Na podlagi 31. člena energetskega zakona (Uradni list RS, št. 79/99 in 8/00) izdaja minister za okolje in prostor

Ta pravilnik predpisuje tehnične pogoje za graditev, obratovanje in vzdrževanje plinovodov z delovnim tlakom nad 16 bar za varno oskrbo z zemeljskim plinom in tehnične ter druge podatke, ki jih je potrebno voditi in hraniti.
Za izpolnjevanje predpisanih tehničnih zahtev je potrebno pri načrtovanju, graditvi, obratovanju, opustitvi in prevzemu v celoti upoštevati zahteve in pogoje tega pravilnika in standarda SIST EN 1594 kot osnovnega standarda za varno oskrbo z zemeljskim plinom ter v njem navedene standarde.

Plinovodno omrežje po tem pravilniku sestavljajo: plinovodi in čistilne postaje, kompresorske postaje, merilne postaje, merilno-regulacijske postaje, naprave za katodno zaščito, pomožni rezervoarji, regulacijske postaje, sekcijske zaporne postaje, telekomunikacijsko omrežje namenjeno izključno obratovanju plinovoda, tlačne posode in drugi ustrezni postroji ter naprave.

V tem pravilniku uporabljeni pojmi imajo naslednji pomen:
– Analiza tveganja je kvantitativno ovrednotenje verjetnosti okvare plinovoda zaradi vseh možnih vplivov, ki jih lahko predvidimo, in posledično stopnje skupnega tveganja za prebivalstvo in premoženje.
– Cevovod je sestav cevi in spojk.
– Cone eksplozijske nevarnosti so prostori oziroma deli prostorov, v katerih je potencialno prisotna eksplozivna zmes zemeljskega plina in zraka.
– Čistilnik je naprava, ki s pomočjo medija potuje skozi plinovod in opravlja različne funkcije v odvisnosti od tipa čistilnika, kot na primer: ločevanje medijev, čiščenje ali pregled plinovoda.
– Deli plinovoda so sestavni deli, iz katerih je plinovod zgrajen:
1. cevi, vključno s hladno oblikovanimi loki;
2. reducirni in T-kosi, tovarniško izdelana kolena in loki, prirobnice, cevne kape, varilni odcepi, mehanske spojke;
3. sestavi, zgrajeni iz zgoraj naštetih elementov kot npr. razdelilniki, lovilniki nečistoč, merilne in regulacijske proge;
4. oprema kot npr. zaporna armatura, izolacijski elementi, kompenzatorji, regulatorji tlaka, črpalke, kompresorji;
5. tlačne posode.
– Delovna temperatura (OT) je temperatura, ki nastopa v plinovodu pri normalnih obratovalnih razmerah.
– Distribucija zemeljskega plina je transport zemeljskega plina po omrežju do porabnikov na določenem območju.
– Mesto dobave je mesto kjer lastništvo zemeljskega plina prehaja iz dobavitelja zemeljskega plina na odjemalca zemeljskega plina.
– Motnja je nepričakovan dogodek, ki lahko privede do nevarnega stanja.
– Načrtovana temperatura (DT) je temperatura, na kateri temelji izračun plinovoda.
– Najnižja specificirana meja plastičnosti (SMYS) je najnižja specificirana meja plastičnosti kot to določa SIST EN 10002-1.
– Nevarnost je situacija ali stanje, ki lahko vpliva na varno obratovanje plinovoda in/ali na varnost okolice plinovoda in ki zahteva takojšnje ukrepanje.
– Normalno obratovanje je dalj časa trajajoče, neprekinjeno obratovanje znotraj območja parametrov, za katere je bil plinovod načrtovan. Normalno obratovanje izključuje okvaro opreme in delov plinovoda.
– Tlak je nadtlak zemeljskega plina v sistemu, merjen pri statičnih pogojih.
– Plinovod je sestav cevovodov z vsemi pripadajočimi postroji in postajami. Plinovod se nahaja pretežno pod površino zemlje, vključuje pa lahko tudi nadzemne odseke.
– Plinovod na kopnem je vkopani in/ali nadzemni plinovod, vključno s tistimi, ki so položeni v ali preko jezer ali vodnih poti.
– Ponovni začetek obratovanja vključuje dejavnosti, ki so potrebne, da plinovod, ki je prenehal obratovati, ponovno prične obratovati.
– Posebni varnostni ukrepi v času gradnje, načrtovanja in obratovanja so takšni ukrepi, ki zmanjšajo možnost vpliva na plinovod s strani tretjih oseb s čimer se posledično zmanjša tveganje za posameznika in s katerimi je možno povečati stopnjo varnosti izvedbe plinovoda za največ eno stopnjo.
– Posebno križanje je točka, v kateri plinovod prečka poseben objekt.
– Postroj sestavljajo oprema in naprave za izločevanje, proizvodnjo, kemijsko obdelavo, meritve, nadzor, skladiščenje, transport ali odjem transportiranega zemeljskega plina.
– Pregled je postopek meritev, preverjanja, preskušanja ali kakršnegakoli drugačnega določanja stanja plinovoda in primerjanje stanja z zahtevanimi pogoji.
– Prenehanje obratovanja vključuje dejavnosti, potrebne ob ustavitvi obratovanja kateregakoli cevovoda, postaje, opreme ali postroja, napolnjenega z zemeljskim plinom in ločevanje tega od plinovodnega omrežja.
– Prenos zemeljskega plina je dejavnost transporta zemeljskega plina od proizvajalca zemeljskega plina oziroma od povezave s sosednjimi prenosnimi omrežji do distribucijskih plinovodnih omrežij in industrijskih odjemalcev.
– Priprave na začetek obratovanja so dejavnosti, ki se morajo izvesti pred začetkom obratovanja plinovoda.
– Prostornina pri normalnih pogojih je količina suhega zemeljskega plina, ki pri absolutnem tlaku 1,01325 bar in temperaturi 0 °C zavzema prostornino 1m3.
– Prostornina pri standardnih pogojih je količina suhega zemeljskega plina, ki pri absolutnem tlaku 1,01325 bar in temperaturi 15 °C zavzema prostornino 1m3.
– Sistem nadzora tlaka je kombinirani sistem, ki vključuje sistem za regulacijo tlaka, sistem za varovanje pred prekoračitvijo tlaka in po potrebi registracijo tlaka ter alarmni sistem.
– Sistem za regulacijo tlaka je sistem, ki zagotavlja, da se tlak na njegovem izhodu vzdržuje v zahtevanih mejah.
– Sistem za varovanje pred prekoračitvijo tlaka je sistem, ki neodvisno od sistema za regulacijo tlaka zagotavlja, da tlak na izhodu iz sistema za regulacijo tlaka ne preseže nastavljene vrednosti.
– Sprejemljivo tveganje za posameznika je tveganje, ki je manjše ali enako 10-6 nezgodnih primerov v nadzorovanem pasu na leto in na tekoči meter plinovoda.
– Temperatura med graditvijo je temperatura okolice ali pogojev graditve med polaganjem oziroma med graditvijo plinovoda.
– Tesnostni preskus je postopek preverjanja zahtevane tesnosti cevovoda, postaje, opreme ali postroja.
– Trdnostni preskus je postopek, ki dokaže, da cevovod, oprema, postrojenje ali postaja izpolnjuje zahtevano mehansko trdnost.
– Upravljavec plinovodnega omrežja je pravna ali fizična oseba, ki je pooblaščena za razvoj, načrtovanje, graditev, upravljanje, transport zemeljskega plina in vzdrževanje plinovodnega omrežja.
– Vzdrževanje je povezava tehničnih in administrativnih aktivnosti z namenom ohraniti delovanje vsakega posameznega dela plinovoda ali ga obnoviti v stanje, da lahko opravlja zahtevano funkcijo.
– Začetek obratovanja je sklop dejavnosti, potrebnih za polnjenje cevovoda, postaje, opreme ali postroja z zemeljskim plinom z namenom obratovanja.
– Zemeljski plin je naravna mešanica ogljikovodikov, ki je lažja od zraka in je pri temperaturi 15 °C in absolutnem tlaku 1,01325 bar v plinastem stanju. Glavna sestavina zemeljskega plina je metan.

