Na podlagi zakona o pokopališki in pogrebni dejavnosti ter o urejanju pokopališč (Uradni list SRS, št. 34/84 in Uradni list RS, št. 26/90), 7. člena zakona o gospodarskih javnih službah (Uradni list RS, št. 32/93, 47/87 in Uradni list RS, št. 10/91 in 13/93), odlok o gospodarskih javnih službah v Občini Borovnica (Uradni list RS, št. 32/93) in statuta Občine Borovnica (Uradni list RS, št. 42/99 in 17/00) je Občinski svet občine Borovnica na 20. redni seji dne 31. 5. 2001 sprejel
O D L O K
o pokopališki in pogrebni dejavnosti ter o urejanju pokopališča na območju Občine Borovnica
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
S tem odlokom se določa vsebina ter organizacijska in prostorska zasnova izvajanja javne službe na področju urejanja pokopališč ter pokopališke in pogrebne dejavnosti. Določajo se pravice in obveznosti uporabnikov in izvajalcev storitev, viri financiranja, nadzor nad izvajanjem ter drugo, kar je za normalno izvajanje te javne službe potrebno.
2. člen
Urejanje pokopališča, pogrebna in pokopališka dejavnost je organizirana dejavnost, ki je načrtovana in nadzorovana kot gospodarska javna služba. Izvaja se v skladu z zakoni, tem odlokom in pravilniki za to področje pristojnih državnih organov.
3. člen
Na območju Občine Borovnica imamo eno osrednje pokopališče.
Na pokopališču v Občini Borovnica se pokopavajo umrli, ki so imeli stalno bivališče v občini, najemniki grobov ali njihovi sorodniki, ali če tako želijo svojci umrlih, ki sedaj živijo v Borovnici ne glede na njihovo veroizpoved, državljanstvo, narodnost in raso.
4. člen
V Občini Borovnica opravljajo pokopališko in pogrebno dejavnost ter urejanje pokopališča Občina Borovnica oziroma na podlagi pogodbe ali koncesije pravne osebe in zasebniki, ki so registrirani in izpolnjujejo vse pogoje za opravljanje teh del.
5. člen
Pokopališke storitve in pogrebna dejavnost obsega naslednja dela:
– urejanje dokumentacije,
– oddajanje prostorov za grob v najem,
– organizacija pogrebnih svečanosti,
– določa mesto, datum in uro pokopa praviloma v dogovoru z naročnikom in v primeru verskega pokopa z župnikom, organizira in opravlja pogrebe,
– organizira in nadzira razna dela na pokopališču,
– druga dela, ki so posebej dogovorjena.
II. UREJANJE POKOPALIŠČA
6. člen
Urejanje pokopališča je dejavnost, ki obsega vzdrževanje pokopališč, razdelitev na posamezne zvrsti grobov, prekope grobov, zajema pa predvsem naslednja dela:
– odvoz odpadkov na odlagališča,
– košenje zelenic,
– čiščenje odpadkov in snega,
– urejanje in obrezovanje žive meje,
– vzdrževanje poti,
– manjša vzdrževalna dela na objektih in napravah,
– vodenje katastra pokopališča in
– določanje posamezne zvrsti grobov,
– vzdrževanje opuščenega pokopališča.
7. člen
Pokopališče mora imeti načrt pokopališča, z razvrstitvijo na pokopališke oddelke in grobove, evidenco grobov in pokopanih oseb v posameznem grobu, datum pokopa in oznako groba.
Za izdelavo načrta pokopališča in vodenje evidenc skrbi občina ali po njenem pooblastilu izvajalec.
8. člen
Grobovi se delijo na:
– klasični grobovi (enojni, dvojni, družinski, otroški in grobnice),
– žarni grobovi,
– grobišča,
– prostor za anonimne pokope,
– prostor za raztros pepela.
Graditev novih grobnic na pokopališču ni dovoljena.
