Na podlagi 280. člena zakona o trgu vrednostnih papirjev (Uradni list RS, št. 56/99) in predloga Agencije za trg vrednostnih papirjev izdaja Banka Slovenije

Sklep ureja:
– podrobnejše pogoje in postopke za zagotavljanje sredstev za izplačilo zajamčenih terjatev in za uresničitev jamstva za terjatve vlagateljev;
– način izračuna višine likvidnih naložb in podrobnejše lastnosti vrednostih papirjev, ki so predmet naložb za zagotavljanje likvidnih sredstev, potrebnih za izplačilo zajamčenih terjatev do borzno posredniške družbe, nad katero je bil začet stečajni postopek.

Borzno posredniška družba po tem sklepu je:
– borzno posredniška družba iz prvega odstavka 10. člena zakona o trgu vrednostnih papirjev (Uradni list RS, št. 56/99; v nadaljnjem besedilu: ZTVP-1);
– banka iz drugega odstavka 10. člena ZTVP-1;
– podružnica tuje borzno posredniške družbe iz 105. člena ZTVP-1, ki se deloma ali v celoti vključi v sistem jamstva za terjatve vlagateljev v Republiki Sloveniji;
– podružnica tuje banke z dovoljenjem za opravljanje storitev v zvezi z vrednostnimi papirji, ki se deloma ali v celoti vključi v sistem jamstva za terjatve vlagateljev v Republiki Sloveniji.
Borzno posredniška družba države članice je:
– podružnica borzno posredniške družbe oziroma borzno posredniška družba iz 101. člena ZTVP-1;
– podružnica banke oziroma banka države članice z dovoljenjem za opravljanje storitev v zvezi z vrednostnimi papirji.
Vlagatelj po tem sklepu je fizična oziroma pravna oseba, ali druga oseba civilnega ali javnega prava, ki ima do borzno posredniške družbe iz prejšnjih odstavkov tega člena katero od terjatev iz prvega odstavka 279. člena ZTVP-1.
Skupni račun pomeni račun, ki je odprt v imenu dveh ali več oseb.

Zajamčena terjatev je stanje denarnih terjatev posamezne fizične ali pravne osebe do borzno posredniške družbe do višine, določene v drugem odstavku 279. člena ZTVP-1, na dan začetka stečajnega postopka nad borzno posredniško družbo.
V skladu s prvim odstavkom 279. člena ZTVP-1 se v zajamčeno terjatev vštevajo naslednje terjatve vlagateljev do borzno posredniške družbe:
– denarne terjatve iz naslova posredovanja z vrednostnimi papirji,
– terjatve na izročitev vrednostnih papirjev iz naslova posredovanja z vrednostnimi papirji,
– denarne terjatve iz naslova gospodarjenja z vrednostnimi papirji,
– terjatve na izročitev vrednostnih papirjev iz naslova gospodarjenja z vrednostnimi papirji,
– terjatve za izplačilo razlike med zajamčenim in dejansko doseženim donosom, če pogodba o gospodarjenju z vrednostnimi papirji tako določa in zajamčeni donos na dan ugotavljanja stanja zajamčenih terjatev ni bil dosežen,
– druge terjatve iz opravljanja storitev iz prvega odstavka 279. člena ZTVP-1.
Terjatve na izročitev vrednostnih papirjev se preračunajo v denarno terjatev na podlagi uradnega tečaja vrednostnega papirja, ki ga objavi organizator trga, na katerem se trguje z vrednostnim papirjem, na dan začetka stečaja nad borzno posredniško družbo. Kadar se z vrednostnim papirjem ne trguje na organiziranem trgu, se terjatev preračuna po ceni, ki je bila dejansko plačana oziroma pogodbeno dogovorjena za vrednostne papirje, ki so predmet terjatve.
Terjatve, izražene v tuji valuti, se preračunajo v tolarje po srednjem tečaju Banke Slovenije na dan začetka stečaja nad borzno posredniško družbo.
Terjatve samostojnih podjetnikov posameznikov in terjatve teh istih oseb kot fizičnih oseb se obravnavajo kot terjatve ene osebe.
Pri osebi, ki ima hkrati obveznost do borzno posredniške družbe, se kot zajamčena terjatev šteje neto znesek terjatve, ugotovljen v skladu s pravili o pobotu na podlagi zakona, ki ureja stečajni postopek.

Ne glede na 3. člen tega sklepa se v izračun zajamčenih terjatev ne upoštevajo terjatve vlagateljev do borzno posredniške družbe, ki so predmet izločitvene pravice vlagateljev v skladu s pravili, ki urejajo stečajni postopek.

