Mestni svet mestne občine Celje je na podlagi 39. in 40. člena zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (Uradni list SRS, št. 18/84, 37/85, 29/86 in Uradni list RS, št. 26/90, 18/93, 47/93, 71/93 in 44/97) in 17. člena statuta Mestne občine Celje (Uradni list RS, št. 41/95, 77/96, 37/97, 50/98, 28/99 in 117/00) na seji dne 27. 6. 2001 sprejel
O D L O K
o spremembah in dopolnitvah odloka o zazidalnem načrtu rekreacijskega centra »Na Golovcu«
I. SPLOŠNI DOLOČBI
1. člen
V skladu s prostorskimi sestavinami dolgoročnega plana Občine Celje za obdobje od leta 1986 do leta 2000 (Uradni list SRS, št. 4/88 in Uradni list RS, št. 18/91, 54/94) in s srednjeročnim družbenim planom Občine Celje za obdobje od leta 1986 do leta 1990 (Uradni list SRS, št. 40/86 in Uradni list RS, št. 48/90) se spremeni in dopolni zazidalni načrt rekreacijskega centra »Na Golovcu« (projekt Zavod za napredek gospodarstva Celje, št. 68/67, odlok je bil objavljen v Uradnem vestniku Celje, št. 30/68, kasnejše spremembe pa v Uradnem listu SRS, št. 10/76, 8/78, 19/85, 1/87 in Uradnem listu RS, št. 1/92, 57/98, 55/00) po projektu Razvojni center – Planiranje d.o.o. Celje, št. 495/00.
2. člen
Spremembe in dopolnitve zazidalnega načrta rekreacijskega centra »Na Golovcu« se nanašajo na širše območje Opekarniške jame, kjer je predvidena izgradnja športnega centra s pripadajočimi zunanjimi in parkirnimi površinami, izgradnja trgovskega centra, vključeno pa je tudi obstoječe območje enodružinskih hiš.
Sestavni del sprememb in dopolnitev zazidalnega načrta rekreacijskega centra »Na Golovcu« je tudi rešitev za varstvo okolja »Strokovna ocena obremenitve okolja s hrupom« (Anton-Viktor Stergar s.p. – Razvojno-tehnično in poslovno svetovanje za upravljanje z okoljem, št. SO-09/2001, z dne 30. 5. 2001).
Odlok o zazidalnem načrtu rekreacijskega centra »Na Golovcu« (Uradni vestnik Celje, št. 30/68) se spremeni in dopolni tako, da se za 2. členom dodajo novi členi, ki glasijo:
II. MEJA IN VELIKOST OBRAVNAVANEGA OBMOČJA TER SEZNAM PARCEL
2.a člen
»Meja ureditvenega območja sprememb in dopolnitev zazidalnega načrta zajema območje, ki ga na severu omejuje južni rob severne, na zahodu zahodni rob nove povezovalne ceste v podaljšku Jamove ulice, na jugu južni rob Jamove ulice in na vzhodu zahodni rob Opekarniške ceste od križišča z Jamovo ulico do križišča na Podjavorškovi ulici. Ureditveno območje sprememb in dopolnitev zazidalnega načrta zajema naslednje parcele, vse k. o. Sp. Hudinja: del 439/1, del 439/2, del 438/1, 438/2, del 448/1, del 437/2, del 465/6, 465/2, 465/7, 470/2, 453, del 457/2, del 455/2, del 456/2, del 456/3, del 455/2, 1704/3, 470/3, 470/4, 470/5, 479/6, 470/7, 470/8, 470/9, 470/10, 470/11, del 885/4, 1708/7, del 892/1, 895/4, del 1708/2, 465/8, 465/9, 469/1, 469/2, 465/3, 468/1, 467, 468/3, 906/2, 906/1, 468/4, 903/7, 904/4, 904/2, 902/3, 902/1, 902/2, 902/4, 901/1, 900, 901/3, 1708/9, 904/1, 903/1, 904/5, 903/6, 905/3, 903/3, 905/1, 905/2, 903/4, 1709/1, 466/2, 466/1, 448/2, 437/1, 438/4, 470/1, 902/5, 901/2, 454/2.