9. člen
Minimalne mere grobne jame klasičnega groba so:
– globina 1,80 m; če geološki pogoji to dopuščajo, se lahko poglobi do 2,50 m;
– dolžina do 2,20 m in
– širina 0,80 m za enojni grob, 1,50 m za dvojni grob in nad 1,50 m za družinski grob.
Minimalne mere grobne jame žarnega groba so: globina 0,70 m, širina 1,00 m in dolžina 1,00 m.
Razdalja med grobovi in pokopališkimi potmi je določena z načrtom pokopališča.
10. člen
Žare s pepelom umrlih se shranjujejo v žarnih ali obstoječih klasičnih grobovih in grobnicah. Kolikor se žara hrani v enojni, dvojni, družinskih grob ali grobnico, se tak grob ne smatra kot žarni grob.
11. člen
Ponoven pokop v isti grob je mogoč po preteku mirovalne dobe, ki ne sme biti krajša od 10 let.
Mirovalna doba ne velja za žarni pokop.
Pred potekom mirovalne dobe se sme grob odpreti le, če to zahtevajo svojci ali druge fizične in pravne osebe, ki imajo interes, da se umrli izkoplje in prenese na drugo pokopališče ali v drug grob na istem pokopališču, po poprejšnjem pisnem soglasju najemnika groba, in sicer le z dovoljenjem pristojne občinske službe ob prisotnosti zdravstvenega inšpektorja.
Če je grobna jama predhodno poglobljena, je ponoven pokop v isto jamo možen tudi pred pretekom 10 let. Pri odprtju groba pred pretekom mirovalne dobe, mora nad zadnjo krsto ostati vsaj 0,10 m zemlje.
12. člen
Območje pokopališča je določeno z načrtom pokopališča.
V območju pokopališča ni dovoljeno:
– nedostojno vedenje kot je: vpitje, glasno govorjenje, razgrajanje in hoja po grobovih, oziroma prostorih za grobove,
– obnašanje in vedenje, ki predstavlja kršenje javne morale oziroma zgražanje občanov,
– odlaganje smeti in odpadkov, izven za ta namen določenega prostora,
– druge vrste onesnaževanja pokopališkega prostora in objektov v območju pokopališča,
– poškodovanje mrliške vežice, grobov, nasadov in drugih naprav in predmetov v območju pokopališča,
– vožnja s kolesom in kolesom s pomožnim motorjem in njihovo shranjevanje na pokopališču,
– puščanje in vodenje domačih živali na pokopališče,
– odtujevanje predmetov iz tujih grobov, objektov in prostorov v območju pokopališča,
– postavljanje in odstranjevanje nagrobnikov brez soglasja upravljalca pokopališča.
Zidarska, kamnoseška in druga dela, ki so namenjena urejanju grobov oziroma pokopališč in s tem povezani prevozi, se lahko opravljajo le s soglasjem upravljalca pokopališča.
V neposredni bližini območja pokopališča niso dovoljene, v času pogrebnih svečanosti, dejavnosti, ki motijo potek pogrebnih svečanosti.
13. člen
Zasajanje visoko rastočega drevja je dovoljeno le s pristankom upravljalca pokopališča in to na prostorih, ki so za to določeni v pokopališkem načrtu. Okrasno grmičevje je lahko visoko največ 2 m in ne sme biti prosto rastoče, temveč oblikovano. Dovoljena je zasaditev nizkega grmičevja, trajnic in drugih okrasnih rastlin, ki pa ne smejo ovirati dostopa do drugih grobov, zidov in objektov ob pokopališču.
14. člen
Grobovi se lahko ogradijo in nanje postavijo nagrobni spomeniki v skladu z opredelitvami pokopališkega načrta.
Za postavitev ograje, okvirov, pokrivnih plošč in spomenika je potrebno pridobiti pisno soglasje upravljalca pokopališča.
Če najemnik groba postavi ali odstrani nagrobnik v nasprotju s soglasjem upravljalca mora nepravilnosti odpraviti v 30 dneh po prejemu pisnega obvestila.
V primeru, da najemnik nepravilnosti ne odpravi, opravi to upravljalec na stroške najemnika.