Ne glede na 3. člen tega sklepa v skladu s tretjim odstavkom 279. člena ZTVP-1 niso zajamčene naslednje terjatve:
­ terjatve drugih borzno posredniških družb, bank in drugih finančnih organizacij po zakonu o bančništvu (Uradni list RS, št. 7/99), iz poslov v imenu in za račun teh oseb,
­ terjatve v zvezi s posli, zaradi katerih je bil imetnik terjatve pravnomočno obsojen za kaznivo dejanje pranja denarja,
­ terjatve držav, centralnih bank in lokalnih skupnosti,
­ terjatve članov uprave in nadzornega sveta borzno posredniške družbe ter njihovih ožjih družinskih članov,
­ terjatve delničarjev borzno posredniške družbe, ki so v kapitalu ali pri glasovanju posredno ali neposredno udeleženi z najmanj 5%,
­ terjatve pravnih oseb, ki so od borzno posredniške družbe odvisne družbe,
­ terjatve članov uprave in nadzornega sveta oseb iz pete in šeste alinee ter njihovih ožjih družinskih članov,
­ terjatve, ki se glede na svoje lastnosti upoštevajo pri izračunu kapitala borzno posredniške družbe v skladu s 114. členom ZTVP-1,
­ terjatve pravnih oseb, ki so velike oziroma srednje družbe po zakonu o gospodarskih družbah (Uradni list RS, št. 30/93 ter spremembe in dopolnitve).

Pri izračunavanju zneska zajamčene terjatve iz prvega odstavka 3. člena tega sklepa se v primeru skupnega računa upošteva delež vsakega vlagatelja. Če ni drugače določeno, se tak račun razdeli med vlagatelje po enakih delih.
Če vlagatelj ni absolutno upravičen do imetja na računu, je zajamčena samo terjatev vlagatelja, ki je absolutno upravičen, pod pogojem, da je bila ali bi lahko bila ta oseba identificirana pred dnevom, na katerega pristojni organ sprejme odločitev, da so terjatve neizplačljive. Račun enega imetnika računa z enim ali več pooblaščenci se obravnava kot račun enega vlagatelja, to je imetnika računa.
Ne glede na prvi in drugi odstavek tega člena se za namen izračunavanja zneska iz prvega odstavka 3. člena tega sklepa skupni računi članov oseb civilnega prava brez lastnosti pravne osebe obravnavajo, kot da jih je vložil en vlagatelj.

Borzno posredniške družbe morajo v vseh prostorih, v katerih poslujejo s strankami, na vidnem mestu in na razumljiv način objaviti informacijo o sistemu jamstva za terjatve vlagateljev (v nadaljevanju: objava).
V objavi morajo biti naslednje informacije:
– navedba sistema, po katerem so urejena jamstva za terjatve vlagateljev;
– raven in obseg jamstva za terjatve vlagateljev vključno z odstotnim deležem pokritja terjatev in navedbo izvzetih terjatev;
– napotilo, kje v borzno posredniški družbi lahko dejanski in potencialni vlagatelji dobijo podrobnejšo in celovito pisno informacijo o pogojih in postopkih za izplačilo zajamčenih terjatev.
Objava mora biti v slovenskem jeziku, na območjih občin, kjer sta poleg slovenskega uradna jezika tudi italijanski oziroma madžarski jezik (v nadaljevanju: jezik narodne skupnosti), pa tudi v jeziku narodne skupnosti.
Določbe prejšnjih odstavkov tega člena se uporabljajo tudi za podružnice tujih borzno posredniških družb oziroma bank, ki niso vključene v sistem jamstva za terjatve vlagateljev v Republiki Sloveniji in borzno posredniške družbe držav članic.

V podružnici borzno posredniške družbe v tujini mora biti objava v jeziku oziroma jezikih, ki so po predpisih države gostiteljice uradni jeziki na območju podružnice oziroma v skladu s predpisi te države.

Borzno posredniške družbe jamčijo za izplačilo zajamčenih terjatev pri borzno posredniški družbi, nad katero je bil začet stečajni postopek, v obsegu in na način določen z ZTVP-1 in s tem sklepom.
Borzno posredniške družbe jamčijo tudi za izplačilo zajamčenih terjatev pri borzno posredniških družbah držav članic, nad katerimi je bil začet stečajni postopek, v delu, v katerem so le-te vključene v sistem zajamčenih vlog v Republiki Sloveniji.
Borzno posredniška družba, ki ji je bilo odvzeto dovoljenje za opravljanje storitev z vrednostnimi papirji, jamči za izplačilo zajamčenih terjatev pri drugih borzno posredniških družbah v skladu z 281. členom ZTVP-1, če je bil nad drugo borzno posredniško družbo začet stečajni postopek do dne, ko je bilo borzno posredniški družbi pravnomočno odvzeto dovoljenje za opravljanje storitev z vrednostnimi papirji.

