancem, s krvnimi in limfnimi žilami, ki so v medsebojni naravni zvezi, in ni bilo podvrženo nobenemu drugemu postopku razen hlajenju ali zamrzovanju in je primerno za prehrano ljudi;
3. trup: celoten trup perutnine po izkrvavitvi, skubenju in evisceraciji, z ali brez ponovno vstavljene drobovine;
4. kosi perutninskega mesa: razsekano perutninsko meso, ki ustreza velikosti in značilnosti nepretrganega mišičnega tkiva, pridobljenega iz pripadajočih delov trupa;
5. užitni deli zaklane perutnine, ki se ne štejejo za meso:
– maščobna tkiva: plasti maščobnega tkiva v trebušni votlini, ki niso v naravni zvezi s trupom in mastno tkivo čreves,
– notranji organi: jetra brezžolčnika, srce, mlinček, žlezni želodec brez sluznice, vranica, trebušna slinavka, pljuča, ledvice in testisi,
– glava, odrezana med prvim in drugim vratnim vretencem,
– spodnji deli nog,
– vrat s kožo ali brez nje;
6. neužitni deli perutnine: požiralnik, sapnik, golša, čreva, kloaka, bursa Fabricii, jajčnik in jajcevod pri kokoših nesnicah ter pljuča, ločena od trupa;
7. predpakirano perutninsko meso in užitni deli: perutninsko meso, ki je v odsotnosti kupca vnaprej pakirano v embalaži tako, da vsebine pakiranja ni mogoče spremeniti, ne da bi embalažo poškodovali ali odprli;
8. perutninsko meso in užitni deli v razsutem stanju: perutninsko meso, ki se prodaja kupcu zgolj v zbirni embalaži ali je pakirano v prisotnosti kupca;
9. zbirna embalaža: kartonske škatle, plastične in kovinske posode in podobno, v katere se pakira predpakirano perutninsko meso, ter nepredpakirano perutninsko meso;
10. evisceracija: odstranitev notranjih organov; v trupu lahko ostanejo ledvice, testisi pri mladih živalih in deli pljuč;
11. promet: skladiščenje, prodaja na debelo in drobno, razstavljanje z namenom prodaje, ponujanje v prodajo in vsaka prepustitev, dobava ali prenos perutninskega mesa na tretjo osebo proti plačilu ali brez plačila;
12. turnus: čas od izvalitve perutnine do zakola.

II. OZNAČEVANJE

3. člen

Predpakirano perutninsko meso in užitni deli (v nadaljnjem besedilu: perutninsko meso) mora imeti na označbi poleg podatkov, določenih s predpisom o splošnem označevanju predpakiranih živil, še sledeče podatke:
– razred A ali B skladno s tem pravilnikom;
– ceno za enoto mase (npr. SIT/kg);
– ceno za prodajno enoto;
– vrsto in način obdelave iz 9. člena tega pravilnika;
– stanje (ohlajeno itd.);
– registrsko številko klavnice, razsekovalnice ali pakirnice;
– metodo hlajenja in odstotek tehnično neizbežno vsrkane vode v primeru hlajenja s potapljanjem perutninskih trupov v bazene z mrzlo vodo ali mešanico vode in ledu.

4. člen

Če se prodaja perutninsko meso, ki ni predpakirano, mora označba na prodajnem pultu vsebovati:
– ime, pod katerim se perutninsko meso prodaja;
– razred iz 11. člena tega pravilnika;
– ceno za masno enoto (SIT/kg);
– stanje (ohlajeno itd.);
– ime proizvajalca;
– v primeru uvoza državo izvora.

5. člen

Ne glede na določbi 3. in 4. člena tega pravilnika se lahko za perutninsko meso, ki je v skupnem pakiranju in je namenjeno prodaji na debelo ali obratom javne prehrane za nadaljnjo pripravo, predelavo ali razdelitev, navedejo na skupnem pakiranju ali v spremnih dokumentih, ki morajo biti poslani pred ali hkrati s pošiljko, naslednji podatki:
– ime, pod katerim se perutninsko meso prodaja;
– ime proizvajalca;
– razred iz 11. člena tega pravilnika;
– rok uporabnosti.

6. člen

Trupi oziroma kosi perutninskega mesa morajo biti označeni skladno z 8. in 9. členom tega pravilnika. Te označbe se lahko dopolnjujejo z drugimi označbami, kolikor ne zavajajo potrošnika.

III. PERUTNINA IN DELI PERUTNINE

7. člen

Vrste trupov perutnine so:
a) kokoši (Gallus domesticus):
– pitovni piščanci (brojlerji): meso živali, katerih vrh grodnice je upogljiv (ni okostenel);
– meso petelinov in kokoši: meso živali, katerih vrh grodnice ni upogljiv (je okostenel);
– kopuni: meso petelinčkov, ki so kirurško kastrirani pred spolno zrelostjo in se morajo po kastraciji rediti najmanj 77 dni in zaklati pri starosti najmanj 140 dni;
– kokeleti: meso piščancev, katerih trupi po odstranitvi glave, drobovine in nog tehtajo manj kot 750 g;
b) pure (Meleagris gallopavo domesticus):
– mlade pure: pure, katerih vrh prsnice je upogljiv (ni okostenel),
– pure: pure, katerih vrh prsnice ni upogljiv (je okostenel);
c) race (Anas platyrhynchos domesticus, Cairina muschata) in mulardi:
– mlade race: race, katerih vrh prsnice je upogljiv (ni okostenel),
– race: race, katerih vrh prsnice ni upogljiv (je okostenel);
č) gosi (Anser anser domesticus):
– mlade gosi: gosi, katerih vrh prsnice je upogljiv (ni okostenel). Podkožna maščoba, ki pokriva trup, je tanka in zmerna; maščoba mlade gosi je lahko značilne barve, ki je odvisna od sestave krmnega obroka;
– gosi: gosi, katerih vrh prsnice ni upogljiv (je okostenel); trup te gosi je obdan z enakomernim, zmernim do debelim slojem maščobe;
d) pegatke (Numida meleagris domesticus):
– mlade pegatke: pegatke, katerih vrh prsnice je upogljiv (ni okostenel),
– pegatke: pegatke, katerih vrh prsnice ni upogljiv (je okostenel).

