Na podlagi 10. in 29. člena zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 72/93, 6/94, 45/94, 57/94 14/95, 20/95, 63/95, 73/95, 9/96, 39/96, 44/96, 26/97, 70/97, 10/98, 68/98, 74/98, 12/99, 16/99 in 59/99) ter 5. člena statuta Občine Hodoš (Uradni list RS, št. 47/99), je Občinski svet občine Hodoš na 21. redni seji dne 21. 6. 2001 sprejel
O D L O K
o istovetnostnih simbolih Občine Hodoš
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
Istovetnostni simboli (v nadaljevanju: simboli) občine so: občinski grb, občinska zastava, potrditvene prvine (štampiljka, žig in pečat).
Istovetnostni simboli občine predstavljajo in označujejo pripadnost Občini Hodoš.
Simboli se uporabljajo v skladu z določbami tega odloka, njihova uporaba ne sme škodovati ugledu in dostojanstvu Občine Hodoš.
2. člen
Izvirniki istovetnostnih simbolov se hranijo:
– v HVS evidenci (Heraldično veksilološki in sigilografski evidenci) Arhiva Slovenije,
– v registru društva Heraldica Slovenica, oziroma Heraldika d. o. o., ki je simbole ustvarila,
– v arhivu Občine Hodoš.
3. člen
Simbolov se ne sme avtorsko zavarovati po drugih osebah, prav tako ne zavarovati ali uporabljati kot znamko, model ali vzorec za označevanje blaga in storitev. Kot izjemno pa so simboli avtorsko zavarovani pred nedovoljenimi posegi v njihovo vsebino in videz po ustanovi (Heraldika d.o.o.) oziroma osebi, ki je simbole ustvarila.
4. člen
Za pravilno uporabo simbolov in pravilno izvajanje tega odloka je odgovoren župan, ki daje potrebna pojasnila, sprejema prošnje za uporabo simbolov, izvaja odločbe o uporabi simbolov, vodi evidenco izdanih odločb, ter opravlja druga strokovno adiministrativna opravila.
5. člen
Prošnji za izdajo dovoljenja za uporabo simbolov mora biti priložena ustrezna dokumentacija s tehničnimi podatki in namenom uporabe. Tehnična dokumentacija mora vsebovati ime in naslov uporabnika grba, opis tehnike (kot so ofsettisk, sitotisk, perorisba ali druge vrste tiska, suha tehnika, vezenje, rezbarjenje, fotografija ipd.) in naklado. Če gre za označbo prireditve, mora prosilec v prošnji opredeliti idejno in vsebinsko namembnost prireditve, za katero prosi, da se dovoli uporaba simbolov.
Prosilec mora dokumentacijo iz prejšnjega odstavka tega člena predložiti pri Občinski upravi občine Hodoš v dveh izvodih.
6. člen
V odločbi, s katero se dovoljujejo uporaba simbolov, se določijo pogoji, pod katerimi se dovoljuje uporaba samo za določen namen in za določen rok, do katerega je uporaba dovoljena. Izdano dovoljenje lahko izdajatelj odločbe prekliče, če ugotovi, da uporabnik ne upošteva pogojev, navedenih v odločbi oziroma dovoljenju, če ne skrbi za primeren videz simbolov ali, če s svojim ravnanjem škoduje ugledu občine.
O pritožbi zoper odločbo iz prvega odstavka tega člena odloča župan občine.
7. člen
Gospodarske družbe, zavodi, društva, ustanove, različne pravne osebe, samostojni podjetniki ali posamezniki, ki imajo sedež v Občini Hodoš, lahko zaprosijo, da se jim dovoli uporaba simbolov oziroma njihovih atributov v okviru njihove dejavnosti in to:
1. v njihovi firmi ali podjetju,
2. v njihovem zaščitnem znaku (kot tisk ali aplikacije na raznovrstnih osnovah ali kot samostojni bedži, našitki na oblačilih in podobno),
3. v obliki brošur in spominkov (v kulturi in turizmu),
4. v tiskanih in zvočnih izvedbah tako za kulturne in prosvetne namene, kot v ekonomsko-propagandnih namenih v sredstvih javnega obveščanja.
O pomembnosti, časovnem veku, ter o pogojih uporabe simbolov v zgoraj navedenih primerih odloča Občina Hodoš.
Uporaba simbola (grba) Občine Hodoš v njegovi celoti se dovoljuje izjemoma samo tistim ustanovam, ki imajo javno pooblastilo za izvajanje posebnih nalog iz pristojnosti občine (gasilska zveza občine, gasilska društva, komunalna podjetja in podobno).