Velikost obravnavanega območja meri 152.800 m2 (15,28 ha).«
III. FUNKCIJA OBMOČJA
2.b člen
»Obravnavano območje je s komunikacijami razdeljeno na pet vsebinsko zaključenih območij:
– jugozahodni del, kjer je zaradi konfiguracije terena in naravnih brežin lociran nogometni stadion s pokritimi tribunami,
– jugovzhodni del, ki je namenjen večjemu trgovskemu centru,
– severovzhodni del, kjer so predvidene parkirne površine,
– severozahodni del je namenjen športnim površinam v travnati izvedbi in objektom za športne dejavnosti ter prometnimi površinami (pešpoti, promenada, parkirne površine, ceste),
– območje enodružinskih pretežno stanovanjskih hiš na skrajnem jugovzhodnem delu.«
IV. URBANISTIČNI IN ARHITEKTONSKI POGOJI NAČRTOVANIH OBJEKTOV
2.c člen
»Ureditveno območje sprememb in dopolnitev zazidalnega načrta obsega zazidane površine, peš površine, prometne površine in površine za parkiranje.
Jugozahodni del – nogometni stadion s pokritimi tribunami
Nogometni stadion je zasnovan v smeri sever–jug tako, da so dimenzije osrednje travnate površine ca. 120 x 80 m. Igrišče obdajajo štiri tribune, dve kot stopnišča v utrjeni brežini (južna in zahodna), dve pa kot samostojna objekta v štirih etažah (severna in vhodna).
Dimenzije stadiona vključno s tribunami so ca. 165 m x 123 m.
Vzhodna tribuna je predvidena kot štirietažen armiranobetonski objekt (pritličje + 3 etaže) s ca. 4000 pokritimi sedeži v dimenzijah ca. 120 m x 27 m.
Pritličje je namenjeno delno utilitarnemu programu za potrebe stadiona (vhodi, stopnišča, pomožni prostori), delno pa javnemu programu za različne poslovne dejavnosti.
1. etaža je namenjena notranjim komunikacijam in drugim pomožnim prostorom ter poslovnemu programu na zunanjo stran.
2. etaža je namenjena delno komunikacijam, v osrednjem delu je VIP prostor, garderobe, sanitarije in lokali za obiskovalce.
3. etaža je vrhnja etaža objekta, ki predstavlja vezno ploščad z različnimi lokali za obiskovalce ter razgledni plato.
Avditorij za gledalce je formiran ob strani igrišča in ga tvori 17 sedežnih stopnic za ca. 4000 gledalcev, v osrednjem delu pa so VIP tribune.
Severna tribuna je prav tako armiranobetonski štirietažen objekt in je v celoti namenjena športnemu programu. Dimenzije tribune so ca. 78 m x 24 m, na njej pa je formiranih ca. 2000 pokritih sedežev.
Pritličje je namenjeno tekmovalnemu programu: garderobam, sanitarijam, vadbenim prostorom, prostorom za sodnike, soba za zdravniške preglede, prostori za predstavnike tekme ter pomožni prostori za vzdrževanje stadiona.
1. etaža je namenjena komunikacijam, prostorom športnega kluba in športne zveze, dvoetažno telovadnico ter sanitarijam za obiskovalce.
2. etaža je namenjena komunikacijam ter pomožnim prostorom in prostorom športne zveze in kluba.
3. etaža je namenjena predvsem komunikativni ploščadi ter prostorom za obiskovalce, policijo, kontrolo in monitoring.
Avditorij je organiziran ob strani igrišča in ga tvori 17 sedežnih stopnic.
Tribuni na brežini sta položeni na teren in ju je po potrebi mogoče nadkriti.
Južna tribuna ima dimenzije ca. 75 m x 25 m, zahodna pa 120 m x 25 m.