S tem pravilnikom se določajo tri izvedbe plinovoda, in sicer:
1. Osnovna izvedba plinovoda je plinovod, ki je projektiran z načrtovanim faktorjem f(o)=0.6. Izjemoma je osnovni izvedbi enakovredna izvedba z načrtovanim faktorjem f(o)=0.72 in posebnimi varnostnimi ukrepi za reševanje primerov na že zgrajenih plinovodih z načrtovanim faktorjem f(o)=0.72 pred pričetkom veljavnosti tega pravilnika.
2. Plinovod s povečano varnostjo 1. stopnje je plinovod, ki je projektiran z načrtovanim faktorjem f(o)=0.5 ali f(o)=0.6 in posebnimi varnostnimi ukrepi.
3. Plinovod s povečano varnostjo 2. stopnje je plinovod, ki je projektiran z načrtovanim faktorjem f(o)=0.4 ali f(o)=0.5 in posebnimi varnostnimi ukrepi.

Ta pravilnik določa naslednje načrtovane faktorje f(o) ki jih uporabljamo pri izračunu debeline stene cevi plinovoda ob upoštevanju načrtovanega tlaka. Manjši načrtovani faktor pomeni večjo vgrajeno varnost. V tem pravilniku so uporabljeni naslednji načrtovani faktorji:
1. f(o) = 0.72 je osnovni in najvišji dovoljeni načrtovani faktor po zahtevi SIST EN 1594;
2. f(o) = 0.6 je osnovni in najvišji dovoljeni načrtovani faktor, ki ga zahteva ta pravilnik. Načrtovanemu faktorju 0.6 ustreza tudi kombinacija f(o) = 0.72 + posebni varnostni ukrepi, vendar je takšna kombinacija dovoljena le za plinovode, ki so bili zgrajeni pred veljavnostjo tega pravilnika. Izvedba plinovoda, kot jo določa ta točka, šteje za osnovno izvedbo plinovoda.
3. f(o) = 0.5 predstavlja prvo povečanje varnosti za primere, ki jih zahteva ta pravilnik. Načrtovanemu faktorju 0.5 ustreza tudi kombinacija f(o) = 0.6 + posebni varnostni ukrepi. Izvedba plinovoda, kot jo določa ta točka, šteje za izvedbo plinovoda s povečano varnostjo 1. stopnje.
4. f(o) = 0.4 predstavlja drugo (dodatno) povečanje varnosti za primere, ki jih zahteva ta pravilnik. Načrtovanemu faktorju 0.4 ustreza tudi kombinacija f(o) = 0.5 + posebni varnostni ukrepi. Izvedba plinovoda, kot jo določa ta točka, šteje za izvedbo plinovoda s povečano varnostjo 2. stopnje.

Nivoji tlaka so možne velikosti tlaka in relacije med njimi, ki se uporabljajo ali se pojavijo v fazi načrtovanja, preskušanja in obratovanja plinovodov.
Vse navedbe tlakov se štejejo kot nadtlak medija v plinovodu.
Okrajšave in definicije za posamezne nivoje tlaka so skladne s standardom SIST EN 1594, in sicer:
1. Delovni tlak (OP) je tlak, ki nastopa v sistemu pri normalnem neprekinjenem obratovanju.
2. Načrtovani tlak (DP) je izhodiščni tlak za izračune. Načrtovani tlak (DP) ne sme biti nižji od najvišjega delovnega tlaka (MOP).
3. Najvišji delovni tlak (MOP) je najvišji tlak, pri katerem lahko plinovod pri normalnih razmerah trajno obratuje. Najvišji delovni tlak (MOP) ne sme biti višji od načrtovanega tlaka (DP).
4. Najvišji tlak v primeru motnje (MIP) je tlak, ki se pojavi le kratek čas in je omejen z varnostnimi napravami.
5. Preskusni tlak (TP) je tlak, s katerim obremenimo plinovod, da bi dokazali, da lahko varno obratuje. Preskusni tlak (TP) za posamezen preskus se določi v skladu s standardom SIST EN 1594.
6. Tlak v primeru motnje (IP) je tlak v plinovodu, ki se pojavi nepričakovano in pri katerem se aktivirajo naprave za varovanje pred prekoračitvijo tlaka.
7. Tlak preskusa tesnosti je tlak, s katerim obremenimo plinovod med tesnostim preskusom.
8. Tlak preskusa trdnosti je tlak, s katerim obremenimo plinovod med trdnostnim preskusom.