Borzno posredniška družba mora v skladu z 283. členom ZTVP-1 v vrednostne papirje Republike Slovenije ali Banke Slovenije naložiti sredstva v višini povprečnega dvodnevnega prometa člana borze z največjim skupnim prometom na organiziranem trgu v preteklem koledarskem letu, pomnoženega z deležem v celotnem prometu na organiziranem trgu, ki ga je v preteklem koledarskem letu dosegla posamezna borzno posredniška družba.
Borzno posredniška družba, ki prične s poslovanjem, mora imeti do konca prvega koledarskega leta v skladu z 283. členom ZTVP-1 v vrednostne papirje Republike Slovenije ali Banke Slovenije naložena sredstva v višini, ki jo izračuna v skladu s prvim odstavkom tega člena, na podlagi podatkov o svojem deležu v celotnem prometu za prvi cel mesec svojega poslovanja.
Borzno posredniška družba mora ves čas imeti ustrezne naložbe v skladu s prvim in drugim odstavkom tega člena. Borzno posredniška družba vrednoti naložbe v skladu s 5. členom sklepa o načinu izračuna količnikov likvidnosti sredstev in najmanjšem obsegu likvidnosti, ki ga mora zagotavljati borzno posredniška družba (Uradni list RS, št. 6/00).
Ne glede na tretji odstavek tega člena mora borzno posredniška družba, ki v skladu z 285. členom ZTVP-1 vplača sredstva, ponovno doseči ustrezen znesek naložb v 30 dneh po vplačilu sredstev. Ob izračunu nove osnove in potrebne višine naložb mora borzno posredniška družba uskladiti višino naložb v 30 dneh po izračunu.

Sistem jamstva za terjatve vlagateljev pri borzno posredniških družbah po tem sklepu se aktivira, če oziroma ko:
– pristojno sodišče v Republiki Sloveniji iz razlogov, ki so v neposredni zvezi s finančnim položajem borzno posredniške družbe, izda sklep o začetku stečajnega postopka nad borzno posredniško družbo, ali
– pristojni organ druge države iz razlogov, ki so v neposredni zvezi s finančnim položajem borzno posredniške družbe s podružnico v Republiki Sloveniji, odloči, da vlagatelji začasno ne morejo dobiti izplačanih terjatev v skladu z veljavnimi zakonskimi in pogodbenimi pogoji.

Banka Slovenije v roku 8 dni po vročitvi odločbe iz prejšnjega člena tega sklepa imenuje banko prevzemnico, ki bo opravila izplačilo zajamčenih terjatev. Banka prevzemnica mora imeti dovoljenje Banke Slovenije za opravljanje storitev v zvezi z vrednostnimi papirji v skladu z zakonom o bančništvu.
Banka Slovenije hkrati javno objavi obvestilo, v katerem navede vse potrebne informacije vlagateljem za uveljavljanje pravice do izplačila zajamčenih terjatev.

Najkasneje v 30 dneh po izdaji sklepa sodišča o začetku stečajnega postopka, morata borzno posredniška družba v stečaju in banka prevzemnica ugotoviti stanje vseh zajamčenih terjatev vlagateljev na dan izdaje sklepa o začetku stečaja in zapisnik s seznamom zajamčenih terjatev poslati Banki Slovenije in Agenciji za trg vrednostnih papirjev (v nadaljevanju: agencija). Zapisnik oziroma seznam zajamčenih terjatev je treba poslati tudi v elektronski obliki.

Banka Slovenije na podlagi predhodnega mnenja agencije potrdi zapisnik iz prejšnjega člena tega sklepa in ga pošlje sodišču, ki vodi stečajni postopek. Banka Slovenije mora potrditi zapisnik najkasneje do dneva začetka izplačevanja, ki je prvi delovni dan po zagotovitvi likvidnih sredstev za banko prevzemnico.

Banka Slovenije zagotovi banki prevzemnici likvidna sredstva za izplačilo zajamčenih terjatev najkasneje do dneva začetka izplačevanja, ki ne sme biti kasneje kot v roku treh mesecev od dneva začetka stečajnega postopka nad borzno posredniško družbo.