Gabariti in oblikovanje objekta
Kompleks je postavljen na izravnan teren na absolutni koti 245,90 m. Dimenzije travnatega igrišča znašajo ca. 120 x 80 m, celotnega stadiona pa ca. 165 m x 123 m. Objekt je zasnovan v armiranobetonski konstrukciji s streho v jekleni konstrukciji nad vzhodno in severno tribuno. Po potrebi je mogoče nadkriti tudi obe tribuni, ki sta položeni ob brežini.
Kompleks stadiona mora biti primerno ograjen oziroma zavarovan.
Jugovzhodni del – trgovsko-poslovni center
Na jugovzhodnem delu ureditvenega območja je predviden dvoetažen trgovski center (K+P) v tlorisnem gabaritu ca.. 108 m x 110 m ter z izzidanimi deli na vzhodni in južni strani v dimenzijah ca. 40 m x 15 m in ca. 6 m x 25 m.
V kletni etaži bodo parkirna mesta, v pritličju pa trgovski ter poslovni prostori, ki bodo orientirani na promenado ter ostale prometnice.
Napajanje objekta je predvideno z gospodarskega uvoza z Opekarniške ceste, ki bo služil tudi za napajanje stadiona ter poslovnih dejavnosti ob promenadi vzhodne tribune. Višinska razlika v terenu ob južni strani gospodarskega dovoza bo utrjena z opornim zidom in brežino.
Na vzhodni strani objekta je predvideno ca. 60 parkirnih mest za zaposlene in kupce, samo za kupce pa je predvideno parkiranje na večjem severovzhodnem parkirišču ter v kletni etaži trgovskega objekta.
Objekt bo zasnovan tako, da bodo lokali, ki bodo orientirani na promenado, oblikovali ulico; ostale fasade bodo členjene in oblikovane v steklu, pločevini ter vidnem betonu. Večji del strehe bo ozelenjen z ekstenzivno ozelenitvijo, del pa bo zasteklen in v atriju dvignjen.
Objekt na zaključku promenade
V osi promenade in nadkrite ulice je na stiku z brežino predviden večetažen objekt s prostori za različne gostinske in druge lokale ter stopnišče in dvigalo. Dimenzije objekta niso natančneje definirane, odvisne so od arhitekture in zasnove objekta.
V. ŠPORTNE IN PROMETNE POVRŠINE
2.d člen
Severovzhodni del – parkirne površine
Parkirišče na severovzhodnem delu je predvideno med severnim (glavnim) ter vzhodnim (stranskim) cestnim priključkom. Za potrebe obiskovalcev stadiona ter kupcev trgovskega centra je predvideno ca. 400 parkirnih mest za osebna vozila, avtobuse, motorna kolesa ter kolesa. Parkirna mesta za motorna kolesa ter kolesa je mogoče nadkriti s streho tako, da bo istočasno pokrila tudi rampi za uvoz in izvoz v kletno etažo trgovskega centra.
Med parkirnimi mesti je obvezna zasaditev večjih dreves.
Severozahodni del – športne ter prometne površine
V južnem delu tega kareja je predvideno travnato vadbeno nogometno igrišče ter površina, namenjena še nedefiniranemu športnemu igrišču oziroma športnemu objektu.
V severnem delu so predvidene parkirne površine za 250 parkirnih mest za osebna vozila ter površina za enega ali več športnih objektov ali igrišč.
Prometna ureditev obsega: ceste, pešpoti, prometne in parkirne površine.
Območje je dostopno iz štirih predvidenih križišč: glavnega na severu iz severne vezne ceste, stranskega iz vzhodne strani iz Opekarniške ceste, gospodarskega za napajanje trgovskega centra in drugih lokalov ter VIP dovoz iz predvidene povezovalne ceste v podaljšku Jamove ulice do severne vezne ceste.
