Na podlagi 58., 59., 60. in 61. člena zakona o stavbnih zemljiščih (Uradni list SRS, št. 18/84, 32/85 in 33/86, v zvezi s 56. členom zakona o stavbnih zemljiščih (Uradni list RS, št. 44/97), dogovora o usklajevanju meril za določanje območij, na katerih se plačuje nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča in meril za določanje višine tega nadomestila (Uradni list SRS, št. 16/86), 3. in 25. člena zakona o prekrških (Uradni list SRS, št. 25/83, 42/85, 47/87 in 5/90 ter Uradni list RS, št. 10/91, 13/93, 66/93, 35/97, 87/97 in 73/98) ter na podlagi 16. člena statuta Občine Grad (Uradni list RS, št. 56/99, 12/00 in 24/01) je Občinski svet občine Grad na 22. redni seji dne 11. 5. 2001 sprejel
O D L O K
o nadomestilu za uporabo stavbnih zemljišč
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
Ta odlok določa območja, na katerih se v Občini Grad plačuje nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča (v nadaljnjem besedilu: nadomestilo), merila za določitev višine nadomestila neposrednim uporabnikom stavbnih zemljišč in merila za popolno in delno oprostitev plačila nadomestila ter določanje višine nadomestila.
2. člen
Osnova za izračun nadomestila je površina zazidanega stavbnega zemljišča (funkcionalne enote), ki je lahko v zgradbi ali izven nje, ki se uporablja za stanovanjski, počitniški ali poslovni namen in nezazidano stavbno zemljišče.
V zgradbi je površina funkcionalne enote čista tlorisna površina vseh prostorov, ki so funkcionalno povezani (stanovanje, poslovni prostor, garaža...). Upoštevajo se samo zgradbe, ki so zgrajene najmanj do tretje gradbene faze.
Izven zgradbe je površina funkcionalne enote skupna površina funkcionalno povezanih zemljišč (parkirišča, nepokrita skladišča, delavnice na prostem, igrišča, bazeni...), ki je namenjena poslovni dejavnosti.
Nezazidano stavbno zemljišče je zemljišče, ki je po prostorsko izvedbenem načrtu določeno za gradnjo oziroma za katero je pristojen organ izdal lokacijsko dovoljenje.
3. člen
Višina nadomestila za funkcionalno enoto se določi tako, da se upošteva površina, skupno število točk po merilih iz tega odloka, vrednost točke, ki jo določi občinski svet in oprostitve, ki so določene na osnovi tega odloka.
4. člen
Osnova za pripravo podatkov za odmero nadomestila je evidenca, ki vsebuje ustrezne podatke za odmero nadomestila o zgradbah in funkcionalnih enotah na območju občine.
Evidenco vodi Občinska uprava občine Grad. Na podlagi podatkov iz te evidence odmeri nadomestilo in izda odločbo pristojni davčni organ.
II. OBMOČJA, KJER SE PLAČUJE NADOMESTILO
5. člen
Nadomestilo se plačuje na tistih območjih Občine Grad, za katere je sprejet prostorski izvedbeni načrt, od stanovanjskih in poslovnih površin pa tudi na drugih območjih, ki so opremljena vsaj z vodovodnim, električnim in cestnim omrežjem.
6. člen
Območja, na katerih se plačuje nadomestilo od stanovanjskih in poslovnih površin se razvrstijo v štiri kakovostne skupine – območja. Območja so določena po kriterijih, ki upoštevajo lokacijske ugodnosti posameznih stavbnih zemljišč, in sicer:
– gostoto javnih funkcij in poslovnih dejavnosti,
– dostopnost z javnimi prevoznimi sredstvi,
– opremljenost z komunalno infrastrukturo,
– ustrezno namensko rabo po prostorskih izvedbenih aktih.
Območja, kjer se plačuje nadomestilo:
1. Območje, ki obsega: ureditveno območje naselja Grad – Pörga, naselje Motovilci brez zaselka Cmorov breg in zaselek Ažija na Dolnjih Slavečih;
2. Območje, ki obsega: ureditvena območja naselja Grad in sicer zaselki Rajbarov breg, Popolšček, Bajna in Marof, naselje Radovci, naselje Kovačevci, naselje Vidonci, naselje Kruplivnik;
3. Območje, ki obsega: zaselek Cmorov breg v Motovilcih, zaselki Kukojca, Olabe, Reckova graba na Dolnjih Slavečih, zaselki Kaniža, Bežanova graba, Rankova graba v maselju Grad;
4. Območje, ki obsega: vsa druga območja (zemljišča) ki so pozidana in niso zajeta v ureditvenih območjih naselij.
7. člen
Območja iz prejšnjega člena tega odloka so vrisana na grafičnih kartah in so na vpogled pri Občinski upravi občine Grad.