II. GRB
8. člen
Opis grba, splošno:
Grb Občine Hodoš ima modro, zeleno in rdeče barvno polje, ki so zložena v sestavu trnastega reza; sestav pokriva srebrna heraldična roža, ki ima v sredini rdeče srce s črnim latinskim križem; zgornji polji razdeljuje srebrna helebarda, spodnje pa krasijo trije zlati hrastovi listi.
Blazon: ščitno ploščo razdeljuje na tri barvna polja rez talnega trna s svojo konico v sredini ščita, torej na stičišču modrega, zelenega in rdečega polja; stičišče pokriva srebrna heraldična roža z zlato obrobo in rdečim srcem namesto prašnika ter črnim latinskim križem namesto plodnice; izza heraldične rože vertikalno rastoči drog srebrne helebarde, je s sulično konico podaljšan do zgornjega roba ščita in razdeljuje modro ter zeleno polje tako, da je helebardina sekira v modrem, kavelj pa v zelenem polju ščita; spodnje polje nosi tri zlate hrastove (quercus robur) liste, katerih peclji segajo v kot ščitovega dna.
Zlati trak, ki ga nosi ščit na svojih zunanjih robovih, lahko služi le kot grbovni okras.
Upodobitev grba v izrisu, črno-belem odtisu, pečatni grafiki (miniaturi), heraldični šrafuri in v barvah skupaj z barvnimi kodami tvorijo mapo “DOS“ (dokument občinske simbolike), ki je priloga temu odloku.
9. člen
Grb občine se uporablja:
1. v potrditvenih prvinah (štampiljkah, žigu in pečatu) ter v vseh oznakah občinskih organov na območju Občine Hodoš,
2. v prostorih in na poslopju sedeža občine, na sejah občinskega sveta, na listinah, čestitkah, vizitkah in podobnih uradnih izkazih, ki jih za službene namene uporablja župan Občine Hodoš (grb z grbovnim okrasjem se uporablja ob svečanih priložnostih),
3. na plaketah in drugih priznanjih Občine Hodoš se lahko uporablja z grbovnim okrasjem,
4. v drugih primerih pod pogoji tega odloka.
10. člen
Grb občine se lahko uporablja:
ob mednarodnih, državnih in medobčinskih srečanjih, športnih, kulturnih in drugih tekmovanjih, humanitarnih in drugih prireditvah in javnih shodih, na katerih se občina predstavlja oziroma katerih se udeležuje, v skladu s pravili in običaji takih shodov.
11. člen
Ko se grb uporablja poleg drugega grba, mora biti, gledano od spredaj, vselej na levi strani. Izjemoma je domači grb na desni strani, kadar spremlja simbol države, simbol nadrejene ustanove ali simbol gostujoče ustanove, kadar so predstavniki teh institucij na uradnem obisku.
Ko se grb uporablja z več drugimi grbi oziroma znaki, je praviloma:
1. v sredini kroga – kadar so grbi in znaki razvrščeni v krogu,
2. v sredini polkroga – kadar so grbi razvršečni v polkrogu,
3. na čelu kolone – kadar so grbi in znaki razvrščeni v koloni,
4. na prvem mestu oziroma gledano od spredaj, na levi strani – kadar so grbi in znaki razvrščeni v vrsto,
5. na čelu skupine – kadar so grbi in znaki razvrščeni v skupine.
Ko se uporablja skupaj z grbom Republike Slovenije se uporablja po določilih zakona o grbu, zastavi in himni Republike Slovenije, ter o slovenski narodni zastavi (Uradni list RS, št. 67/94, v nadaljevanju: zakon).
12. člen
Grba ni dovoljeno uporabljati, če je poškodovan, obledelih barv ali kako drugače po zunanjosti neprimeren za uporabo. Ni ga dovoljeno uporabljati v nasprotju z javnim mirom, tako, da se kvari ugled Občine Hodoš.
III. ZASTAVA
13. člen
Opis zastave:
zastavina ruta občinske zastave je pravokotne oblike, razmerje višine “H“ proti njeni dolžini “L“ je 1: 2,5 s tem, da je njena ruta razdeljena vertikalno na dva, po višini enaka, po dolžini pa neenaka dela.
V sredini prvega kvadrata zastavine rute, lebdi v zelenem polju vertikalno glavni atribut iz občinskega grba, bela helebarda; celotni atribut ne sme biti nižji od dveh tretjin višine zastavine rute in ne višji od osem desetin imenovane višine.
Drugi, preostali del zastavine rute je horizontalno deljen na pet enako visokih barvnih prog, od katerih so prvo (zgornje), srednje in spodnje v beli barvi, drugo in četrto pa v zeleni barvi, ki se barvno zlivata s prvim, zelenim barvnim poljem zastavine rute.