8. člen

Kosi perutninskega mesa so:
a) polovica: polovica trupa, ki se dobi z longitudinalnim rezom po sredini prsnice in hrbtenice,
b) četrtine: polovica trupa, razdeljena s prečnim rezom, s katerim dobimo prednjo in zadnjo četrt,
c) neločeni zadnji četrti: obe zadnji četrti skupaj z delom hrbta z ali brez trtice,
č) prsi: prsi so del trupa, ki ga dobimo z rebrnim rezom, ki se začne nad vrhom hrustančnega dela prsne kosti in poteka v predelu črte, kjer se združijo hrbtenična (vertebralna) in prsna (sternalna) rebra v smeri ramenskega sklepa, konča pa se v predelu tega sklepa; prsa so lahko cela ali kot polovice,
d) bedra: stegno (zgornje bedro) in kračo (spodnje bedro) dobimo z rezom, ki se začne med stegnom in poteka v smeri medeničnega sklepa. V predelu acetabuluma se prereže konsistentno tkivo stegnenične oziroma medenične kosti (priloga I). Stegnenični oziroma medenični kosti (črevnica in sramna kost) ne smeta biti poškodovani več kot 5 mm od črte prereza, ki se konča za sramno kostjo. Spodnji deli nog morajo biti odrezani v predelu tarzalnega sklepa 10 mm od črte, ki poteka po sredini sklepa,
e) bedra z delom hrbta, ki je vezan na bedro: masa hrbta ne sme presegati 25% skupne mase kosa,
f) stegno: stegnenica skupaj z nanjo vezano mišičnino; rez na medeničnem sklepu mora biti opravljen na način, določen v točki d) tega odstavka, rez v kolenskem sklepu pa mora biti čim bliže idealni sredinski liniji (priloga I),
g) krača: golenica in piščal skupaj z nanju vezano mišičnino. Rez na kolenskem sklepu mora biti čim bliže idealni sredinski liniji sklepa, ostanek spodnjega dela nog pa ne sme presegati 10 mm od idealne sredine tarzalnega sklepa,
h) peruti: peruti tvorijo nadlahtnica, koželjnica in podlahtnica skupaj z nanjo vezano mišičnino. Konico peruti z zapestnimi kostmi se lahko pusti ali pa odstrani. Zgornji del peruti se dobi z laktnim rezom, ki poteka v predelu sklepnih površin (artikulacijskih površin) predramenskih kosti, laktnih kosti in koželjnice (ulna in radius). Srednji del peruti se dobi z ločitvijo zgornjih delov peruti, nato se z rezom v predelu krpalnega sklepa srednji del peruti loči od zaključnega dela peruti; pri purjih perutih se lahko nadlahtnica ali koželjnica in podlahtnica skupaj s pripadajočo mišičnino prodajata ločeno; rezi morajo biti opravljeni čim bližje idealni liniji sredine sklepov,
i) obe peruti skupaj z delom hrbta: masa hrbta ne sme presegati 45% mase celotnega kosa,
j) file: celotne ali polovica izkoščenih prsi brez prsnice in reber. Pri puranjih prsih lahko file vsebuje samo globinsko prsno mišico,
k) file s prsno kostjo: file brez kože s ključnico ter s hrustančnim delom prsnice. Masa ključnice in hrustančnega dela ne sme presegati 2% mase celotnega kosa,
l) hrbet z medenico: hrbet brez peruti, prsi in beder, katerega del pa je lahko vrat,
m) “magret“ je prsni file rac in gosi, ki vsebuje kožo, podkožno maščobo in prsno mišico brez globinske prsne mišice.
Pri kosih perutninskega mesa iz točk d), f) in g) prejšnjega odstavka morata biti opravljena dva reza na sklepih, določena v prilogi I tega pravilnika, ki je njegov sestavni del.
Kosi perutninskega mesa iz točk č) do j) prvega odstavka tega člena so lahko z ali brez kože s kostjo ali brez. Odsotnost kože v delih perutnine iz točk č) do i) prvega odstavka tega člena ali prisotnost kože v primeru kosov perutninskega mesa iz točke j) prvega odstavka tega člena je treba označiti na embalaži oziroma na mestu prodaje.
Perutnina, od katere pridobivamo povečana jetra (jetra gosi ali rac Cairina muschata ali C.m. x Anas platyrhynchos, ki so bile krmljene na način, da so jim jetra hipertrofirala), mora popolnoma izkrvaveti. Jetra morajo biti enakomerne barve in tehtati račja najmanj 300 g, gosja pa najmanj 400 g.

9. člen

Trupi perutnine morajo biti obdelani na enega od naslednjih načinov:
– klasično obdelani (z drobovino);
– pripravljeni za peko (delno eviscerirani);
– pripravljeni za raženj (brez drobovine).
Trupi, pripravljeni za peko (delno eviscerirani), iz prejšnjega odstavka so trupi, v katere se po evisceraciji ponovno vstavijo jetra, srce, mlinček, vranica in vrat.
Za drobovino iz prvega odstavka tega člena se šteje srce, vrat, mišični želodec, jetra ter drugi deli, ki jih sprejme za užitne tržišče, na katerem se meso prodaja. Drobovina se po evisceraciji pri klasično obdelanih trupih ponovno vstavi v trup. Jetra morajo biti brez žolčnika, mišični želodec pa brez notranje roževinaste membrane. Srce je lahko brez ali z osrčnikom. Če vrat ostane na trupu, ni drobovina.
Pri obdelavi trupa, pri katerem glava ni odstranjena, lahko ostanejo na trupu sapnik, požiralnik in golša.
Če morajo trupi po obdelavi vsebovati drobovino in enega od predpisanih organov ni v trupu, mora biti to označeno na embalaži oziroma na prodajnem mestu.

IV. RAZVRŠČANJE PERUTNINE

10. člen

Trupi in kosi perutninskega mesa se razvrščajo v dva razreda, in sicer:
1. razred A,
2. razred B.

11. člen

Trupi in kosi perutninskega mesa morajo za uvrstitev v razrede “A“ in “B“ izpolnjevati naslednje minimalne pogoje, in sicer morajo biti:
– nepoškodovani,
– čisti, brez umazanije, krvi in drugih tujkov;
– brez tujega vonja;
– prosti vidnih krvnih madežev;
– brez zdrobljenih kosti in anatomskih deformacij;
– brez poškodb in podplutb;
– v primeru ohlajene perutnine brez znakov zamrznitve.
Za uvrstitev v razred A morajo trupi in kosi perutninskega mesa izpolnjevati še naslednje minimalne pogoje:
– so dobro izoblikovani, mesnati, prsa dobro razvita, široka globoka in mesnata; bedra so mesnata. Pri piščancih, mladih racah in purah so prsa, hrbet in zgornji del beder prekriti s tanko plastjo maščobe. Pri petelinih, kokoših, racah in mladih goseh se dopušča debelejša plast maščobe. Gosi morajo biti po vsem trupu prekrite s srednjo do debelo plastjo maščobe;
– na prsih, nogah, repnem delu, sklepih in konicah peruti je lahko prisotno manjše število ostankov peresc, tulcev in laskov. Pri kokoših, racah, purah in goseh za kuhanje je lahko nekaj takšnih ostankov tudi na drugih delih;
– nekaj poškodb, zmečkanin in razbarvanj je dovoljenih pod pogojem, da so majhna in nemoteča in da niso na prsih ali nogah. Konice peruti lahko manjkajo, če pa so, se lahko na njihovih konicah pojavi rahla rdečina;
– pri zamrznjenem ali globoko zamrznjenem perutninskem mesu ne smejo biti prisotni sledovi zamrzovalnih ožigov zaradi zamrzovanja, razen majhnih, ki niso prisotne na prsih in bedrih.