Glavna peš komunikacija, ki povezuje posamezne kareje v obravnavanem območju in hkrati povezuje stanovanjsko sosesko Hudinja skozi športno-trgovski center preko Golovca v mesto, je promenada s skulpturo ali obeliskom za reklamne in obveščevalne namene na severnem delu, s fontano v osrednjem delu ter stopniščem v skrajnem južnem delu, ki premošča višinsko razliko od spodnjega platoja do ulice. V osrednjem delu med vzhodno tribuno in trgovskim centrom je lahko po potrebi nadkrita.
Kot nova povezovalna cesta je predvidena servisna cesta na skrajni zahodni strani ureditvenega območja in je namenjena predvsem internemu prometu za dostop do športnega centra. V ta namen ima z zelenim pasom ločen kolesarski in peš promet.
Jamova ulica je predvidena za razširitev tako, da bo omogočala normalen in varen dvosmerni promet.
Opekarniška cesta, ki je sicer izven meja ureditvenega območja spremembe zazidalnega načrta, se mora zaradi povečanega prometa načrtovanega območja, pa tudi zaradi obstoječih razmer, ustrezno razširiti.
VI. OBMOČJE ENODRUŽINSKIH STANOVANJSKIH HIŠ
2.e člen
Na skrajnem jugovzhodnem delu ureditvenega območja je pozidava obstoječih enodružinskih stanovanjskih hiš.
Ob obstoječih objektih so mogoče v skladu z urbanistično arhitektonsko situacijo dozidave in novogradnje za stanovanjske in poslovne namene.
Namembnost poslovnih dejavnosti mora biti okolju sprejemljiva in ne sme dodatno obremenjevati soseske s prekomernim hrupom in prometom.
Obstoječo kamnoseško dejavnost na parceli 901/2 je potrebno postopoma premestiti na ustreznejšo lokacijo. Objekta na parcelnih številkah 901/3 in 468/3 sta zaradi realizacije zazidalnega načrta postopoma predvidena za rušenje.
VII. ZUNANJA UREDITEV, MEJE GRADBENIH PARCEL TER FUNKCIONALNA ZEMLJIŠČA
2.f člen
Predvidene pešpoti in promenada bodo tlakovane, ostale peš površine bodo v asfaltni izvedbi.
Stopnišča, položena na brežino, bodo imela nadstrešnice.
Oporni zid na južni strani trgovskega centra ob servisnem dovozu mora biti členjen in ozelenjen.
Vse notranje dovozne in parkirne površine bodo asfaltirane in obvezno urejene s srednjim ozelenjenim pasom, kjer bodo zasajena drevesa. Povezovalna cesta na skrajnem zahodnem delu ureditvenega območja mora imeti z zelenico ločen pas za pešce in kolesarje. Za razbremenitev površinskih meteornih vod so predvideni zadrževalniki, okolica le-teh mora biti parkovno urejena ter zavarovana.
Višinske kote posameznih platojev bodo glede na ureditev stadiona natančneje določene v projektu zunanje ureditve.
Gradbene parcele kot funkcionalna zemljišča k posameznim objektom in napravam bodo praviloma določena v postopkih posameznih lokacijskih dokumentacij oziroma izrisov glede na namembnosti, značaj objektov in dejavnosti ter glede na etapnost izvajanja izgradnje.
Prometne površine bodo praviloma javnega značaja z upoštevanjem sovlaganja sorazmernih deležev posameznih soinvestitorjev v izgradnjo ter na podlagi medsebojne pogodbe o vzdrževanju le-teh.
VIII. KOMUNALNA IN ENERGETSKA INFRASTRUKTURA
2.g člen
Cestno omrežje
Kot prioriteta je predvidena za izgradnjo severna vezna cesta, za rekonstrukcijo sta predvideni Jamova in Opekarniška cesta na celotnem odseku vključno z ureditvijo križišča ob priključevanju obeh cest. V sklopu z rekonstrukcijo Jamove ceste bo izvedena tudi kanalizacija ter obnova dovozne ceste parc. št. 468/4 k. o. Sp. Hudinja.