Detajlni prikaz razmerij zastavinih polj in kode njenih barv so sestavni del mape “DOS“, ki je dopolnilni del tega odloka.
Višina atributa ne sme biti nižja od sedemdeset odstotkov višine zastavine rute in ne sme presegati devetdeset odstotkov imenovane višine.
Detajlni prikaz razmerij zastavinih polj in kode njenih barv, so sestavni del mape “DOS“ z istovetnostno simboliko Občine Hodoš in kot takšna naj bo mapna priloga tega odloka.
14. člen
Zastava je stalno izvešena na poslopju sedeža Občine Hodoš.
Zastava se izvesi:
1. ob prazniku občine,
2. ob jubilejih, komemoracijah, pomembnejših kulturnih in športnih prireditvah občinskega pomena,
3. ob obisku pomembnih uradnih delegacij mednarodnih in domačih organizacij in ustanov,
4. ob drugih podobnih priložnostih.
V primeru navedenih v drugih točki tega člena se zastava izvesi na poslopjih javnih zgradbah oziroma mestih, kjer je prireditev.
Župan občine lahko odredi, da se zastave občine izvesijo tudi na drugih zgradbah, zlasti ob slovesni seji občinskega sveta, prazniku občine, slovesni ali kulturni prireditvi pomembni za občino ali kadar predstavniki občine sprejmejo uradne obiske.
Zastava občine se izvesi tudi v času sklepanja zakonskih zvez v prostorih, kjer se sklepajo zakonske zveze; v primeru žalovanja pa se zastava izvesi na pol droga.
Zastava se lahko izvesi tudi ob državnih praznikih skupaj z zastavo Republike Slovenije na način, ki ga določa zakon.
15. člen
Zastave se izvesijo v času praznikov in prireditev navednih v 14. členu tega odloka in se odstranijo najkasneje 24 ur za tem, ko je prenehal razlog, zaradi katerega so bile izvešene.
16. člen
Ko je zastava Občine Hodoš izvešena poleg druge zastave, mora biti, gledano od spredaj, vselej na levi strani, izjemoma sme biti, gledano od spredaj, na desni strani zastave druge slovenske občine, zastave tuje države ali občine, kadar je ta zastava izvešena ob uradnem obisku predstavnika druge občine oziroma države.
Ko je zastava izvešena skupaj z dvema ali več zastavami na prekrižanih drogovih, mora biti, gledano od spredaj, drog z zastavo Občine Hodoš postavljen pred drogovi teh zastav.
Ko je zastava izvešena skupaj z drugima dvema zastavama, mora biti zastava Občine Hodoš v sredini.
Ko je zastava Občine Hodoš izvešena z več drugimi zastavami, je zastava Občine Hodoš:
1. ko so zastave razvrščene v krogu – v sredini kroga,
2. ko so zastave razvrščene v polkrogu – v sredini polkroga,
3. ko so zastave razvrščene v koloni – na čelu kolone,
4. ko so zastave razvrščene v vrsti – na prvem mestu oziroma gledano od spredaj, na levi strani,
5. ko so zastave razvrščene v skupini – na čelu skupine.
Določbe o izvešanju veljajo le za izvešanje zastav na območju Občine Hodoš. Ko se zastava izveša skupaj z zastavo Slovenije, veljajo za način izvešanja določbe zakona.
17. člen
Horizontalna zastava je tista, ki ima vodoravno položeni zastavni ruti tudi vse zelene in bele barvne proge horizontalne, na prvem zelenem kvadratu pa je atribut iz občinskega grba (bela helebarda) postavljen v vetikalnem položaju tako, da je sekira helebarde obrnjena proti drogu zastave.
Horizontalno zastavo izvešamo na vetikalni drog oziroma na njegovo sidrno vrv.
Drog je lahko nagnjen, vendar kot med drogom in ravnino (horizontalo) ne sme biti manjši od 45 kotnih stopinj. Če je zastavina ruta horizontalne zastave napeta ali pripeta poševno, kot med njenim spodnjim kotom in ravnino (horizontalo) ne sme biti večji od 45 kotnih stopinj.
Vertikalna oblika občinske zastave je tista, ki ima na vertikalno obešeni zastavini ruti (torej da visi navzdol), tudi bele in zelene barvne proge vertikalne, na zgornjem zelenem kvadratu pa je atribur postavljen vertiklano tako, da je sekira helebarde obrnjena proti levi.
Vertikalna zastava ima po analogiji horizontalne zastave analogno tudi uporabo.
18. člen
Zastave ni dovoljeno uporabljati, če je poškodovana, obledelih barv, strgana, zmečkana ali umazana, ter na način, ki je v nasprotju z javnim redom ali tako, da krši ugled Občine Hodoš.