V. STANJE PERUTNINSKEGA MESA

12. člen

Perutninsko meso se lahko daje v promet kot:
– ohlajeno perutninsko meso: to je meso, ki ni otrdelo zaradi procesa hlajenja in temperatura merjena v globini prsne mišice ni nižja od -2,0°C in ne višja od +4,0°C;
– zamrznjeno perutninsko meso: mora biti zamrznjeno čim prej po procesu klanja in temperatura perutninskega mesa ni višja od -12,0°C;
– globoko zamrznjeno perutninsko meso: temperatura ni višja od -18,0 °C.

VI. KATEGORIJE PREDPAKIRANEGA ZAMRZNJENEGA IN GLOBOKO ZAMRZNJENEGA PERUTNINSKEGA MESA

13. člen

Zamrznjeno in globoko zamrznjeno perutninsko meso (v nadaljnjem besedilu: zamrznjeno predpakirano perutninsko meso) je lahko predpakirano z:
– enim trupom;
– enim ali več kosi istega tipa in vrste perutnine.
Zamrznjeno predpakirano perutninsko meso se lahko razvršča v kategorije po nazivni količini in ne sme v povprečju tehtati manj kot znaša označena nazivna količina z možnim odstopanjem, in sicer:
a) trupi:
– <1100 g: razredi odstopanja po 50g (1050, 1000, 950 itd.),
– 1100 g < 2400 g: razredi odstopanja po 100 g (1100, 1200, 1300 itd.),
– >2400 g: razredi odstopanja po 200 g (2400, 2600, 2800 itd.);
b) kosi:
– < 1100 g: razredi odstopanja po 50 g (1050, 1000, 950 itd.),
– > 1100 g: razredi odstopanja po 100g (1100, 1200, 1300 itd).

14. člen

Serija predpakiranj, ki se jih pregleda, je sestavljena iz predpakiranj, ki imajo vsa isto nazivno količino, so iste vrste in iste proizvodne serije ter so pakirana na istem mestu.
Ko se predpakiranja pregleduje na koncu pakirne linije, je število v vsaki seriji enako maksimalni urni zmogljivosti pakirne linije, brez kakršnih koli omejitve serije; v drugih primerih je velikost serije omejena na 10.000 predpakiranj.

VII. POSEBNI KRMNI OBROKI IN POSEBNI NAČINI REJE PERUTNINE

15. člen

Posebni načini krmljenja in reje perutnine so določeni v prilogi II tega pravilnika, ki je njegov sestavni del, in se lahko dodatno označijo:
a) “krmljeno s/z........ %....“,
b) “ekstenzivna zaprta reja“,
c) “prosta reja“,
č) “tradicionalna prosta reja“,
d) “prosta reja – neomejen izpust“.
Označbe iz prejšnjega odstavka se lahko dopolnijo z označbami, ki se nanašajo na določene značilnosti posameznih načinov reje.
Označba starosti perutnine ob klanju oziroma trajanje krmljenja je dovoljena samo, kadar se perutnina redi na enega od načinov iz prvega odstavka tega člena in če starost perutnine ob klanju presega mejo, določeno v prilogi II. Določba tega odstavka ne velja za kokelete.

16. člen

Rejec mora voditi tekočo evidenco o številu perutnine po posameznem načinu reje ter evidenco o številu prodane perutnine po kupcih.

17. člen

Klavnice, ki označujejo posebne načine krmljenja in reje perutnine iz 15. člena tega pravilnika, morajo biti registrirane za klanje perutnine iz posebnega načina reje pri Uradu za potrjevanje kakovosti kmetijskih pridelkov in živil in morajo voditi register, ločeno po posameznih načinih reje. Register mora vsebovati naslednje podatke:
– imena in naslove rejcev take perutnine,
– število perutnine, ki jo redi rejec v enem turnusu.

VIII. NADZOR

18. člen

Nadzor nad izvajanjem tega pravilnika opravlja Inšpektorat Republike Slovenije za kontrolo kakovosti kmetijskih pridelkov in živil s preverjanjem (kontrolo) reprezentativnih vzorcev perutninskega mesa.
Nadzor iz prejšnjega odstavka obsega zlasti nadzor:
a) nad razvrščanjem perutninskega mesa v razrede;
b) nad kakovostjo zamrznjenega in globoko zamrznjenega perutninskega mesa;
c) nad tehnično neizbežno vsrkano vodo;
d) nad posebnimi načini reje iz priloge II tega pravilnika.

A) NADZOR NAD RAZVRŠČANJEM PERUTNINSKEGA MESA V RAZREDE

19. člen

Pri pregledu razvrščenih trupov in kosov perutninskega mesa je iz vsake serije potrebno odvzeti vzorec po sistemu naključnega izbora:
– v klavnicah in razsekovalnicah blaga, ki je pripravljeno za promet;
– v prodaji na debelo in drobno;
– v primeru uvoza pred pričetkom carinskega postopka.
Serija perutninskega mesa je meso iste vrste, istega tipa, istega razreda, istega proizvodnega ciklusa iz iste klavnice ali razsekovalnice, locirane na istem mestu, kot se vrši inšpekcija.
Velikost vzorca je odvisna od velikosti serije, in sicer:

Preglednica 1
-----------------------------------------------------------------------
    1               2            3                          4
-----------------------------------------------------------------------
Število enot     Število              Dovoljeno število enot
v seriji         vzorcev                z napako v vzorcu
                               ---------------------------------------
                               skupaj                    navedbe
                                                   iz 7. in 9. člena,
                                                      prvi odstavek
                                                        11. člena
                                                     tega pravilnika
-----------------------------------------------------------------------
100-500           30             5                          2
501- 3200         50             7                          3
> 3200            80             10                         4
-----------------------------------------------------------------------