Odmik je odmik med osjo plinovoda in objektom merjeno od tlorisne razdalje skrajne točke gabarita objekta.
Pravilnik razlikuje tri vrste odmikov:
1. Odmiki zaradi graditve v bližini stavb ali območij, kjer se pogosto ali dalj časa zadržujejo osebe, in od nenaseljenih objektov so naslednji:
a) Varnostni odmik je takšna oddaljenost osi plinovoda osnovne izvedbe (f(o)=0.6) od stavb ali območij, kjer se pogosto ali dalj časa zadržujejo osebe in od nenaseljenih objektov, izven katere je vpliv plinovoda na te stavbe oziroma območja možno šteti za zanemarljiv.
Za odmike, ki so večji ali enaki varnostnemu odmiku in obenem znotraj nadzorovanega pasu, je potrebno pridobiti soglasje upravljavca plinovoda.
Za vse graditve, katerih odmiki so manjši od varnostnih odmikov, je potrebno vložiti vlogo ministru, pristojnemu za energetiko. Obvezna priloga k takšni vlogi je mnenje upravljavca plinovoda. O dovolitvi ali zavrnitvi novih objektov, katerih odmik je manjši od varnostnega odmika, odloči minister, pristojen za energetiko v upravnem postopku.
V primeru, kadar želi v manjšem odmiku kot je varnostni graditi upravljavec plinovoda, odloča o dovolitvi ali zavrnitvi tega minister, pristojen za energetiko v upravnem postopku.
b) Minimalni varnostni odmik je najmanjša še dopustna oddaljenost osi plinovoda osnovne izvedbe (f(o)=0.6) od objekta ali območij, v katerih se pogosto ali dalj časa zadržujejo osebe, in ki je dovoljena zaradi racionalnega izkoriščanja prostora.
c) Izjemni minimalni varnostni odmik je najmanjša, izjemoma dopustna oddaljenost osi plinovoda od stavb, drugih objektov ali območij, kjer se pogosto ali dalj časa zadržujejo osebe;
2. odmiki naprav, ki so sestavni del plinovoda;
3. odmiki od infrastrukturnih objektov.

Varnostni pas omogoča varno obratovanje plinovoda in sega 5 m na vsako stran od osi plinovoda. V tem pasu ima upravljavec vedno pravico dostopa do plinovoda.

Pas z omejitvijo kmetijske dejavnosti sega 2,5 m na vsako stran od osi plinovoda.
V tem pasu je prepovedano:
1. saditi rastline, katerih korenine segajo več kot 1 m globoko;
2. obdelovati zemljišče globlje kot 0,5 m oziroma ne globlje kot 0,5 m nad temenom cevi;
3. postavljati opore, namenjene kmetijstvu in sadjarstvu.

Delovni pas poteka vzdolž plinovoda, ki se uporablja za graditev in za posege na plinovodu. Odvisen je od imenskega premera plinovoda, konfiguracije terena, globine izkopa in mehanizacije, ki je potrebna za poseg.
Širino delovnega pasu se določi s projektom pred posegom v prostor.

Nadzorovani pas plinovoda je 100 m širok pas na vsako stran od osi plinovoda, v katerem ima upravljavec plinovoda pravico nadzirati dejavnosti uporabnikov prostora in drugih oseb ter načrtovanje in graditev objektov.

Zaščitni pas je pas zemljišča, na katerem ima upravljavec plinovoda pravico izvajati nadzor nad dejavnostmi tretjih oseb.
Širina zaščitnega pasu je enaka varnostnemu odmiku na vsako stran od osi plinovoda.

Posebni objekti in območja po tem pravilniku so:
1. domovi za ostarele in zdravstvene ustanove, kot so bolnišnice in sanatoriji;
2. šole, vrtci in nakupovalni centri;
3. hoteli in stavbe s pisarniškimi uradi in industrijskimi objekti, namenjeni delu ali bivanju več kot 50 oseb;
4. objekti s pomembno infrastrukturno vlogo, kot so npr.: računalniški centri, telefonske centrale, dispečerski centri in drugi objekti s pomembmo nadzorno funkcijo ipd.;
5. objekti z večjim tveganjem zaradi sekundarnih učinkov, izhajajočih iz nadzemnih inštalacij, rezervoarjev in drugih skladiščnih objektov nevarnih snovi, ki so definirane s posebnim zakonom.

Posebni objekti II. kategorije po tem pravilniku so:
1. športne dvorane, rekreacijska območja in kopališča;
2. tržnice;
3. hoteli in stavbe s pisarniškimi uradi, ki ne spadajo v I. kategorijo;
4. industrijske zgradbe, kot so proizvodne dvorane in delavnice, ki ne spadajo v I. kategorijo ter industrijska območja kot to določa 16. člen.

Rekreacijska območja po tem pravilniku so:
1. območja, ki so namenjena dolgotrajnemu zadrževanju oseb med določenim delom leta, kot so npr. avtokampi, ipd;
2. območja, ki so namenjena kratkotrajnemu istočasnemu zadrževanju večjega števila oseb med določenim delom dneva, kot so npr.: otroška igrišča, športna igrišča, odprti bazeni, ipd.

Industrijska območja po tem pravilniku so območja, kjer:
1. zaradi industrijskih dejavnosti poteka transport težkega tovora,
2. se lahko nahaja večje število komunalnih vodov in podobno,
3. se pogosto izvajajo dela, pri katerih so potrebni izkopi.

Stanovanjski objekti po tem pravilniku so objekti, ki so namenjeni stalnemu ali začasnemu prebivanju prebivalcev. Ta pravilnik razlikuje tri skupine stanovanjskih objektov.
1. Stanovanjski blok je stavba s tremi ali več stanovanjskimi enotami, ki ima več kot tri nadzemne stanovanjske etaže.
2. Stanovanjska soseska je območje, kjer stoji najmanj 10 stanovanjskih objektov strnjenih drug poleg drugega tako, da je oddaljenost med njimi praviloma manjša kot 10 metrov.
3. Posamična stanovanjska stavba ali enota je stanovanjska stavba, ki se nahaja na območju, kjer so posamezne stanovanjske stavbe razpršene, ali pa stojijo vrstne hiše ali vrste prosto stoječih hiš pravokotno na smer plinovoda; (oddaljenost od osi plinovoda se za vsako naslednjo hišo povečuje).