Vlagatelj ne more razpolagati z zneskom iz naslova zajamčenih terjatev, dokler ne poda pisne izjave, s katero pod materialno in kazensko odgovornostjo izjavi, da glede njegovih osebnih lastnosti na dan začetka stečaja nad borzno posredniško družbo niso obstajala dejstva in okoliščine iz tretjega odstavka 279. člena ZTVP-1. Hkrati mora vlagatelj tudi izjaviti, da s prejemom zajamčene terjatve umika prijavljeno terjatev v stečajnem postopku za prejeti znesek.

Deleže za izračun obveznosti borzno posredniških družb iz 281. člena ZTVP-1 izračuna agencija na podlagi poročil o stanju zajamčenih terjatev vlagateljev na dan izdaje sklepa o začetku stečaja nad borzno posredniško družbo, ki jih morajo borzno posredniške družbe predložiti agenciji v 30 dneh od dneva izdaje sklepa o začetku stečaja.
Kot znesek zajamčenih terjatev vlagateljev pri borzno posredniški družbi v stečaju se upošteva znesek, ki izhaja iz zapisnika iz 14. člena tega sklepa.

Banka Slovenije vsaki borzno posredniški družbi pošlje poziv oziroma odločbo, da vplača ustrezen del sredstev iz prejšnjega člena, potrebnih za izplačilo zajamčenih terjatev vlagateljev. V pozivu določi tudi rok za vplačilo, ki se praviloma ne sme izteči po izteku treh mesecev od dneva začetka stečajnega postopka nad borzno posredniško družbo.
Banka Slovenije lahko na predlog agencije zaradi spremenjenih okoliščin podaljša rok za vplačilo tudi po izdaji odločbe iz prvega odstavka tega člena in sicer po uradni dolžnosti ali na podlagi obrazložene in utemeljene prošnje borzno posredniške družbe. Borzno posredniška družba mora vložiti prošnjo pri agenciji pred iztekom prvotno določenega roka.

Terjatve do borzno posredniške družbe države članice so zajamčene po sistemu jamstva za terjatve vlagateljev v državi njenega sedeža.
Borzno posredniška družba države članice se lahko dopolnilno vključi v sistem jamstva za terjatve vlagateljev Republike Slovenije. V tem primeru Banka Slovenije s sistemom jamstva za terjatve vlagateljev v državi članici sklene bilateralni sporazum, s katerim se določijo primerna pravila in postopki za izplačevanje zajamčenih terjatev in o sklenitvi sporazuma obvesti agencijo.

Borzno posredniška družba države članice je dolžna agencijo nemudoma obvestiti o vsaki spremembi obsega oziroma načina vključitve v sistem jamstva za terjatve vlagateljev v Republiki Sloveniji.
Tuja borzno posredniška družba oziroma banka ali njuna podružnica v Republiki Sloveniji je dolžna agencijo nemudoma obvestiti o vsaki spremembi sistema jamstva za terjatve vlagateljev, v katerega je vključena.

Če namerava borzno posredniška družba oziroma banka na območju države članice opravljati storitve v zvezi z vrednostnimi papirji, za katere je pridobila dovoljenje agencije oziroma Banke Slovenije, bodisi preko podružnice bodisi neposredno, o tem obvesti agencijo, ki mora nato pristojnemu nadzornemu organu države članice najkasneje v roku treh mesecev po prejemu obvestila posredovati podroben opis sistema jamstva za terjatve vlagateljev v Republiki Sloveniji.
V primerih, ko se borzno posredniška družba oziroma banka vključi v sistem jamstva za terjatve vlagateljev države članice za dopolnitev sistema jamstva za terjatve vlagateljev Republike Slovenije, se določijo primerna pravila in postopki za izplačevanje zajamčenih terjatev v bilateralnem sporazumu med Banko Slovenije in sistemom jamstva za terjatve vlagateljev države članice. O sklenitvi sporazuma Banka Slovenije obvesti agencijo.

Za terjatve pri podružnici borzno posredniške družbe oziroma banke, ki je ustanovljena izven območja Republike Slovenije, jamčijo borzno posredniške družbe v skladu s 281. členom ZTVP-1, če ni z dovoljenjem za ustanovitev podružnice oziroma s predpisi druge države drugače določeno.

Določbe tega sklepa, ki se nanašajo na borzno posredniške družbe države članice začnejo veljati z dnem polnopravnega članstva Republike Slovenije v Evropskih skupnostih.

Ta sklep začne veljati s 1. 1. 2002, če ni v tem poglavju drugače določeno.