III. ZAVEZANCI
8. člen
Zavezanec za nadomestilo je neposredni uporabnik funkcionalne enote (lastnik, imetnik pravice uporabe, najemnik...), ki je lahko fizična oseba, pravna oseba ali samostojni podjetnik oziroma fizična oseba, ki opravlja dejavnost in je vpisana v ustrezni register ali drugo predpisano evidenco.
IV. MERILA ZA DOLOČITEV TOČK
9. člen
Za določitev števila točk se upoštevajo naslednja merila:
1. opremljenost stavbnega zemljišča s komunalnimi in drugimi objekti ter napravami ter dejanska možnost priključitve na te objekte in naprave,
2. lega in namembnost stavbnega zemljišča,
3. smotrna izkoriščenost stavbnega zemljišča,
4. večje motnje pri uporabi stavbnega zemljišča,
5. izjemne ugodnosti v zvezi s pridobivanjem dohodka v gospodarskih dejavnostih,
6. zapuščenost in dotrajanost objekta oziroma stavbnega zemljišča,
7. merila za druge objekte,
8. merila za oprostitev plačevanja nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča.
10. člen
Opremljenost stavbnega zemljišča
Opremljenost stavbnega zemljišča s komunalnimi in drugimi objekti in napravami individualne in kolektivne komunalne rabe in možnost priključka na objekte in naprave se ovrednoti z naslednjimi točkami:
-------------------------------------------------------------------------
Opremljenost Število točk
1. cesta – asfaltna 40
2. cesta – makedamska 20
3. vodovod 20
4. javna kanalizacija 40
5. elektrika 20
6. telekomunikacije 20
7. javna razsvetljava 20
8. kabelska TV 15
9. urejeni pločniki 10
10. plinovod 10
-------------------------------------------------------------------------
11. člen
Šteje se, da ima stavbno zemljišče možnost:
– priključka na javno cestno, vodovodno, električno, kanalizacijsko, plinovodno omrežje in kabelsko televizijo, če je sekundarno omrežje, na katerega se je možno priključiti oddaljeno od meje stavbnega zemljišča največ 50 m in obstaja tudi dejanska možnost priključitve in koriščenja teh komunalnih objektov in naprav; pri telefonu se upošteva samo dejanska priključenost objekta na telefonsko omrežje.
12. člen
Namen uporabe stavbnega zemljišča
Glede na namembnost so stavbna zemljišča razvrščena:
1. na stavbna zemljišča za stanovanjske namene,
2. na stavbna zemljišča za poslovne namene gospodarskih dejavnosti,
3. na stavbna zemljišča za poslovne namene družbenih dejavnosti,
4. na stavbna zemljišča za počitniške dejavnosti.
13. člen
Namen uporabe stavbnega zemljišča se ovrednoti z naslednjim številom točk:
---------------------------------------------------------------------------------
Namen Območje – št. točk
---------------------------------------------------------------------------------
1 2 3 4
---------------------------------------------------------------------------------
1. stanovanjski namen 200 180 160 140
2. poslov. namen gospod. dej. 180 150 120 90
3. poslov. namen družb. dej. 280 250 220 190
4. počitniške dejavnosti 300 280 260 240
---------------------------------------------------------------------------------
14. člen
Smotrna izkoriščenost stavbnega zemljišča
Smotrnost uporabe stavbnega zemljišča se vrednoti za stanovanjski in počitniški namen glede na vrsto zidave zgradbe v 1., 2., 3. in 4. območju z naslednjim številom točk:
------------------------------------------------------------------------
Objekt Št. točk
------------------------------------------------------------------------
– individualna samostojna hiša 160
– hiša z gospodarskim poslopjem 140
– blokovna gradnja z 2–4 enotami 120
– blokovna gradnja s 5–10 enotami 100
– blokovna gradnja z 11 in več enotami 80
------------------------------------------------------------------------
15. člen
Večje motnje pri uporabi stavbnega zemljišča
Za večje motnje pri uporabi stavbnega zemljišča za stanovanjske in počitniške namene se določijo kot negativne točke glede na stalen prekomeren hrup (bližina prometnic, večjih industrijskih, gostinskih in drugih hrupnih objektov), trajnejšo onesnaženost zraka, moteno dostopnost glede na konfiguracijo terena.