Postaja je naprava ali postrojenje na plinovodu namenjeno doseganju določene funkcije, in sicer:
1. Čistilna postaja s potrebno armaturo in napravami služi za pošiljanje ali sprejemanje čistilnikov cevovoda.
2. Kompresorska postaja s potrebno armaturo in napravami služi za povečanje tlaka v plinovodnem sistemu.
3. Merilna postaja je postaja z armaturo in napravami za merjenje pretoka, temperature in tlaka.
4. Merilno-regulacijska postaja je postaja, opremljena z napravami in opremo za merjenje in regulacijo pretoka, tlaka in temperature zemeljskega plina.
5. Regulacijska postaja je postaja, opremljena z napravami in opremo za regulacijo tlaka zemeljskega plina.
6. Sekcijska zaporna postaja je postaja, opremljena z napravami za zapiranje in praznjenje delov plinovoda.

Načrtovanje trase plinovoda mora biti opravljen tako, da plinovod poteka po najkrajši možni razdalji med dvema točkama in da so morebitni škodljivi vplivi na prebivalstvo, okolje in premoženje čim manjši, upoštevajoč odmike po tem pravilniku.
Pri izboru trase plinovoda je potrebno upoštevati geomorfološke in geohidrološke pogoje področja, na osnovi razpoložljivega znanja, meritev in ugotovitev raziskav.

Za določanje varnostnih odmikov v odvisnosti od imenskega premera in delovnega tlaka se uporablja diagram, ki je v Prilogi 1 tega pravilnika in je njegov sestavni del. Varnostni odmik je enak za vse vrste stavb ali območij, kjer se pogosto ali dalj časa zadržujejo osebe.
Za druge objekte, kot so npr.: skednji, skladišča, bivalni prostori živali, rastlinjaki in podobno, kjer se osebe ne zadržujejo pogosto ali dalj časa, je varnostni odmik 5 m.

V analizi tveganja se ob sprejemljivem tveganju za posameznika določi minimalni varnostni odmik.

Minimalni varnostni odmik osi plinovoda osnovne izvedbe od stanovanjskih sosesk, stanovanjskih blokov in posebnih objektov I. kategorije se določa v odvisnosti od imenskega premera in delovnega tlaka skladno z diagramom, ki je v Prilogi 2 tega pravilnika in je njegov sestavni del.

Minimalni varnostni odmik med osjo plinovoda osnovne izvedbe in posamično stanovanjsko stavbo oziroma posebnim objektom II. kategorije mora znašati za vse imenske premere plinovodov najmanj 5 metrov.
Kolikor je plinovod izveden s povečano varnostjo 1. ali 2. stopnje kot to določa 4. člen tega pravilnika, znaša izjemni minimalni varnostni odmik v skladu z naslednjo tabelo:

-----------------------------------------------------------------
Od imenskega         Do vključno              Izjemni minimalni
premera              imenskega premera      varnostni odmik [m]
-----------------------------------------------------------------
<                    DN 350                                 2,5
DN 350               DN 600                                 4,0
DN 600               >                                      5,0
-----------------------------------------------------------------

Minimalni varnostni odmik med osjo plinovoda osnovne izvedbe in industrijskimi zgradbami, kot so proizvodne dvorane in delavnice, ki ne spadajo med posebne objekte I. kategorije, mora znašati za vse imenske premere plinovodov najmanj 5 m.
Kolikor je plinovod izveden s povečano varnostjo 1. ali 2. stopnje, kot to določa 4. člen tega pravilnika, se izjemni minimalni varnostni odmik določi na način iz drugega odstavka prejšnjega člena.

Minimalni varnostni odmik med osjo plinovoda od drugih stavb, kot so na primer: skednji, skladišča, bivalni prostori živali, rastlinjaki in podobno, se določi na način iz drugega odstavka 23. člena.

Kadar zaradi posebnih okoliščin, ki izvirajo iz specifičnosti situacije, ni mogoče za stanovanjske soseske, stanovanjske bloke in posebne objekte I. kategorije zagotoviti niti minimalnega varnostnega odmika, se lahko dovoli tudi izjemni manjši odmik, ob izpolnitvi dodatnih pogojev, ki so določeni v 27. in 28. členu ter po postopku iz 7. člena tega pravilnika.

Za izjemno razpolovitev minimalnega varnostnega odmika za stanovanjske soseske, stanovanjske bloke in posebne objekte I. kategorije je potrebno za vse imenske premere izpolniti naslednje dodatne pogoje:
1. najmanjši dovoljeni odmik sme znašati 1/2 minimalnega varnostnega odmika, kot ga določa diagram iz Priloge 2, vendar ne manj kot 5 m;
2. plinovod mora biti izveden s povečano varnostjo 1. stopnje (fo= 0.5 ali fo= 0.6 in posebni varnostni ukrepi)
3. posebne varnostne ukrepe skladno s 30. členom tega pravilnika predpiše projektant plinovoda glede na okoliščine;
4. kadar je za določitev posebnih varnostnih ukrepov potrebna podrobnejša presoja situacije, se pristopi k analizi tveganja. Na podlagi rezultatov analize tveganja se določijo posebni varnostni ukrepi.

Za izjemno dovolitev odmika, ki je manjši od minimalnega varnostnega odmika za stanovanjske soseske, stanovanjske bloke in posebne objekte I. kategorije je potrebno za vse imenske premere izpolniti naslednje dodatne pogoje:
1. najmanjši dovoljeni odmik je 5 m;
2. plinovod mora biti izveden s povečano varnostjo 2. stopnje (fo= 0.4 ali fo= 0.5 in posebni varnostni ukrepi)
3. posebne varnostne ukrepe skladno s 30. členom tega pravilnika predpiše projektant plinovoda glede na okoliščine;
4. ne glede na uporabljeni načrtovani faktor mora biti najmanjša debelina stene cevi v odvisnosti od zunanjega premera skladna z naslednjo tabelo:

-----------------------------------------------------------------
Od imenskega         Do vključno imenskega  Najmanjša dopustna
premera cevi         premera cevi           debelina stene [mm]
-----------------------------------------------------------------
                     DN 150                                5,20
DN 150               DN 450                                7,90
DN 450               DN 600                               11,91
DN 600               DN 900                               15,88
DN 900               DN 1000                              19,05
DN 1000              DN 1200                              20,60
-----------------------------------------------------------------

5. kadar je za določitev posebnih varnostnih ukrepov potrebna podrobnejša presoja situacije se pristopi k analizi tveganja. Na podlagi rezultatov analize tveganja se določijo posebni varnostni ukrepi.