Za serije, manjše od 100 predpakiranj zamrznjenega perutninskega mesa, se uporabi nedestruktivni test (100%) za vso proizvodnjo.
Pri pregledu vzorca perutninskega mesa, ki je razvrščeno v razred A, se dovoli skupno število napak, ki so določene v 3. stolpcu preglednice tega člena. Za dovoljeno napako pri prsnem fileju se šteje, kadar vsebuje prsni file do 2% hrustanca glede na celotno maso. K skupnemu številu napak se štejejo tudi napake, ki so določene v 4. stolpcu preglednice iz tega člena.
Stolpec 4. iz preglednice 1 iz tega člena velja za trupe perutnine, razvrščene po starosti (okostenelosti) skladno s 7. členom tega pravilnika, mastna jetra iz četrtega odstavka 8. člena tega pravilnika ter trupe in kose perutninskega mesa razvrščene skladno s prvim odstavkom 11. člena tega pravilnika. Kot dovoljena napaka se pri mastnih jetrih iz četrtega odstavka 8. člena tega pravilnika štejejo račja jetra, ki tehtajo vsaj 240g in gosja jetra, ki tehtajo vsaj 385 g.
Pri pregledu serije razreda B se dopustno število enot z napakami iz razreda A podvoji.
V primeru, da Inšpektor RS za kontrolo kakovosti kmetijskih pridelkov oziroma živil (v nadaljnjem besedilu: inšpektor) ugotovi večje število napak kot je dovoljeno, mora prepovedati promet s pregledano serijo oziroma preprečiti uvoz takega blaga.

B) NADZOR NAD ZAMRZNJENIM IN GLOBOKO ZAMRZNJENIM PERUTNINSKIM MESOM

20. člen

Za nadzor vzorcev zamrznjenega predpakiranega perutninskega mesa je potrebno iz vsake serije naključno vzeti naslednje število predpakiranega perutninskega mesa:

Preglednica 2
-------------------------------------------------------
               Število predpakiranj
      število enot v seriji           število vzorcev
-------------------------------------------------------
      100-500                             30
     501-3200                             50
    več kot 3201                          80
-------------------------------------------------------

Za serije, manjše od 100 predpakiranj zamrznjenega perutninskega mesa, se uporabi nedestruktivni test (100%) za vso proizvodnjo.
Pri zamrznjenem predpakiranem perutninskem mesu se nadzira:
– neto količina vsakega odvzetega predpakiranja v vzorcu,
– povprečna neto količina predpakiranja v vzorcu.

21. člen

Minimalno še sprejemljivo količino zamrznjenega predpakiranega perutninskega mesa se izračuna tako, da se od neto količine odšteje dovoljeno negativno napako, iz preglednice 3 iz tega člena.
Preglednica 3

---------------------------------------------------------------------------------
Dovoljena negativna napaka (g)
Nazivna količina (g) trupi kosi
---------------------------------------------------------------------------------

Zamrznjeno predpakirano perutninsko meso, katerega količina je manjša od minimalne še sprejemljive količine, je zamrznjeno predpakirano perutninsko meso z nedovoljeno napako.

Vzorec zamrznjenega predpakiranega perutninskega mesa ne sme v nobenem primeru presegati dvakratne vrednosti dovoljene negativne napake. Serija se sprejme oziroma izvrže, če je število predpakiranj z nedovoljeno napako v vzorcu manjše ali enako sprejemljivim kriterijem oziroma enako ali večje od kriterijev za izvršitev, kar prikazuje preglednica 4 iz tega člena:

Preglednica 4
---------------------------------------------------------------------
Število vzorcev z napako
Število enot v vzorcu sprejemljivo za izvržek
---------------------------------------------------------------------
30 2 3
50 3 4
80 5 6
---------------------------------------------------------------------

Za nadzor povprečne vsebnosti predpakiranega perutninskega mesa velja, da je serija predpakiranega perutninskega mesa sprejemljiva, če je povprečje vsebnosti predpakiranega perutninskega mesa, ki sestavljajo vzorec, večja ali enaka kot so v preglednici 5 iz tega člena navedeni kriteriji sprejemljivosti:

Preglednica 5
Velikost vzorca Kriterij sprejemljivosti za povprečno
dejansko vsebnost*
_
30 x > / = qn – 0,503s
_
50 x > / = qn – 0,379s
_
80 x > / = qn – 0,295s

* x = povprečna dejanska masa vsega predpakiranega perutninskega mesa, qn = neto masa predpakiranega perutninskega mesa, s = standardni odklon mase predpakiranega perutninskega mesa v seriji.

C) NADZOR NAD VSRKAVANJEM IN VSEBNOSTJO VODE

22. člen

Perutninski trupi med hlajenjem vsrkajo določen odstotek vode, kateremu se tehnično ne da izogniti. Odstotek vode, vsrkan pri hlajenju trupov perutnine, ne sme presegati za:

– zračno hlajenje 0,1%;

– hlajenje s pršenjem 2,0%

– hlajenje s potopitvijo 4,5%.

Postopek rednega preverjanja vsrkavanja vode se opravi vsake 4 delovne ure. Rezultati analize se hranijo najmanj eno leto. Postopek določanja vsrkavanja vode je določen v prilogi V, ki je sestavni del tega pravilnika.

Zamrznjeno in globoko zamrznjeno predpakirano perutninsko meso se lahko označi v skladu z 10. in 15. členom tega pravilnika, če ne vsebuje nižje količine vode kot:

– za zračno hlajenje 1,5%;

– za hlajenje s pršenjem 3,3%;

– za hlajenje s potapljanjem 5,1%,

določeno z analitskimi metodami iz priloge III (preizkus z odcejanjem) ali priloge IV (kemični preizkus) tega pravilnika, ki sta njegov sestavni del.

Če se z rednim postopkom preverjanja vsrkavanja vode v klavnici oziroma v postopku preverjanja vsebnosti vode ugotovi večje vsrkavanje vode, kot je določeno v prilogi V. oziroma III. tega pravilnika, se mora tehnično popraviti proces hlajenja v klavnici.

23. člen

Inšpektor pri opravljanju nadzora nad izvajanjem prejšnjega člena kontrolira najmanj enkrat na dva meseca:

– da so redno odvzeti vzorci za preverjanje vsrkavanja vode med hlajenjem ter vsebnost vode za zamrznjene in globoko zamrznjene piščance;

– da se rezultati analize registrirajo in hranijo najmanj eno leto od preveritve vsrkavanja in vsebnosti vode;

– da je vsaka serija zapisana v proizvodnem registru tako, da je iz njega razviden datum proizvodnje serije;

– da lahko vzame vzorce in pošlje v dodatno analiziranje vsrkavanja in vsebnosti vode.