Postopno z realizacijo zazidalnega načrta bo zgrajena tudi zahodna povezovalna cesta Jamova – severna vezna cesta.
Križišča na severni vezni cesti bodo urejena kot semaforizirana oziroma krožna križišča skladno s prometno preverbo.
Pri rekonstrukciji in izgradnji se morajo uporabiti materiali in tehnične rešitve, ki zmanjšujejo emisije hrupa.
Vodovodno omrežje
Za nadaljnjo širitev oziroma priključitev novih porabnikov v območju ZN je potrebna izgradnja povezovalnega vodovoda do cevovoda DN 200 na severnem delu do cevovoda DN 150 ob Opekarniški cesti.
Vse prestavitve, križanja, dimenzioniranje vodovodnih odsekov, požarni hidranti morajo biti obdelani v dokumentaciji PGD, PZI za vodovod območja ZN.
Požarna varnost
Dovozi za gasilska vozila so urejeni preko cestnega omrežja in preko peš površin, varen umik ljudi pa je mogoč preko vertikalnih komunikacijskih jeder in izhodov na vse zunanje površine.
Promet za intervencijska vozila je mogoč po cestah, parkirnih površinah in peš površinah. Iz garažnih površin v kleti trgovskega centra je za primer nevarnosti potrebno predvideti ustrezno število evakuacijskih izhodov.
Viri za zadostno oskrbo vode za gašenje bodo zagotovljeni iz vodovoda preko hidrantnega omrežja.
Kanalizacija
Potrebno je zgraditi ločeno kanalizacijo za odvod odpadnih komunalnih (fekalnih) in padavinskih voda.
Fekalno kanalizacijo iz predvidenega zazidalnega načrta je potrebno priključiti na obstoječo fekalno kanalizacijo. Odpadne vode iz objektov poslovnih dejavnosti je potrebno pred iztokom v kanalizacijo očistiti do take stopnje kot zahtevajo predpisi (Uradni list RS št. 35/96). Jaški in kanali sistema odvodnje komunalnih odpadnih voda morajo biti vodotesni.
Padavinske odpadne vode je potrebno odvajati ločeno v meteorno kanalizacijo. Pred priključitvijo na kanalizacijo je potrebno padavinske vode s prispevnega področja zazidalnega načrta zadrževati na mestu nastanka. Za to je potrebno izdelati hidravlično presojo celotnega območja ZN, vključno z območjem, ki gravitira proti območju ZN. Na podlagi hidravlične presoje se predvidijo ustrezni zadrževalni bazeni, skupnega volumna približno 500m3. Jaški in kanali sistema odvodnje padavinskih odpadnih voda morajo biti vodotesni.
Elektro omrežje
Za zagotovitev ustrezne preskrbe z električno energijo je potrebno zgraditi nove TP, zaščititi oziroma preurediti daljnovode, preurediti nizkonapetostno omrežje.
Ogrevanje
Ogrevanje bo urejeno s priključitvijo na toplovodno omrežje.
IX. VARSTVO OKOLJA
2.h člen
Varstvo pred hrupom
Znotraj ureditvenega območja je določena III. stopnja varstva pred hrupom.
Za varovanje stanovanjskih objektov in stanovanjskih območij morajo bodoči investitorji posameznih posegov v prostor zagotoviti:
– Investitor parkirnih površin, lociranih na severovzhodnem delu območja ureditve mora urediti protihrupno ograjo med parkiriščem in severno vezno cesto. Protihrupna ograja mora biti tudi na cestni strani protihrupno-absorpcijsko obdelana.
– Pri gradnji pokritih tribun ob športnih površinah je potrebno uporabiti materiale in tehnične rešitve, ki dodatno zmanjšujejo emisije hrupa.
– Investitor trgovskega centra mora že v fazi izdelave projektne dokumentacije in pred izdajo dovoljenja za poseg v prostor priložiti poročilo o vplivih na okolje, kot ga zahtevajo veljavni predpisi s področja varstva okolja.