Če projektant, minister, pristojen za energetiko ali upravljavec plinovodnega omrežja, oceni da je stopnjo tveganja težko opredeliti brez dodatne analize tveganja, mora le-to pridobiti.
Ustrezen varnostni odmik in ustrezne dodatne varnostne ukrepe se lahko določi z analizo tveganja, ki mora dokazati, da je tveganje za posameznika in premoženje sprejemljivo.
Analiza tveganja mora upoštevati pogostost in posledice vseh možnih načinov okvar plinovoda.
Ne glede na rezultate analize tveganja pa je potrebno zagotoviti vsaj izjemni minimalni varnostni odmik.

Posebni varnostni ukrepi se izvajajo z namenom, da bi zmanjšali tveganje za posameznika ali premoženje in tveganje možnosti vpliva na plinovod s strani tretjih oseb.
Iz navedenih razlogov se izvede vsaj eden ali po potrebi več izmed naslednjih varnostnih ukrepov:
1. prekritje plinovoda z armiranimi betonskimi ali jeklenimi ploščami ter z opozorilnim trakom nad njimi;
2. prekritje plinovoda z armiranim betonskim U profilom;
3. obbetoniranje plinovodne cevi;
4. zaščita plinovoda s kineto;
5. višina prekritja plinovoda najmanj 2 m;
6. potek plinovoda v zaščitni cevi;
7. varnostni zid.
Predvidijo in izvedejo se lahko tudi drugi ukrepi, kolikor pripomorejo k zmanjšanju tveganja za posameznika in zmanjšanju vpliva na plinovod s strani tretjih oseb.
Pri izbiri posebnih varnostnih ukrepov je potrebno upoštevati naslednje:
1. obliko dodatnih zaščitnih elementov določi projektant glede na okoliščine;
2. širina zaščitnih elementov ali ustrezna oblika zaščitnega elementa mora biti takšna, da prepreči možnost doseganja plinovodne cevi s strani.

V zaščitnem pasu je brez pisnega soglasja in navodil upravljavca plinovoda prepovedana graditev objektov, komunalnih vodov, melioracij itd.
V primeru predvidenih posegov v zaščitnem pasu mora biti na mestu pred pričetkom del prisotna pooblaščena oseba upravljavca plinovoda, ki mora označiti potek plinovoda in nadzirati skladnost izvedbe del z izdanim soglasjem.

Enotni razred plinovoda je definiran z osnovnim načrtovanim faktorjem. Pri načrtovanju plinovoda se uporablja osnovni načrtovani faktor 0.6.
V posebnih primerih, ki jih določa ta pravilnik, upravni organ ki odloča o dovolitvi posega v prostor, projektant plinovoda ali ki izhajajo iz študije analize tveganja, se lahko zahteva nižji načrtovani faktor in/ali posebni varnostni ukrepi.

Lokacijo naprav, ki so sestavni del plinovoda, je potrebno izbrati tako, da zagotovimo najmanj varnostne odmike, kot to določa Priloga 3 tega pravilnika, ki je njegov sestavni del.
Pri določanju varnostnih odmikov je potrebno upoštevati še druge zahteve iz veljavnih predpisov, kot npr.:
1. cono eksplozijske nevarnosti,
2. hrup pri normalnem obratovanju itd.
Kadar zaradi posebnih okoliščin, ki izvirajo iz specifičnosti situacije, ni mogoče zagotoviti niti minimalnega varnostnega odmika za objekte, navedene v Prilogi 3, se izjemoma lahko dovoli tudi manjši odmik ob izpolnitvi dodatnih pogojev predpisanih v tem pravilniku.
O dovolitvi ali zavrnitvi odmika, ki je manjši od minimalnega varnostnega odmika, odloča minister, pristojen za energetiko na podlagi vloge zainteresirane stranke v upravnem postopku.

Cone eksplozijske nevarnosti zaradi postrojev ali naprav, ki so sestavni del plinovoda, določi projektant oziroma tehnolog.
Cone eksplozijske nevarnosti in izvajanja vseh del v teh conah morajo biti določene v elaboratu eksplozijske nevarnosti v skladu z veljavno zakonodajo o tehničnih zahtevah za naprave, ki se uporabljajo v potencialno eksplozivnih atmosferah.
Cona eksplozijske nevarnosti mora biti varovana z ograjo minimalne višine 2 m.

Če je potrebno obstoječi plinovod prestaviti zaradi graditve drugega objekta, naprave ali novonastalih razmer, mora prestavljeni del plinovoda ustrezati zahtevam tega pravilnika.
Če je potrebno obstoječ plinovod dodatno zaščititi s posebnimi varnostnimi ukrepi ali povečati stopnjo varnosti obstoječega plinovoda, morajo posebni varnostni ukrepi ali stopnja varnosti plinovoda v skladu s 4. členom tega pravilnika ustrezati nastali situaciji in zahtevam tega pravilnika.
Stroške teh prestavitev, posebnih varnostnih ukrepov ali spremembe stopenj varnosti plinovoda krije investitor objekta, zaradi katerega so prestavitev ali posebni varnostni ukrepi, potrebni.

Načrtovanje plinovoda mora potekati skladno z veljavnimi predpisi ob upoštevanju tehničnega razvoja pri tem je potrebno upoštevati vse tehnične, okoljevarstvene, prostorske, varnostne in druge vidike ter postopke.
Načrtovanje mora obravnavati kontrolirane izpuste zemeljskega plina ali drugih morebitnih snovi med graditvijo, obratovanjem, vzdrževanjem in opustitvijo plinovoda.
Vodila pri načrtovanju morajo biti skupaj s postopki dokumentirana v tehničnem poročilu.
Plinovod mora biti načrtovan tako, da je trden in varno prenaša vse obremenitve, za katere se predvideva, da bodo nastale med graditvijo, preskušanjem in obratovanjem.

Plinovodi smejo biti izdelani le iz cevi, fitingov, armatur in drugih elementov, katerih kakovost in dimenzije ustrezajo veljavnim predpisom in standardom in ki so bili dani v promet v skladu z v Republiki Sloveniji veljavnimi predpisi.
Pri načrtovanju je potrebno zagotoviti celovitost plinovoda zaradi temperaturnih vplivov in drugih predvidljivih vplivov, da je material korozijsko odporen na medij, ki se prenaša in na okolje vgraditve, ter da je zagotovljena ustrezna trdnost, plinotesnost in elastičnost plinovoda.
Načrtovanje plinovodov po tem pravilniku mora biti skladno s standardom SIST EN 1594 in v njem navedenimi standardi.