15. člen
Najemnina za grob se plačuje letno. Z vplačilom najemnine za grobni prostor je plačano tudi vzdrževanje pokopališča in naprav.
Najemnine se ne plačuje za grobove v katerih so pokopani občani, posebej pomembni in zaslužni za občino.
16. člen
Najemniki grobov so dolžni grobove primerno vzdrževati.
Če tega daljše časovno obdobje ne storijo, opravi to upravljalec na stroške najemnika groba.
17. člen
Upravljalec lahko odpove najemno razmerje za grob v naslednjih primerih:
– če najemnik grobnega prostora po predhodnem opozorilu ne poravna najemnine za 3 pretekla leta,
– če najemnik ne vzdržuje groba kljub opozorilu, ter ne poravna stroškov vzdrževanja groba upravljalcu,
– kadar tako zahteva UN pokopališča ter s soglasjem najemnika groba,
– če najemnik odda grob v podnajem oziroma ga proda.
V teh primerih upravljalec lahko grob odda drugemu najemniku.
18. člen
Upravljalec pokopališča lahko robnike, spomenik in drugo opremo groba odstrani, in po šestih mesecih odda prostor za grob drugemu najemniku (ob upoštevanju mirovalne dobe) v naslednjih primerih:
– če najemnina za grob ni plačana več kot tri leta,
– če je grob tako zanemarjen (daje videz zapuščenosti), opravljene storitve vzdrževanja pa najemnik ne poravna upravljalcu;
– če upravljalcu ni znan najemnik oziroma če le-ta ni sporočil spremembe bivališča ali imena in če upravljalcu ni uspelo pridobiti podatkov o drugih sorodnikih pokopanega.
Upravljalec mora robnike, spomenik in drugo opremo groba hraniti na določenem prostoru šest mesecev. Posmrtne ostanke se prenese na grobišče.
19. člen
Cene pokopaliških in pogrebnih storitev ter najemnin za grobove določa Občinski svet občine Borovnica. Cene navedenih storitev morajo zagotoviti pokrivanje stroškov pokopa ter stroške vzdrževanja in obratovanja objektov in naprav.
Najemnine morajo pokriti stroške rednega in investicijskega vzdrževanja pokopališča in objektov.
Predlog cen pripravi izvajalec javne službe.
20. člen
Za vzdrževanje pokopaliških objektov, poti in nasadov, čistoče, reda in miru na pokopališču skrbijo upravljalci pokopališča oziroma izvajalci storitev iz 4. člena tega odloka.
III. POKOPALIŠKE STORITVE
21. člen
Pokopališke storitve se izvajajo na pokopališču in so predvsem naslednje:
– zagotovitev uporabe mrliške vežice,
– organizacija pogrebne svečanosti,
– druge pokopališke storitve.
22. člen
Umrli do pokopa leži v mrliški veži.
Prevoz na pokopališče je dovoljen potem, ko je ugotovljen nastop smrti po predpisih o mrliški pregledni službi. Prevoz umrlega se opravi z ustrezno prirejenim vozilom izvajalca.
Po ugotovitvi smrti se pokop prijavi izvajalcu pogreba, s katerim se dogovori o vseh pokopaliških in pogrebnih storitvah.
Obvezno mora preteči od smrti do pokopa oziroma upepelitve najmanj 36 ur. Točen čas pokopa določi izvajalec pogreba v dogovoru s svojci umrlega in predstavnikom verske skupnosti, če gre za verski pogreb.
Če obstaja sum, da umrli ni umrl naravne smrti, se ne sme prenesti s kraja smrti brez dovoljenja organa, ki je pristojen za začetek in vodenje kazenskega postopka.
23. člen
Pokop umrlega se opravi na pokopališču v skladu s pokopališkim redom na krajevno običajen način.
Način pokopa in pogrebne svečanosti je treba opraviti v skladu z voljo umrlega. Če umrli ni izrazil svoje volje, odloči o tem oseba, ki je stalno živela z njim ali druga z zakonom določena oseba, oziroma za zadeve socialnega skrbstva pristojni organ občine, v kateri je oseba umrla ali bila najdena v skladu z njegovim prepričanjem.