Motenost se ovrednoti z znižanjem naslednjega števila točk:
-----------------------------------------------------------------------------------------
Motenost Št. točk
-----------------------------------------------------------------------------------------
– hrup 40 (bližina magistralne, regionalne ceste,
železnice, do oddaljenosti največ do 30 m)
40 (bližina večjih industrijskih in proizvodnih
hrupnih obratov, diskoteke, in sicer do
oddaljenosti največ 50 m)
30 (bližina šole, gostinskih obratov, razen
diskoteke, do oddaljenosti največ 30 m)
– onesnaženost zraka (prah,
smrad in drugi škodljivi vplivi) 30 bližina manjših farm živali (nad 10 glav goveje
živine ali nad 30 kom svinj, nad 200 kom
perutnine, do oddaljenosti največ 20 m)
50 (bližina čistilnih naprav, bližina odlagališč
odpadkov..., do oddaljenosti največ 200 m)
50 bližina večjih farm živali (nad 100 glav
goveje živine in nad 500 kom svinj in
nad 1000 kom perutnine, do oddaljenosti
največ 200 m)
– dostopnost 10 (slaba prevoznost zaradi neurejenega, neutrjenega
vozišča)
-----------------------------------------------------------------------------------------
16. člen
Izjemne ugodnosti
Pri posameznih dejavnostih se pri uporabi stavbnega zemljišča upoštevajo izjemne ugodnosti v zvezi s pridobivanjem dohodka v gospodarskih in družbenih dejavnostih.
Izjemne ugodnosti v zvezi s pridobivanjem dohodka v gospodarskih in družbenih dejavnostih se ovrednotijo z naslednjim dodatnim številom točk:
---------------------------------------------------------------------------------------
Dejavnosti Območje – št. točk
---------------------------------------------------------------------------------------
1 2 3 4
---------------------------------------------------------------------------------------
A) kmetijstvo, lov, gozdarstvo 100 100 100 100
(pri neposrednih proizvodnih
kapacitetah se nadomestilo
zaračuna le nad 2000 m2
tlorisne površine po posamezni
lokaciji)
B) ribištvo-ribogojstvo 370 350 330 310
C) pridobivanje rudnin
(poslovne zgradbe) 400 350 300 250
D) predelovalne dejavnosti 200 180 160 140
D1) žagarstvo, tesarstvo 150 140 130 120
E) distribucija elektrike,
plina in vode 500 480 460 440
F) gradbeništvo 200 180 160 140
G) trgovina 350 320 290 260
– popravilo motornih vozil in
izdelkov široke porabe 250 220 190 160
H) gostinstvo 470 430 390 350
I) promet, skladiščenje in zveze 370 330 290 250
(pri silosih se vsakih 8m višine
šteje za eno etažo)
– poštne in telekomunikacijske
storitve 700 650 600 550
J) finančno posredništvo
(bančništvo in zavarovalništvo) 1200 1100 1000 900
K) poslovanje z nepremičninami,
najem in poslovne storitve 1200 1100 1000 900
M) izobraževanje 50 40 30 20
N) zdravstvo in socialno varstvo 250 230 210 190
O) druge javne, skupne in osebne
storitvene dejavnosti 450 440 430 420
P) zasebna gospodinjstva
z zaposlenim osebjem 50 40 30 20
---------------------------------------------------------------------------------------
17. člen
Zapuščenost in dotrajanost objekta
Vsi zapuščeni in dotrajani objekti na stavbnih zemljiščih na 1. in 2. območju se dodatno ovrednotijo s številom točk 70, na 3. in 4. območju pa s številom 50 točk.
Kriteriji za zapuščen in dotrajan objekt so:
1. nenaseljen objekt (brez stanovalcev ali poslovne dejavnosti),
2. nevzdrževan zunanji videz objekta ali pripadajočega stavbnega zemljišča,
3. nedograjen objekt več kot 5 let od izdaje gradbenega dovoljenja.
Objekti na stavbnih zemljiščih iz tega člena se ovrednotijo s pripadajočim številom točk, če se ugotovita najmanj dva kriterija za stanja objekta.