Debelina stene cevi plinovoda mora biti tolikšna, da prenese vse predvidene notranje in zunanje obremenitve.
Kolikor je le mogoče, je potrebno zunanje obremenitve na plinovod odpraviti. Če zunanjih obremenitev ni mogoče v celoti odpraviti, mora biti debelina stene cevi plinovoda takšna, da prenese poleg obremenitev zaradi tlaka medija, ki ga prenašamo, tudi vse zunanje obremenitve, ki jim je plinovodna cev izpostavljena.

Debelino stene cevi plinovoda izračunamo v skladu s standardom SIST EN 1594.

Pri prehodu plinovodov čez teren z večjim nagibom je potrebno izdelati izračun vseh obremenitev, ki delujejo na plinovod in predvideti sidranje plinovoda; če je plinovod speljan skozi plazišča, je potrebno na podlagi geološke raziskave zemljišča plazišče sanirati in izdelati podroben projekt za vgraditev in vzdrževanje plinovoda.

Načrtovani faktor za izračun najmanjše debeline stene cevi plinovoda oziroma največjega načrtovanega tlaka plinovoda osnovne izvedbe sme biti največ 0.6.
Uporaba nižjega načrtovanega faktorja in s tem večja varnost se zahteva v primerih iz 21. do vključno 28. člena tega pravilnika.
Ne glede na prvi in drugi odstavek tega člena sme imeti načrtovani faktor pri izračunavanju načrtovanega tlaka, oziroma najmanjše debeline stene cevi plinovoda v naslednjih primerih največ naslednjo vrednost:
1. f(o) = 0.4 za plinovode, ki so speljani pod avtomobilskimi, hitrimi in glavnimi cestami I. in II. reda brez zaščitne cevi;
2. f(o) = 0.5 za plinovode, ki so speljani pod avtomobilskimi, hitrimi in glavnimi cestami I. in II. reda z zaščitno cevjo;
3. f(o) = 0.5 za plinovode, ki so speljani pod regionalnimi cestami I., II. in III. reda brez zaščitne cevi;
4. f(o) = 0.6 za plinovode, ki so speljani pod regionalnimi cestami I., II. in III. reda z zaščitno cevjo in za lokalne ceste nižjega ranga z ali brez zaščitne cevi;
5. f(o) = 0.4 za plinovode, ki so speljani pod železniškimi progami z ali brez zaščitne cevi;
6. f(o) = 0.4 za plinovode, ki so speljani pod katerokoli prometno potjo znotraj varnostnega odmika od stanovanjskih sosesk, stanovanjskih blokov in posebnih objektov I. kategorije z ali brez zaščitne cevi;
7. f(o) = 0.4 za vse nadzemne dele plinovodov in plinskih postaj znotraj varnostnega odmika od stanovanjskih sosesk, stanovanjskih blokov in posebnih objektov I. kategorije;
8. f(o) = 0.4 za prehode plinovodov nad vodotoki in kanali, če se postavljajo na cestnih in železniških mostovih in viaduktih;
9. za lokalna približanja infrastrukturnim objektom, ki so manjša od predpisanih, mora biti načrtovani faktor enak kot pri prečkanju takšnega objekta.

Kolikor želi upravljavec plinovoda graditi plinovod v bližini drugih infrastrukturnih objektov, mora pridobiti soglasje upravljavca oziroma lastnika tega infrastrukturnega objekta.
Kadar želi upravljavec drugega infrastrukturnega objekta graditi svoj infrastrukturni objekt v nadzorovanem pasu obstoječega plinovoda, mora pridobiti soglasje upravljavca plinovoda.

Če plinovod poteka blizu ali vzporedno z infrastrukturnimi objekti, mora znašati razdalja med plinovodom in infrastrukturnim objektom najmanj:
– 10 m od avtomobilskih in hitrih cest, merjeno od zunanjega roba cestišča ali odbojne ograje. V vsakem primeru mora biti os plinovoda oddaljena praviloma vsaj 2 metra od vznožja nasipa (brežine) ceste, katerega kot je enak normalnemu strižnemu kotu materiala nasipa;
– 5 m od glavnih cest I. in II reda in regionalnih cest I., II. in III. reda, merjeno od zunanjega roba cestišča ali odbojne ograje. V vsakem primeru mora biti os plinovoda oddaljena praviloma vsaj 2 metra od vznožja nasipa (brežine) ceste, katerega kot je enak normalnemu strižnemu kotu materiala nasipa;
– 3 m od lokalnih cest in javnih poti, merjeno od zunanjega roba cestišča ali odbojne ograje. V vsakem primeru mora biti os plinovoda oddaljena praviloma vsaj 2 metra od vznožja nasipa (brežine) ceste, katerega kot je enak normalnemu strižnemu kotu materiala nasipa;
– 10 m od osi zunanjega tira industrijske železniške proge ali 10 m od železniške proge računano od zunanje meje progovnega pasu. V vsakem primeru mora biti os plinovoda oddaljena praviloma vsaj 2 metra od vznožja nasipa (brežine) železniške proge, katerega kot je enak normalnemu strižnemu kotu materiala nasipa;
– 30 m od nadzemnega plinovoda, merjeno od zunanjega roba cestišča, oziroma od progovnega telesa. Zahteva ne velja za mostove;
– 2,5 m od gradbenih objektov, merjeno od tlorisne razdalje skrajne točke gabarita objekta, pod pogojem, da ni ogrožena stabilnost objekta;
– 50 cm od drugih podzemnih napeljav in melioracijskih objektov, merjeno od zunanjega roba plinovoda do zunanjega roba napeljave ali objekta;
– 5 m od urejenih vodnih tokov oziroma 10 m od vodnih kanalov v nasipu, merjeno od roba korita vodnega toka. V vsakem primeru pa mora biti os plinovoda oddaljena praviloma najmanj 2 metra od vznožja nasipa vodnega toka ali kanala. Zahteva ne velja za odvodne jarke.

Zahtevajo se lahko tudi posebni varnostni ukrepi, ki so odvisni od tipa infrastrukturnega objekta in napeljav in možnih vplivov infrastrukturnega objekta na plinovod.