Anonimni pokop se opravi po volji umrlega ali po volji svojcev. Anonimni pokop se opravi s pokopom krste ali žare, oziroma z raztrositvijo pepela na posebej določenem prostoru, brez označbe imena umrlega.
24. člen
Za izkop jame, zasip groba, prekope, prvo ureditev groba in zaščito grobov skrbi izvajalec pogreba oziroma podjetje, ki izvaja pokop umrlega.
25. člen
Verske skupnosti lahko v skladu s pokopališkim redom položijo umrlega stanovskega predstavnika do pokopa v objekt, ki je namenjen za opravljanje cerkvenih obredov.
26. člen
Umrlega se položi v krsto in se pokoplje v grob za klasičen pokop, v grobnico ali grobišče.
Klasičen pokop zunaj pokopališča je dovoljen samo v izjemnih primerih, na podlagi dovoljenja pristojnega občinskega organa, po predhodnem soglasju za zadeve zdravstvenega varstva pristojnega organa, kjer se pokop opravi.
Upepeljene ostanke umrlega se shrani v žaro in pokoplje v grob za klasičen pokop, v žarni grob ali se jih raztrese na posebej določenem prostoru na pokopališču, oziroma zunaj pokopališča, na podlagi dovoljenja pristojnega organa.
27. člen
Stroške pokopa morajo poravnati dediči umrlega, oziroma oseba, ki je naročila pokop.
V primeru, ko poravnava stroške pokopa občina, ima pravico do povračila pogrebnih stroškov iz zapuščine umrlega.
28. člen
Pokopi se opravljajo vsak dan od 10. do 18. ure.
Uporabo mrliške vežice in obratovalni čas določa upravljalec, praviloma od 8. do 22. ure. V času, ko je mrliška vežica zaprta, so vstopi dovoljeni samo na podlagi predhodnega dovoljenja upravljalca. Svojci umrlega lahko v dogovoru z upravljalcem pokopališča v mrliški vežici bedijo pri pokojnem tudi preko časa, ko je vežica uradno odprta.
IV. POGREBNE SVEČANOSTI
29. člen
Pogrebna svečanost je sestavni del pogreba in ima javni značaj. Pogrebna svečanost se mora opraviti z vso pieteto do umrlega.
Pokop se lahko opravi v ožjem družinskem krogu, če je bila to želja pokojnika ali njegovih najbližjih svojcev.
30. člen
Pogrebna svečanost se opravi na pokopališču, kjer bo pokop. O pogrebni svečanosti je upravljalec pokopališča dolžan obvestiti javnost z obvestilom na oglasni deski pokopališča ali drug krajevni način.
31. člen
Pogrebna svečanost se začne z dvigom in prenosom pokojnika z mrliškega odra ali mrliškega voza.
Dvig, prenos oziroma odvoz krste ali žare v pogrebnem sprevodu in položitev krste ali žare v jamo opravi izvajalec pogreba. Pogrebniki morajo biti oblečeni v svečane obleke.
Praviloma se pogrebna svečanost odvija v sklopu mrliške vežice.
Pogrebna svečanost, ki se organizira na pokopališču, vodi pooblaščena oseba izvajalca pogreba v skladu s krajevnimi običaji ter predhodnem sporazumnem naročilu pokojnikovih svojcev.
Če pri pogrebu sodeluje godba ali godba s pevci, zaigra godba žalostinko, sledijo lahko verski obred, poslovilni govori, nato pevci zapojejo pesem.
Po končani svečanosti v mrliški vežici se oblikuje pogrebni sprevod in opravi pokop umrlega.
Pogrebni sprevod se odvija izpred mrliške vežice ali z določenega mesta do groba.
Verski obred se izvrši med pogrebno svečanostjo v strnjeni celoti, in sicer tako, da je začetni obred na kraju sprejema pogreba, potem v cerkvi in nato pri grobu pokojnega.