24. člen

Kadar inšpektor ugotovi nepravilnosti pri preverjanju vsrkavanja vode med hlajenjem ter vsebnostjo vode za hitro zamrznjeno in globoko zamrznjeno perutninsko meso, poveča število svojih pregledov, dokler iz treh zaporednih pregledov različnih dnevnih serij v roku največ štirih tednov rezultati ne pokažejo manjše vsebnosti vode, kot je določena s tem predpisom. Stroške povečanega števila pregledov inšpektorjev krije klavnica, v kateri se opravlja nadzor.

Če rezultati analize, ki jo je opravil inšpektor, pokažejo večjo vsebnost vode od predpisane, lahko klavnica zahteva ponovno analizo, ki jo opravijo organizacije, ki jih določi minister, pristojen za prehrano, skladno z zakonom, ki ureja kmetijstvo. Če tudi rezultati ponovne analize pokažejo večjo vsebnost vode od predpisane s tem pravilnikom, mora klavnica take trupe označiti z označbo “Večja vsebnost vode“. Označba mora biti neizbrisna, vidna in jasno čitljiva. Črke za posamezno predpakirano perutninsko meso morajo biti najmanj 1 cm visoke, za zbirna pakiranja pa najmanj 2 cm.

D) NADZOR NAD POSEBNIMI NAČINI REJE PERUTNINE

25. člen

Nadzor nad posebnimi načini reje perutnine izvaja Inšpektorat Republike Slovenije za kakovost kmetijskih pridelkov in živil.

Redni nadzorni pregledi morajo biti opravljeni:

– pri rejcu: najmanj enkrat v proizvodnem ciklusu,

– v klavnici: najmanj štirikrat letno,

– v valilnici: najmanj enkrat letno za načine reje iz točk č) in d) 15. člena tega pravilnika.

IX. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE

26. člen

Do imenovanja organizacij iz 24. člena tega pravilnika opravlja naloge v skladu s tem pravilnikom Veterinarska fakulteta v Ljubljani.

27. člen

Z dnem uveljavitve tega pravilnika se preneha uporabljati pravilnik o kakovosti mesa perutnine (Uradni list SFRJ, št. 1/81, 37/88 in 51/88 in Uradni list RS, št. 1/95, 30/99, 59/99, 2/00 in 71/00).

Izdelki, označeni v skladu s pravilnikom iz prejšnjega odstavka, so lahko v prometu do 31. 12. 2002.

Pravne in fizične osebe, ki proizvajajo oziroma dajejo v promet perutninsko meso, morajo uskladiti svojo dejavnost v skladu s tem pravilnikom najkasneje do 31. 12. 2001.

28. člen

Ta pravilnik začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.

Št. 324-01-6/99

Ljubljana, dne 12. junija 2001.

mag. Franc But l. r.

Minister

za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano

Soglašam!

prof. dr. Dušan Keber dr. med. l. r.

Minister

za zdravje

* Ta pravilnik vsebinsko povzema določbe Uredb Sveta 1906/90/EEC in 1538/91/EEC z dopolnitvami.

Priloga I: Rez, ki ločuje stegno in hrbet ter stegno in kračo

Priloga II:

POSEBNI KRMNI OBROKI IN POSEBNI NAČINI REJE

A) Krmilni obrok

Spodaj navedene sestavine krme se lahko navajajo le v primeru:

- žit, ko le-te obsegajo najmanj 65% mase krmilnega obroka, ki ga
perutnina zaužije večji del obdobja pitanja in ki ne sme
vsebovati več kot 15% stranskih proizvodov žit; kadar pa se
navaja specifična vrsta žit, mora obsegati najmanj 35% krmilnega
obroka in najmanj 50% v primeru koruze,

- zrn stročnic ali zelene rastlinske krme, če le-ta obsegajo
najmanj 5% mase krmilnega obroka, ki ga perutnina zaužije večji
del obdobja pitanja,

- mlečnih proizvodov, če le-ti obsegajo najmanj 5% mase krmilnega
obroka, ki ga perutnina zaužije v treh tednih pred klanjem.

Izraz "gos, krmljena z ovsom" se lahko uporablja, kadar gosi v
končnem obdobju treh tednov pred klanjem krmijo z najmanj 500 g
ovsa na dan.

B) Ekstenzivna zaprta reja

Izraz ekstenzivna zaprta reja se sme uporabljati samo, če:

a) gostota prireje na m2 talne površine ne presega naslednjega
števila za posamezne vrste perutnine:

- piščanci: 12 piščancev, vendar ne več kot 25 kg telesne mase,

- race, pegatke, pure: 25 kg telesne mase,

- gosi: 15 kg telesne mase,

b) se perutnino zakolje pri starosti:

- piščanci: 56 dni ali pozneje,

- pure: 70 dni ali pozneje,

- gosi: 112 dni ali pozneje,

- pekinške race: 49 dni ali pozneje,

- muškatne race: samice 70 dni ali pozneje oziroma samce 84 dni
ali pozneje,

- mulardi: samice 65 dni in starejše,

- pegatke: 82 dni ali pozneje.

C) Prosta reja

Izraz prosta reja se lahko uporablja samo, kadar:

a) sta število živali v hlevu in starost živali ob zakolu v
skladu z omejitvami, določenimi pod točko B) te priloge, razen za
piščance, pri katerih se lahko število živali poveča na 13,
vendar ne sme presegati 27,5 kg telesne mase na m2, in za kopune,
kjer gostota ne sme presegati 7,5 živali na m2 in ne več kot 27,5
kg telesne mase na m2;

b) imajo živali vsaj pol svojega življenja podnevi stalen dostop
na prosto, in sicer na površine, pokrite z vegetacijo v
naslednjih velikostih:

- najmanj 1 m2 na piščanca ali pegatko. V primeru pegatk je lahko
izpust nadomeščen z gredami površine najmanj velikosti hleva z
najmanj 2 m višine in 10 cm prostora za vsako žival(grede v hlevu
in zunaj hleva),

- najmanj 2 m2 na raco ali kopuna,

- najmanj 4 m2 na puro ali gos.

c) krmilna mešanica, ki se uporablja v obdobju pitanja, vsebuje
najmanj 70% žit,

d) ima hlev za perutnino izpustne odprtine, katerih dolžina znaša
najmanj 4 m na 100 m2 hleva.