Ne glede na 43. člen tega pravilnika je lahko na podlagi študije, ki vključuje analizo tveganja in mnenja upravljavca plinovoda ter upravljavca drugega infrastrukturnega objekta, izjemoma odmik lahko tudi drugačen, kolikor tako odloči minister, pristojen za energetiko z odločbo.
V takšnem primeru morajo biti izvedeni takšni tehnični ukrepi, kot se zahtevajo za prečkanje infrastrukturnega objekta.

Kjer poteka plinovod blizu elektroenergetskih postrojenj in vodov, se mora razdalja določiti v skladu s kriteriji, ki so navedeni v ustreznih veljavnih normativih in standardih. Upoštevati je potrebno medsebojni vpliv daljnovoda ali elektroenergetskega postrojenja na plinovod in izvesti ustrezne ukrepe.

Prehode plinovodov je dovoljeno graditi čez železniške proge ali železniške ter cestne mostove le v izjemnih primerih po pridobitvi soglasja upravljavca tega objekta. Načrtovani faktor mora v takem primeru znašati 0.40, zahtevajo se lahko tudi posebni varnostni ukrepi.

Pri vzporednem poteku plinovodov znaša minimalna svetla razdalja med plinovodi v skladu z naslednjo tabelo:

-----------------------------------------------------------------
Nad imenskim premerom  Do imenskega premera   Svetla razdalja [m]
-----------------------------------------------------------------
<                      DN 150                                1,00
DN 150                 DN 400                                1,50
DN 400                 DN 600                                2,00
DN 600                 DN 900                                3,00
DN 900 in več          >                                     3,50
-----------------------------------------------------------------

Pri vzporednem poteku plinovodov različnih imenskih premerov se odmik računa od plinovoda z večjim premerom.

Križanja plinovodov z drugimi infrastrukturnimi objekti morajo biti omejena na najnujnejši obseg.
Zaščitne cevi se za izvedbo križanj uporabljajo le izjemoma.
Zaščitne cevi so lahko le jeklene ali betonske, njihov izbor mora biti usklajen s sistemom katodne zaščite.
Pri izvedbi križanja je potrebno zagotoviti vse potrebne ukrepe, da se preprečijo dodatne obremenitve na plinovodno cev.
Načini in metode izvedbe križanj ter zaščitnih cevi morajo ustrezati standardu SIST EN 1594.

Minimalna višina prekritja plinovoda mora biti 0,8 m. Kolikor je odmik plinovoda osnovne izvedbe od stanovanjske soseske, stanovanjskih blokov in posebnih objektov kategorije I. manjši od varnostnega odmika, mora znašati višina prekritja najmanj 1,1 m. Večja višina prekritja predstavlja dodaten varnostni ukrep, kot to določa 30. člen, vendar višina prekritja ne sme biti večja od 5 metrov.
Višina prekritja pri križanju z železniško progo mora biti najmanj 2 metra od nivoja tirnic.
Višina prekritja pri križanju z avtocestami in magistralnimi cestami mora biti minimalno 1,5 metra od nivoja cestišča.
Omejitev največje višine prekritja ne velja za polaganje s posebnimi postopki.

Glede varovanja pred prekoračitvijo tlaka je obvezna uporaba standarda SIST EN 1594.
Sistem za regulacijo tlaka, mora zagotavljati, da delovni tlak (OP) med normalnim obratovanjem v nobeni točki plinovoda ne preseže najvišjega delovnega tlaka (MOP). Regulatorji tlaka morajo biti izbrani glede na pričakovane normalne obratovalne pogoje.
Delovni tlak je najvišji nastavljeni tlak na sistemu za regulacijo tlaka. Kljub temu je lahko pri obratovanju pri ali blizu najvišjega delovnega tlaka zaradi narave delovanja sistema za regulacijo tlaka le-ta lahko presežen največ za +2.5%.

Sistem za nadzor tlaka mora zagotavljati, da se tlak zviša ali zniža v eni ali več stopnjah.
Ločeno od sistema za regulacijo tlaka je potrebno obravnavati varnostne naprave, ki varujejo odvodni plinovod v primeru okvare sistema za regulacijo tlaka. Če je vgrajen, mora sistem za nadzor tlaka delovati neodvisno od aktivnega sistema za regulacijo tlaka.
V primerih motnje je dvig tlaka dopusten, kolikor obstaja sistem za varovanje, ki avtomatsko omeji dvig tlaka na največ 15% nad najvišjim delovnim tlakom (MOP). Vrednost dviga tlaka je lahko izbrana pod 15% najvišjega delovnega tlaka in predstavlja najvišji tlak v primeru motnje (MIP).
Najvišji delovni tlak (MOP) ne sme biti presežen za daljši čas, kot je to nujno potrebno za ugotovitev napake in za vzpostavitev normalnih obratovalnih pogojev.
Naprave za varovanje pred prekoračitvijo tlaka morajo biti izbrane in nastavljene tako, da v nobenem primeru ni presežen najvišji tlak v primeru motnje (MIP).

Delovni tlak v plinovodih se lahko dvigne na nivo, ki presega prvotno načrtovani tlak (DP) pod naslednjimi pogoji:
a) Pred obravnavanjem dejanske možnosti dviga tlaka je potrebno pregledati vso obstoječo dokumentacijo o plinovodu, fizične karakteristike in originalne projektne lastnosti, ki jih je potrebno preveriti glede skladnosti s projektnimi zahtevami.
b) Potrebno je preveriti zahteve glede: izbora trase, pogojev tal in razdalj med sekcijskimi zapornimi postajami.
c) Predhodno je potrebno analizirati:
– originalne projektne kriterije in specifikacije za materiale, konstrukcijo in pregled;
– rezultate originalnih preskusov;
– delovno dokumentacijo od pričetka obratovanja plinovoda.
č) Ko je zgoraj zahtevana predhodna analiza plinovoda končana in če le-ta pokaže, da je dvig najvišjega delovnega tlaka dejansko možen, je potrebno plinovod v celoti analizirati na nove obratovalne pogoje v skladu z zahtevami tega pravilnika.
Nov najvišji delovni tlak je predmet odobritve. Za odobritev novega najvišjega delovnega tlaka je potrebno pridobiti obratovalno dovoljenje.

Za tehnične podrobnosti graditve je obvezna uporaba standarda SIST EN 1594.

Jeklene cevi in jekleni cevni elementi se morajo variti po kvalificiranem varilnem postopku in v skladu z zahtevami standarda SIST EN 1594, ki definira tudi zahteve za neporušno preskušanje zvarov in kriterije sprejemljivosti.
S tem pravilnikom se predpisuje 100% radiografska kontrola zvarov.