Izvajalec gradbenih del je dolžan zagotoviti izvedbo monitoringa hrupa med gradnjo in ukrepati v primeru ugotovljenih prekoračitev dovoljenih vrednosti.
Po začetku obratovanja športno-trgovskega centra morajo investitorji opraviti prve meritve hrupa in obratovalni monitoring ter v časovno opredeljenih rokih za objekte, ki se v posameznem obdobju nahajajo znotraj območja prekomerne hrupne obremenjenosti, preveriti potrebnost izvedbe pasivne protihrupne zaščite.
V času gradnje je izvajalec dolžan upoštevati časovne omejitve (gradnja se lahko opravlja samo v dnevnem času) in uporabljati delovne stroje in naprave, ki ne povzročajo prekomernih emisij hrupa.
Varstvo zraka
Med gradnjo je izvajalec dolžan upoštevati naslednje ukrepe za varstvo zraka:
– preprečevati prašenje iz gradbišča (vlaženje sipkih materialov, nezaščitenih površin ter preprečevanje raznosa materialov z gradbišča)
– sprotno rekultivirati območja.
X. FAZNOST IZGRADNJE
2.i člen
Posamezni objekti in površine se bodo glede na potrebe in možnosti izgrajevali postopno. Pogoj za faznost izgradnje posameznih objektov je vsekakor tudi postopna izgradnja komunalne, prometne infrastrukture, vključno z okoljevarstvenimi ukrepi, ki mora zagotavljati normalno funkcioniranje posameznih etap znotraj predlaganega ureditvenega območja ter stanovanjskih sosesk v neposredni bližini.
XI. TOLERANCE
2.j člen
Tolerance so mogoče pri naslednjih objektih, ureditvah in dejavnostih:
– Športni objekti in trgovsko poslovni center
Pri tlorisnih in višinskih gabaritih objektov do 10% predpisanih dimenzij iz zazidalnega načrta ob pogoju arhitekturno, oblikovno ter okoljevarstvenih ustreznejših rešitev.
– Prometne, parkirne in zunanje površine.
Kot toleranca so mogoče smiselne spremembe predlaganih ureditev, ki so pogojene s prometno, komunalno in okoljevarstveno ustreznejšimi rešitvami in so v soglasju s tangiranimi upravljavci prometne in komunalne infrastrukture.
– Drugačna ureditev križišča nove servisne ceste s severno vezno cesto ter križišča pri glavnem uvozu v športni center, ki ga bo narekovala kasnejša prometno tehnična preverba.
– Namembnost poslovnih prostorov v obeh tribunah (severni in vzhodni) je mogoče glede na potrebe posameznih uporabnikov tudi smiselno preoblikovati glede na koncept celotnega stadiona, vendar ob upoštevanju začrtanih dostopov oziroma napajanja za potrebe poslovnih dejavnosti.
– Ustreznejšo ureditev tras komunalnih naprav in napeljav ter smiselno spremembo sistema odvodnje padavinskih voda (potrebnost, način in lokacijo zadrževalnih bazenov padavinske vode) zaradi spremembe parkirnih površin in spremembe gabaritov predvidenih objektov.
– V smislu toleranc so mogoče tudi namestitve protihrupnih ograj glede na stanje hrupa in obratovalni monitoring.
XII. KONČNE DOLOČBE
2.k člen
Ob sprejetju navedenega odloka preneha veljati osnovni zazidalni načrt rekreacijskega centra »Na Golovcu« (projekt ZNG, št. 68/67) v delu, ki ga v svojem ureditvenem območju opredeljujejo spremembe in dopolnitve zazidalnega načrta rekreacijskega centra »Na Golovcu« (projekt Razvojni center – Planiranje d.o.o. Celje št. 495/00).
2.l člen
Nadzorstvo nad izvajanjem tega odloka opravlja Inšpektorat Republike Slovenije za okolje in prostor.
2.m člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 352-68/99
Celje, dne 27. junija 2001.
Župan
Mestne občine Celje
Bojan Šrot l. r.