18. člen
Korekcijski faktorji
Korekcijski faktorji za posamezen namen in dejavnosti so:
I. Stanovanjski namen:
--------------------------------------------------------------------------
Površina funkcionalne enote Korekcijski faktor
--------------------------------------------------------------------------
do 100 m2 1,00
od 101 m2 do 150 m2 0,95
od 151 m2 do 200 m2 0,90
od 201 m2 do 250 m2 0,85
nad 250 m2 0,80
-------------------------------------------------------------------------
II. Gospodarski namen:
A) Kmetijstvo
-------------------------------------------------------------------------
Površina funkcionalne enote Korekcijski faktor
-------------------------------------------------------------------------
do 1500 m2 1,00
od 1501 m2 do 2000 m2 0,90
od 2001 m2 do 4000 m2 0,80
od 4001 m2 do 8000 m2 0,70
nad 8000 m2 0,60
-------------------------------------------------------------------------
D, F) Predelovalne dejavnosti in gradbeništvo
-------------------------------------------------------------------------
Površina funkcionalne enote Korekcijski faktor
-------------------------------------------------------------------------
do 150 m2 1,00
od 151 m2 do 300 m2 0,90
od 301 m2 do 600 m2 0,80
od 601 m2 do 1200 m2 0,70
od 1201 m2 do 2400 m2 0,60
nad 2400 m2 0,50
------------------------------------------------------------------------
D1) Žagarstvo in tesarstvo
-------------------------------------------------------------------------
Površina funkcionalne enote Korekcijski faktor
-------------------------------------------------------------------------
do 200 m2 1,00
od 201 m2 do 500 m2 0,90
od 501 m2 do 1000 m2 0,80
nad 1000 m2 0,70
-------------------------------------------------------------------------
G, I) Trgovina, promet, skladiščenje in zveze
-------------------------------------------------------------------------
Površina funkcionalne enote Korekcijski faktor
-------------------------------------------------------------------------
do 100 m2 1,00
od 101 m2 do 300 m2 0,90
od 301 m2 do 700 m2 0,80
od 701 m2 do 1500 m2 0,70
od 1501 m2 do 3000 m2 0,60
nad 3000 m2 0,50
-------------------------------------------------------------------------
H) Gostinstvo
-------------------------------------------------------------------------
Površina funkcionalne enote Korekcijski faktor
-------------------------------------------------------------------------
do 100 m2 1,00
od 101 m2 do 200 m2 0,90
od 201 m2 do 400 m2 0,80
od 401 m2 do 600 m2 0,70
od 601 m2 do 800 m2 0,60
nad 800 m2 0,50
-------------------------------------------------------------------------
Kjer ni posebej določen drug korekcijski faktor z lestvico, se upošteva faktor 1,0.
19. člen
Merila za druge objekte
Število točk za 1 m2 površine se določi na naslednji način:
-------------------------------------------------------------------------
Objekti Število točk
-------------------------------------------------------------------------
Elektro vodi (primarni)
– podzemni 50
– nadzemni 100
Telekomunikacijski vodi (primarni)
– podzemni 30
– nadzemni 50
-------------------------------------------------------------------------
Objekti Število točk
-------------------------------------------------------------------------
Plinovod (primarni)
– podzemni 50
Bencinski servis 800
Magistralna cesta 30
Gramoznice, peskokopi 500
-------------------------------------------------------------------------
Površine za distribucijo električne energije so površine znotraj ograjenega območja stikališč in površine transformatorskih postaj ter površine na katerih so zgrajeni podzemni in nadzemni elektrovodi, in so potrebne za normalno rabo elektrovoda, kar znaša pri podzemnih vodih 1 m širine krat dolžina voda, pri nadzemnih pa 2 m širine krat dolžina voda.
Površine, na katerih so zgrajeni telekomunikacijski vodi in plinovodi so površine, ki so potrebne za normalno rabo voda, kar znaša pri podzemnih vodih 1 m širine krat dolžina voda, pri nadzemnih vodih pa 1,5 m širine krat dolžina voda.
Pri plinskih razdelilnih in reducirnih postajah se upošteva dejanska površina le-teh oziroma površina ki je ograjena.
Nadomestilo se računa le za primarno elektro, telekomunikacijsko in plinovodno omrežje.
Površino za normalno rabo bencinskega servisa, predstavlja celotno funkcionalno zemljišče tega objekta.
Površino magistralne ceste predstavlja celotno funkcionalno zemljišče tega objekta, in sicer širino cestišča krat dolžino ceste.
Površine gramoznic in peskokopov so aktivirane površine, ki jih zavezanec uporablja za izkoriščanje rudnin. Površine določi občinska uprava na osnovi dovoljenja za izkoriščanje rudnin oziroma na podlagi drugih uradnih evidenc.
V. DOLOČANJE VIŠINE NADOMESTILA
20. člen
Letna višina nadomestila se določi tako, da se skupno število točk iz 10., 13., 14., 16., 17. in 19. člena tega odloka pomnoži s površino zavezančevega objekta (zaokroženo na cele m2) s korekcijskim faktorjem iz 18. člena tega odloka in z vrednostjo točke za izračun nadomestila.