D) Tradicionalna prosta reja

Izraz tradicionalna prosta reja se sme uporabljati samo, kadar:

a) gostota naselitve na m2 talne površine v hlevu ne presega za:

- piščance: 12 živali, vendar ne več kot 25 kg telesne mase; v
primeru premičnih hlevov, ki ne presegajo 150 m2 talne površine
in ki ostanejo ponoči odprti, se lahko gostota prireje poveča na
20 živali, vendar ne več kot 40 kg telesne mase na m2;

- kopune: 6,25 živali (do starosti 91 dni: 12), vendar ne več kot
35 kg telesne mase;

- muškatne race in pekinške race: 8 samcev, vendar ne več kot 35
kg telesne mase ali 10 samic, vendar ne več kot 25 kg telesne
mase;

- mulardi: 8 živali, vendar ne več kot 35 kg telesne mase;

- pegatke: 13 živali, a ne več kot 23 kg telesne mase;

- pure: 6, 25 živali (do 7 tednov starosti: 10), a ne več kot 35
kg telesne mase;

- gosi: 5 (do šestih tednov starosti: 10) oziroma 3 živali zadnje
tri tedne pitanja, vendar ne več kot 30 kg telesne mase;

b) celotna uporabna površina perutninskega hleva pri kateri koli
posamezni proizvodnji ne presega 1600 m2;

c) v vsakem hlevu ni več kot:

- 4800 piščancev;

- 5200 pegatk;

- 4000 samic ali 3200 samcev muškatnih ali pekinških rac ali 3200
mulardov;

- 2500 kopunov, gosi ali pur;

d) hlev mora imeti izpustne odprtine, katerih dolžina znaša
najmanj 4 m na 100 m2 stavbe;

e) je zagotovljen stalen dnevni izpust najmanj od starosti:

- 6 tednov za piščance in kopune;

- 8 tednov za race, gosi, pegatke in pure;

f) je zagotovljene dovolj površine pokrite z vegetacijo, ki znaša
najmanj:

- 2m2 na piščanca, pekinško ali muškatno raco ali pegatko;

- 3 m2 za mularde;

- 4 m2 na kopuna po 92 dneh (2 m2 do starosti 91 dni);

- 6 m2 na puro in

- 10 m2 na gos.

Pri pegatkah se lahko izpust na prosto nadomesti s hlevi z
gredmi, katerih talna površina je najmanj 2-krat večja od talne
površine hleva in so visoke najmanj 2 m in najmanj 10 cm grede na
posamezno žival;

g) v tradicionalno prosto rejo vključujemo pasme oziroma
križance, za katere je značilna počasnejša rast;

h) krmilna mešanica, ki se uporablja v obdobju pitanja, mora
vsebovati najmanj 70% žit;

i) minimalna starost perutnine ob zakolu je:

- 81 dni piščanci,

- 150 dni kopuni,

- 49 dni pekinške race,

- 70 dni samice muškatne race,

- 84 dni samci muškatne race,

- 92 dni mulardi,

- 94 dni pegatke,

- 140 dni pure in gosi za pečenje,

- 95 dni gosi, namenjene proizvodnji jeter in magreta.

j) živali se ne smejo zapreti za končno dopitanje za več kot:

- piščanci, starejši od 90 dni: 15 dni;

- kopuni: štiri tedne.

E) Prosta reja - popolna svoboda:

Uporaba izraza prosta reja - popolna svoboda zahteva, da so
pogoji v skladu s pogoji, določenimi v točki D) te priloge,
živali pa morajo imeti tudi zagotovljen stalen dnevni izpust na
neomejene površine.

Priloga III:

DOLOČANJE IZGUBE VODE PRI ODTAJANJU

(Preizkus z odcejanjem)

1. Definicija

Izguba pri odcejanju, določena po tej metodi, se mora izraziti
kot odstotek skupne mase zamrznjenega ali globoko zamrznjenega
piščanca, vključno z drugimi užitnimi deli.

2. Načelo

Zamrznjen ali globoko zamrznjen piščanec vključno z vsemi
prisotnimi užitnimi deli se lahko odmrzne pod nadzorovanimi
pogoji, ki omogočajo izračun mase izgubljene vode.

3. Predmet in obseg

Ta metoda se uporablja za določanje izgube vode med odtajanjem
pri zamrznjenih in globoko zamrznjenih piščancih. Če izguba,
izražena v odstotkih mase trupa (vključno z vsemi užitnimi deli v
zavojčku), presega mejno vrednost, določeno v točki 7 te priloge,
velja, da je bila med postopkom vsrkana prekomerna (odvečna)
voda.

4. Naprave

4.1 Tehtnica, ki tehta do 5 kg z natančnostjo 1 g.

4.2 Plastične vrečke, ki so dovolj velike za trup in imajo
varnostne pripomočke za pritrjevanje.

4.3 Termostatsko kontrolirana vodna kopel z opremo, v kateri so
lahko trupi, kot je opisano v točkah 5.5. in 5.6. Vodna kopel ne
sme vsebovati manj kot osemkrat tolikšen volumen vode, kot je
volumen perutnine, na kateri je treba opraviti preizkus, poleg
tega pa mora biti sposobna vzdrževati temperaturo +42 stopinj C
ali -2 stopinji C.

4.4 Filtrirni papir ali papirne brisače, ki vsrkavajo tekočino.

5. Tehnika

5.1 Od količine perutnine, ki jo nameravamo preveriti, se
naključno odvzame 20 trupov. Dokler ni mogoče vsakega preskusiti
na način, opisan v točkah od 5.2 do 5.11, jih moramo hraniti pri
temperaturi, ki ne presega -18 stopinj C.

5.2 Zunanjost zavoja je treba obrisati, da se odstranita
površinska voda in led. Zavoj in njena vsebina se morata stehtati
do najbližjega grama: ta masa se označi z M0.

5.3 Trup skupaj z drugimi užitnimi deli, ki se prodajajo skupaj s
trupom, se vzame iz zunanjega ovoja, trup se osuši in stehta do
najbližjega grama: ta masa se označi z M1.

5.4 Masa zamrznjenega trupa in drugih užitnih delov se izračuna
tako, da se od M0 odšteje M1.

5.5 Trup vključno z drugimi užitnimi deli se položi v močno
vodonepropustno plastično vrečko tako, da je trebušna votlina
obrnjena proti spodnjemu zaprtemu delu vrečke. Vrečka mora biti
dovolj dolga, da jo je mogoče varno pritrditi, ko je v vodni
kopeli, vendar ne sme biti nepotrebno široka, kar bi omogočalo,
da bi se trup premaknil iz navpičnega položaja.