IV. POTRDITVENE PRVINE
19. člen
Občinske štampiljke so izdelane po ustreznem državnem predpisu:
so okrogle oblike z dvema zunanjima krožnicama v okviru katerih je v zgornjem polkrogu v pisavi “times“ izpisano ime “OBČINA HODOŠ“, v spodnjem polkrogu pa geslo štampiljke. Med obema napisoma stoji ločilno znamenje – vinjeta. V sredini štampiljke je upodobljen grb Občine Hodoš.
20. člen
Od potrditvenih prvin ima Občina Hodoš štampiljke z naslednjimi gesli:
– “Občina Hodoš“ d = 35 mm,
– “občinska uprava“ d = 35 mm,
– “občinska volilna komisija“ d = 35 mm,
– “nadzorni odbor“ d = 35 mm,
– “štab CZ“ d = 35 mm,
– “župan“ d = 35 mm,
– “Občina Hodoš“ (virmanska štampiljka) d = 25 mm,
– “Občina Hodoš“ (potrditvena štampiljka) d = 20 mm,
– identifikacijska (neuradna) štampiljka, pravokotna, 24 x 70 mm.
Vsa gesla na štampiljkah so v slovenskem in madžarskem jeziku.
21. člen
Uporabo in hrambo občinskih štampiljk določi župan s posebnim aktom.
V. ŽUPANSKA VERIGA
22. člen
Predmetno je županska veriga bolj ali manj dragocena, iz srebrne ali zlate kovine umetelno skovana in pletena okrasna veriga, ki je položena županji oziroma županu preko ramen tako, da je speta na hrbtni strani, na prsih pa jo spenja kolana z vgraviranim, barvnim občinskim grbom.
Pojmovno je županska veriga:
– simbol zaupanja občanov v izvoljeno osebo – osebnost županje oziroma župana;
– simbol zaupanja občinstva v vodstvo občine, ki jo županja – župan zastopa in predstavlja;
– simbol županove odgovornosti svojemu občinstvu;
– simbol županove odgovornosti višjim državnoupravnim forumom;
– simbol županske časti.
23. člen
V naši državni ureditvi podeljuje svojemu županu ta simbol časti – občinstvo.
24. člen
Županova dolžnost je, da odet z župansko verigo nastopa na vseh svečanostih občinskega, medobčinskega, regijskega, državnega in meddržavnega pomena, posebno kadar gre za nastope, kjer je župan dolžan predstavljati svojo skupnost in zastaviti svoja stališča. V občinskem merilu so to naslednje priložnosti: slavnostne, občinske seje, posvetne in cerkvene svečanosti, proslave kot npr. napovedi, začetki ali končanja javnih del ne glede na prisotnosti funkcionarjev in občinstva. V medobčinskem, regijskem in državnem merilu je župan dolžan s simbolom svoje časti ovrednostiti predvsem svečani čas nekega dejanja. Ko vrhunec svečanosti preide v družabni del prireditve, lahko župan svoj simbol – verigo odloži v etui in odda v hrambo, obdži pa svoj drugi redni znak župana, župansko priponko (bedž).
25. člen
Tako kot župan naj tudi občinski svetniki in uslužbenci občine, svoje priponke zaradi gostov in občinstva častno nosijo več čas svoje prisotnosti na prireditvah.
VI. NADZOR NA ISTOVETNOSTNIMI SIMBOLI
26. člen
Izvajanje določb tega odloka nadzoruje župan in inšpekcijske službe.
VII. KAZENSKE DOLOČBE
27. člen
Z denarno kaznijo najmanj 200.000 SIT se kaznuje za prekršek pravna oseba ali posameznik v zvezi z opravljanjem svoje dejavnosti, ki:
1. uporablja simbole v nasprotju s tem odlokom,
2. uporablja simbole brez dovoljenja,
3. uporablja simbole, ki so poškodovani ali po zunanjosti neprimerni za uporabo,
4. uporablja grb ali zastavo v nasprotju s tem odlokom ali tako, da kvari ugled Občine Hodoš,
5. Z denarno kaznijo najmanj 50.000 SIT se kaznuje odgovorna oseba, ki stori prekršek iz prejšnjega odstavka,
6. Z denarno kaznijo najmanj 30.000 SIT se kaznuje fizična oseba, ki stori prekršek iz prvega odstavka tega člena.
VIII. PREHODNI IN KONČNI DOLOČBI
28. člen
Pravne in fizične osebe, ki v svoji dejavnosti uporabljajo različne upodobitve simbola Občine Hodoš, morajo v roku enega leta videz in uporabo simbola prilagoditi določilom tega odloka.
29. člen
Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu RS.
Št. 316/01
Hodoš, dne 6. julija 2001.
Župan
Občine Hodoš
Ludvik Orban l. r.