21. člen
Vrednost točke za izračun nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča na območju Občine Grad, za vsako leto določi občinski svet s sklepom, na predlog župana občine.
22. člen
Nadomestilo se plačuje za tekoče odmerno leto v trimesečnih ali polletnih obrokih v skladu z določili zakona o davčnem postopku.
23. člen
Odločbo o odmeri nadomestila izda zavezancu pristojni davčni organ, ki vodi tudi postopke v zvezi z odmero, evidentiranjem plačil, izterjavo, odpisom zaradi neizterljivosti obračuna in plačila obresti v skladu z zakonom o davčnem postopku.
24. člen
Osnova za prvo nastavitev evidence za nadomestilo po tem odloku so uradne državne evidence. Podatki, ki so osnova za nadomestilo po tem odloku, se ocenijo in se vsem zavezancem posredujejo v preverjanje in potrditev. Če podatki niso pravilni, so jih zavezanci dolžni v določenem roku popraviti in posredovati občinski upravi. Kolikor zavezanci ne posredujejo popravljenih podatkov, se poslani podatki smatrajo za pravilne in se uporabijo za odmero.
Zavezanci so dolžni na zahtevo Občine Grad posredovati vse potrebne podatke za izračun nadomestila oziroma sodelovati pri nastavitvi evidence, ki jo izvaja Občina Grad, pri čemer za njihovo pravilnost odgovarjajo.
Zavezanci morajo prijaviti Občinski upravi občine Grad nastanek obveznosti za plačilo nadomestila po tem odloku in vse spremembe, ki vplivajo na odmero nadomestila, in sicer v 30 dneh po nastanku.
Če nastane obveznost za plačilo nadomestila po tem odloku ali sprememba med letom, se le-ta upošteva od prvega naslednjega meseca, v katerem je bila sprememba sporočena.
VI. OPROSTITEV PLAČILA NADOMESTILA
25. člen
Za objekte, ki imajo status kulturnega spomenika in za sakralne objekte se nadomestilo ne odmerja.
Za zemljišča in objekte v lasti občine, kateri so namenjeni za opravljanje dejavnosti občinske uprave in zavodov, katerih ustanoviteljica je občina, se prav tako nadomestilo ne odmerja.
Nadomestilo se ne odmerja za funkcionalne enote, ki se uporabljajo:
– za potrebe obrambe in zaščite,
– za potrebe tujih držav, ki jih uporabljajo tuja diplomatska in konzularna predstavništva ali v njih stanuje njihovo osebje,
– za potrebe mednarodnih in meddržavnih organizacij, ki jih uporabljajo te organizacije ali v njih stanuje njihovo osebje, če ni v mednarodnem sporazumu drugače določeno,
– za potrebe verske skupnosti, ki jih uporabljajo za svojo versko dejavnost,
– za potrebe Rdečega križa, Karitasa, drugih humanitarnih in podobnih organizacij,
– za potrebe kmetijske dejavnosti v zasebnem kmetijstvu (gospodarska poslopja ipd.).
26. člen
Občina Grad lahko v nekaterih primerih (elementarne in druge nezgode, bolezen v družini, invalidnost itd.) skladno s predpisi o davkih občanov, zavezance oprosti plačevanja nadomestila, če ugotovi, da bi plačevanje nadomestila ogrožalo socialno varnost zavezanca in njegove družine.
O oprostitvi odloča na podlagi pisnega zahtevka zavezanca pristojni davčni organ, zadolžen za odmero nadomestila, po predhodnem mnenju strokovne službe Občine Grad.
VII. KAZENSKA DOLOČBA
27. člen
Pravna oseba ali podjetnik posameznik, ki ne vloži prijave za nadomestilo ali ne prijavi pravilnih površin oziroma sprememb, se kaznuje z denarno kaznijo od 60.000 SIT do 360.000 SIT.
Z denarno kaznijo od 20.000 SIT do 60.000 SIT se kaznuje tudi odgovorna oseba pravne osebe, ki stori prekršek iz prvega odstavka tega člena.
Z denarno kaznijo od 20.000 SIT do 60.000 SIT se kaznuje občan, ki stori prekršek iz prvega odstavka tega člena.
VIII. KONČNA DOLOČBA
28. člen
Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije, uporablja pa se od 1. julija 2001.
Št. 111/2001
Grad, dne 7. maja 2001.
Župan
Občine Grad
Daniel Kalamar, univ. dipl. ek. l. r.