5.6 Tisti del vrečke, ki vsebuje trup in druge užitne dele, mora
biti povsem potopljen v vodno kopel in ostati odprt, da gre lahko
ven kolikor je le mogoče veliko zraka. Biti mora v navpičnem
položaju, če je potrebno, s pomočjo vodilnih prečk ali z
dodatnimi utežmi, ki se jih položi v vrečko tako, da voda iz
kopeli ne more vdreti v vrečko. Posamezne vrečke se med seboj ne
smejo dotikati.

5.7 Vrečka ostane v vodni kopeli s temperaturo, povsod vzdrževano
pri + 42 stopinj C ali - 2 stopinji C. Vrečka se mora nenehno
premikati oziroma se mora vodo nenehno mešati, dokler toplotni
center trupa (najbolj globok del prsne mišice poleg grodnice pri
piščancih brez drobovine ali v sredini drobovine pri piščancih z
drobovino) doseže najmanj 4 stopinje C, merjeno na dveh naključno
izbranih trupih. Trup ne sme ostati v vodni kopeli dlje, kot je
potrebno, da doseže temperaturo 4 stopinje C. Zahtevani čas
potopitve za trup, shranjen pri -18 stopinj C, je, kot sledi:

-----------------------------------------------------------------
Težni Masa trupa Indikativni čas potopitve
razred (g) + / - drugi v min
užitni deli (g)
------------------------
piščanci piščanci
brez drugih z drugimi
užitnih užitnimi
delov deli
-----------------------------------------------------------------
< 800 < 825 77 92

850 825 - 874 82 97

900 875 - 924 85 100

950 925 - 974 88 103

1000 975 - 1024 92 107

1050 1025 - 1074 95 110

1100 1050 - 1149 98 113

1200 1150 - 1249 105 120

1300 1250 - 1349 111 126

1400 1350 - 1449 118 133
-----------------------------------------------------------------

K tem časom se mora za vsakih dodatnih 100 g času dodati še 7
minut; če predlagani čas potopitve preteče, ne da bi temperatura,
ki se preverja, dosegla + 4 stopinje C pri dveh trupih, je treba
proces odmrznitve nadaljevati, dokler v toplotnem centru ni
dosežena temperatura +4 stopinje C.

5.8 Vrečka in njena vsebina se odstranita iz vodne kopeli; dno
vrečke se preluknja, da lahko odteče kakršna koli voda, ki je
nastala med odmrznitvijo. Vrečka in njena vsebina se odcejata eno
uro pri temperaturi okolja med +18 in +25 stopinj C.

5.9 Odmrznjeni trup se vzame iz vrečke, zavoj, ki vsebuje druge
užitne dele (če so prisotni), pa se odstrani iz trebušne votline.
Trup se zunaj in znotraj osuši s filtrirnim papirjem ali
papirnatimi brisačami. Vrečka, v kateri so drugi užitni deli, se
preluknja in ko voda odteče, se tudi vrečka in odmrznjeni užitni
deli previdno osušijo.

5.10 Skupna masa odtaljenega trupa užitnih delov in embalaže se
določi do najbližjega grama in se izrazi kot M2.

5.11 Masa embalaže, ki vsebuje druge užitne dele, se določi do
najbližjega grama in se izrazi kot M3.

6. Izračun rezultatov

Količina vode, izgubljena pri odmrznitvi, kot odstotek mase
zamrznjenega ali globoko zamrznjenega trupa (vključno z drugimi
užitnimi deli), se izračuna:

M0 - M1 - M2
------------------ x 100
M0 - M1 - M3

7. Ovrednotenje rezultatov

Če povprečna izguba vode med odcejanjem v vzorcu 20 trupov
presega spodaj navedene odstotke velja, da količina vode,
absorbirana med postopkom, presega mejno številko.

Odstotki so:

- hlajenje na zraku: 1,5%,

- hlajenje s pršenjem: 3,3%,

- hlajenje s potapljanjem: 5,1%.

Priloga IV:

DOLOČITEV SKUPNE VSEBNOSTI VODE V PIŠČANCIH

(Kemični preizkus)

1. Definicije

"Trup": perutninski trup s kostmi, hrustancem in drugimi užitnimi
deli, ki so morebiti v trupu.

"Drobovina": jetra, srce, mišični želodec in vrat.

2. Načelo

Vsebnost vode in proteinov se ugotavlja v skladu s priznanimi
metodami ISO ali z drugimi metodami, ki jih predpiše minister
pristojen za prehrano.

Največja dovoljena vsebnost vode v trupu se oceni iz vsebnosti
beljakovin v trupu, ki jo je mogoče povezati z vsebnostjo
fiziološke vode.

3. Namen in obseg

Metoda se uporablja za ugotavljanje skupne vsebnosti vode
zamrznjenih in globoko zamrznjenih piščancev. Metoda obsega
ugotavljanje vsebnosti vode in beljakovin na vzorcih
homogeniziranega perutninskega trupa. Skupna vsebnost vode, kot
je določena, se primerja z mejno vrednostjo, ki je podana s
formulami v točki 6.4 te priloge, da se ugotovi, ali je bila med
predelavo vsrkana odvečna voda ali ne. Če izvajalec analize sumi,
da je možna prisotnost kakršne koli snovi, ki bi lahko vplivala
na oceno, mora ustrezno ukrepati.

4. Naprave

4.1 Tehtnica za tehtanje trupov in ovojev z natančnostjo, večjo
od + / - 1g.

4.2 Sekira ali žaga za meso, s katero se trupi narežejo na take
kose, ki ustrezajo velikosti sekljalnika.

4.3 Močan sekljalnik in mešalnik, sposoben homogenizirati cele
kose zamrznjene ali globoko zamrznjene perutnine.

Opomba:

Ne priporoča se nobena posebna vrsta sekljalnika. Biti mora
dovolj močan, da seseklja zamrznjene ali globoko zamrznjene kosti
in meso in pripravi homogeno mešanico, ki ustreza tisti, ki jo da
sekljalnik s 4 mm odprtino oziroma diskom.

4.4 Naprava, kot je specificirano v ISO 1442, za določanje
vsebnosti vode.

4.5 Naprava, kot je specificirano v ISO 937, za določanje
vsebnosti beljakovin.

5. Postopek

5.1 Iz količine perutnine, ki jo je treba preveriti, se vzame
naključnih sedem trupov, od katerih je bil vsak zamrznjen do
začetka analize v skladu s točkami 5.2 do 5.6 te priloge.

Lahko se opravi kot analiza vsakega od sedmih trupov ali kot
analiza iz sedmih trupov sestavljenega vzorca.