Komunikacijske poti po katerih gre pogrebni sprevod iz mrliške veže do groba se določijo z načrtom pokopališča in pokopališkim redom.
32. člen
Pogrebni sprevod se opravi v skladu s poslednjo voljo pokojnika ali njegovih svojcev.
Razvrstitev v pogrebnem sprevodu poteka na krajevno običajen način, in je praviloma naslednja:
Na čelu pogrebnega sprevoda je državna zastava z žalnim trakom, v primeru verskega pogreba je križ oziroma drugi verski simbol, nato se razvrstijo nosilci drugih zastav in praporov z žalnimi trakovi, nosilci pokojnikovih odlikovanj, godba, pevci, nosilci vencev, krsta ali žara pokojnika, svojci in ostali udeleženci.
V primeru verskega pogrebnega obreda velja enak vrstni red udeležencev, predstavnik verske skupnosti pa gre pred krsto ali žaro umrlega v prostor za verski obred.
33. člen
Ob grobu se udeleženci pogrebnih svečanosti razvrstijo tako, da so neposredno pri grobu svojci umrlega, osebe, ki nosijo odlikovanja umrlega, državna zastava, prapori, v primeru verskega obreda pa tudi njihovi zastopniki in verski simboli.
Krsta umrlega ali žara s pepelom umrlega se položi v grob. Nato se lahko opravi verski obred. Temu sledijo poslovilni govori, pozdrav z zastavami in prapori, nastop godbe, pevcev in se zaključi obred na krajevno običajen način.
Najkasneje v roku ene ure po končanem pogrebu je izvajalec pokopa dolžan grob zasuti in ga začasno primerno urediti tako, da ne poškoduje sosednjih grobov.
34. člen
Pri pogrebu umrlega člana verske skupnosti, društva ali organizacije, ki ima svoj postopek, se pogrebna svečanost opravi v skladu z njihovimi pravili, če niso v nasprotju s tem odlokom.
35. člen
Društva, ki imajo ob pogrebih svojih članov posebne običaje (lovci, gasilci in drugi), se lahko z njimi vključijo v pogrebne svečanosti.
Če pri pogrebni svečanosti sodeluje strelska enota, ki izstreli častno salvo kot zadnji pozdrav pokojniku, mora biti zagotovljena popolna varnost udeležencev pogreba, za kar je odgovoren vodja enote.
36. člen
Pri krščanskem pogrebu zvoni po običajni krajevni navadi. Vsi drugi udeleženci pogreba (pevci, godba, govorniki) se ravnajo po tem krajevnem običaju.
V. KAZENSKA DOLOČILA
37. člen
Z denarno kaznijo najmanj 50.000 SIT se kaznuje upravljalec pokopališča oziroma izvajalec pogreba, če ravna v nasprotju s 5., 6. in 22. členom tega odloka.
Z denarno kaznijo do 10.000 SIT se kaznuje odgovorna oseba upravljalca oziroma izvajalca, ki stori dejanje iz prejšnjega odstavka.
Z denarno kaznijo 5.000 SIT se kaznuje posameznik, ki krši določila iz 12. in 13. člena tega odloka.
VI. PREHODNI IN KONČNI DOLOČBI
38. člen
Pokojnik lahko izjemoma, do ureditve mrliške veže, leži do pokopa doma. V tem primeru prevoz posmrtnih ostankov opravi izvajalec pogreba, ki organizira tudi pogrebni sprevod od doma umrlega do pokopališča.
39. člen
Uresničevanje tega odloka nadzorujejo pooblaščene osebe za izvajanje lokalnega nadzora ter pristojne inšpekcijske službe.
Z dnem, ko začne veljati ta odlok, preneha za Občino Borovnica veljati odlok o pokopališkem redu za pokopališča na območju Občine Vrhnika (Uradni list SRS, št. 6/86).
40. člen
Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v uradnem glasilu.
Št. 066/3-20/8-247/01
Borovnica,dne 31. maja 2001.
Župan
Občine Borovnica
Alojz Močnik l. r.