5.2 Priprava se začne v eni uri po tem, ko je trup vzet iz
zamrzovalnika.

5.3 (a) Zunanjost embalaže se obriše, da se odstranita voda in
led na površini. Vsak trup se stehta in vzame iz embalaže. Ko se
trup razreže na manjše dele, se odstrani kakršen koli ovojni
material okoli drugih užitnih delov in led, ki se drži trupa, in
se stehta do najbližjega grama potem, ko se odšteje masa
kakršnega koli odstranjenega ovojnega materiala ter se označi s
P1.

(b) Če gre za analizo sestavljenega vzorca, se skupna masa sedmih
trupov, pripravljenih v skladu s prejšnjo točko, ugotovi, tako da
se dobi P7.

5.4 (a) Cel trup, katerega masa je P1, se v sekljalniku seseklja
v skladu s točko 4.3 te priloge in, če je potrebno, tudi zmeša z
mešalnikom, da se dobi homogeniziran material, od katerega se
potem lahko vzame vzorec reprezentativen za vsak trup.

(b) Če gre za analizo sestavljenega vzorca, se vseh sedem trupov,
katerih masa je P7, seseklja s sekljalnikom v skladu s točko 4.3
te priloge in, če je potrebno, tudi zmeša z mešalnikom, tako da
se dobi homogeniziran material, od katerega so potem lahko
vzameta dva vzorca, reprezentativna za vseh sedem trupov.

Oba vzorca se analizirata v skladu s točkama 5.5 in 5.6 te
priloge.

5.5 Vzame se vzorec homogeniziranega materiala in se takoj
uporabi za ugotavljanje vsebnosti vode v skladu z ISO 1442, da se
dobi vsebnost vode "a%".

5.6 Vzame se tudi vzorec homogeniziranega materiala in se takoj
uporabi za ugotavljanje vsebnosti dušika v skladu z ISO 937. Ta
vsebnost dušika se spremeni v vsebnost surovih beljakovin "b%"
tako, da se pomnoži s faktorjem 6,25.

6. Izračun rezultatov

6.1

(a) Masa vode (W) v vsakem trupu je dana z aP1/100 in masa
beljakovin (RP) z bP1/100, obe pa sta izraženi v gramih.

Ugotovi se vsota mas vode (W7) in mas beljakovine (RP7) v sedmih
analiziranih trupih.

(b) Ko se analizira sestavljeni vzorec, se določi povprečna
vsebnost vode in beljakovin iz obeh analiziranih vzorcev, ki da
a% oziroma b%. Masa vode (W7) v sedmih trupih je podana z
aP7/100, masa beljakovin (RP7) pa z bP7/100, obe pa sta izraženi
v gramih.

6.2 Povprečna masa vode (WA) in beljakovin (RPA) se izračuna, če
delimo W7 in RP7 s 7.

6.3 Teoretična vsebnost fiziološke vode v gramih, kot je
ugotovljena po tej metodi, se lahko izračuna po naslednji
formuli:

- piščanci: 3,53 x RP(A) + 23.

6.4

(a) Hlajenje na zraku

Domnevajoč, da je minimalna količina vsebnosti vode, ki je
vsrkana med pripravo in se temu iz tehničnih vzrokov ni moč
izogniti, 2% (1), je najvišja dovoljena meja za skupno vsebnost
vode (WG) v gramih, kot je določena po tej metodi, podana z
naslednjo formulo (vključno s konfidenčnim intervalom):

- piščanci: WG = 3,65 x RP(A) + 42.

(b) Hlajenje s pršenjem

Domnevajoč, da je minimalna količina vsebnosti vode, ki je
vsrkana med pripravo in se temu iz tehničnih vzrokov ni moč
izogniti, 4,5% (1), je najvišja dovoljena meja za skupno vsebnost
vode (WG) v gramih, kot je določena po tej metodi, podana z
naslednjo formulo (vključno s konfidenčnim intervalom):

- piščanci: WG = 3,79 x RP + 42.

Domnevajoč, da je minimalna količina vsebnosti vode, ki je
vsrkana med pripravo in se temu iz tehničnih vzrokov ni moč
izogniti, 7% (1), je najvišja dovoljena meja za skupno vsebnost
vode (WG) v gramih, kot je določena po tej metodi, podana z
naslednjo formulo (vključno s konfidenčnim intervalom):

piščanci: WG = 3,93 x RP(A) + 42.

6.5 V primeru, ko povprečje vsebnosti vode (WA) v sedmih trupih,
kot računano po točki 6.2, ne presega vrednosti, podanih v točki
6.4 (WG), je količina perutnine podvržena nadzoru v skladu s
standardom.

Priloga V:

PREVERJANJE VSRKAVANJA VODE V PROIZVODNJI

1. Najmanj enkrat v vsakem štiriurnem delovnem obdobju:

se izbere 25 naključnih trupov na liniji za čiščenje takoj po
čiščenju in odstranitvi užitnih delov ter pred prvim pranjem.

2. Če je potrebno, se z rezanjem odstrani vrat, koža vratu pa
ostane na trupu.

3. Identificira in stehta se vsak trup posamezno ter zabeleži
masa do najbližjega grama.

4. Preizkusne trupe se ponovno obesi na linijo za čiščenje, da
gredo skozi normalne postopke pranja, hlajenja, odcejanja itd.

5. Na koncu linije za odcejanje se odstrani identificirane trupe
iz skupine, za katere je bil vzet vzorec, ne da bi se trupom
dovolilo daljše odcejanje, kot je normalno dovoljeno za
perutnino.

6. Vzorec je sestavljen iz prvih 20 ponovno vzetih trupov, ki se
jih znova stehta. Njihova masa do najbližjega grama se zabeleži
ob masi, zabeleženi pri prvem tehtanju. Preizkus je neveljaven,
če je ponovno odvzetih manj kot 20 identificiranih trupov.

7. Z vzorčnih trupov se odstrani identifikacija, trupi pa se
pošljejo naprej skozi običajne postopke pakiranja.

8. Določi se odstotek vsrkanja vlage tako, da se skupna masa teh
istih trupov po pranju, hlajenju in odcejanju odšteje, razlika pa
se deli z začetno maso in pomnoži s 100.

9. Rezultat ne sme presegati naslednjih odstotkov začetne mase
trupa ali katere koli druge številke, ki omogoča skladnost z
maksimalno skupno vsebnostjo tujih voda:

- hlajenje na zraku: 0,1%,

- hlajenje s pršenjem: 2,0%,

- hlajenje s potopitvijo: 4,5%.

Vaše trenutno stanje

Zahtevano
Analitika
Oglaševanje

Prikaži podrobnosti