Pri polaganju plinovoda je potrebno upoštevati naslednje zahteve:
– jarek za polaganje plinovoda mora biti izkopan tako, da se s polaganjem plinovoda doseže načrtovana lega plinovoda in preprečijo obremenitve, ki bi presegale dopustne napetosti, ter da se onemogoči poškodovanje izolacije cevi plinovoda;
– plinovod na kamnitih tleh se mora dodatno trajno zaščititi pred poškodbami v jarku, da ne pride do poškodbe izolacije;
– plinovod mora biti zavarovan pred spodkopavanjem, plavljenjem, nestabilnostjo tal, zemeljskimi plazovi in drugimi nevarnostmi, ki utegnejo povzročiti premikanje ali dodatno obremenitev cevi plinovoda;
– nadzemni deli plinovoda in njegovi sestavni deli, ki niso ograjeni, morajo biti zavarovani pred neposrednimi poškodbami, če obstaja nevarnost za takšne poškodbe;
– plinovod mora biti tako označen, da je možno slediti njegovemu poteku. Način in pogostost označb se določi glede na konfiguracijo terena in druge pogoje v naravi.

Plinovod je potrebno s pomočjo sekcijskih zapornih postaj razdeliti na posamezne odseke. Pri določanju razdalje med sekcijskimi zapornimi postajami je potrebno upoštevati delovni tlak, imenski premer plinovoda in možnost dostopa ter potrebo po sekcijskih zapornih postajah zaradi samega obratovanja.
Oddaljenost med posameznimi sekcijskimi zapornimi postajami sme znašati največ 18 km.

Pri določitvi lokacije, odmikov, izgraditve, zagona, ter vplivov na okolje sekcijskih postaj je potrebno upoštevati naslednje zahteve:
– pogoni sekcijskih zapornih postaj morajo biti lahko dostopni. Upravljanje s sekcijskimi zapornimi postajami mora biti možno z nivoja tal. Zahtevnejši odseki plinovoda morajo biti opremljeni z avtomatsko delujočimi zapornimi postajami;
– lokacijo sekcijskih zapornih postaj določa 33. člen;
– vsak odsek plinovoda med dvema sekcijskima zapornima postajama mora imeti zaporne organe za izpuščanje zemeljskega plina, ki morajo biti takšne pretočne kapacitete, da se odsek lahko izprazni v ozračje najkasneje v 2 urah;
– pri normalnem obratovanju nivo hrupa ne sme presegati zakonsko določenih vrednosti.

Za notranje čiščenje plinovoda in zaradi možnosti nadzora stanja plinovoda morajo biti v plinovod vgrajene čistilne postaje, ki so sestavljene iz čistilnih cevi z armaturo in napravami za pošiljanje in sprejemanje čistilnikov.

Plinovodi, v katerih se lahko iz zemeljskega plina izloči kondenzat, morajo imeti naprave za odstranjevanje in ločevanje kondenzata iz plinovoda.

Pri načrtovanju, graditvi, zagonu ter obratovanju merilnih, regulacijskih in merilno-regulacijskih postaj je potrebno upoštevati zahteve glede varovanja tlaka, ki so določene v 51. in 52. členu tega pravilnika.
Upoštevati je potrebno varnostne odmike, določene s tem pravilnikom in funkcionalno tehnične zahteve, določene s standardom SIST EN 1594.

Pri zaščiti plinovodov pred korozijo je potrebno upoštevati naslednje zahteve:
– nadzemni odseki plinovoda morajo biti zaščiteni pred atmosferskimi vplivi z ustreznim zaščitnim premazom (pasivna zaščita);
– vkopani ali podvodni odseki plinovoda morajo biti zaščiteni pred korozijo z ustreznim zaščitnim sredstvom (pasivna zaščita) in z učinkovitim sistemom katodne zaščite (aktivna zaščita);
– pri izbiri ustrezne metode zaščite plinovodov pred korozijo je potrebno v fazi načrtovanja in graditve plinovoda upoštevati SIST EN 1594 za pasivno in aktivno zaščito pred korozijo;
– povsod, kjer je to mogoče, morajo biti komponente plinovoda pred dobavo na mesto vgraditve tovarniško zaščitene.

Plinovodi in njegovi sestavni deli morajo biti pred začetkom obratovanja tesnostno in trdnostno preskušeni skladno s standardom SIST EN 1594.
Pri tesnostnem preskusu plinovoda mora biti minimalni preskusni tlak enak maksimalnemu delovnemu tlaku (MOP).
Kot preskusni medij se praviloma uporablja voda. Če se pri trdnostnem preskusu plinovoda in njegovih sestavnih delov uporablja zrak ali inertni plin oziroma zemeljski plin, znaša maksimalna dopustna napetost v materialu cevi glede na najnižjo mejo elastičnosti:

1. za zrak in inertni plin          50%
2. za zemeljski plin                30%

Preskusni medij, ki je bil uporabljen za preskušanje, se mora odstraniti tako, da nima škodljivih vplivov na okolje.

Po uspešno opravljenem trdnostnem preskusu in tesnostnem preskusu plinovoda je potrebno plinovod osušiti.
Načine sušenja plinovoda določa standard SIST EN 1594.

Upravljavec plinovoda mora voditi in glede na novogradnjo revidirati naslednjo dokumentacijo:
1. podatke o lokaciji plinovoda in njegovih glavnih objektih;
2. podatke o vseh prehodih plinovoda čez ceste, železniške proge, podzemne objekte, kanale in reke;
3. dovoljenje za graditev plinovoda;
4. podatke o največjem delovnem tlaku (MOP);
5. podatke o premeru, tipu in debelini stene cevi plinovoda;
6. dokumentacijo o nadzoru in preskušanju;
7. zapisnik komisij za tehnični pregled;
8. uporabno dovoljenje;
9. projektno in ostalo tehnično dokumentacijo;
10. projekt izvedenih del (PID);
11. dokumentacijo, ki jo zahteva zakonodaja o varstvu pred požarom;
12. dokumentacijo o preskusih opreme in materiala;
13. sistemska obratovalna navodila;
14. navodila za vzdrževanje plinovodov z vsemi sestavnimi deli.

Upravljavec plinovoda hrani dokumentacijo iz prejšnjega člena tega pravilnika med uporabo teh objektov do njihove fizične odstranitve.

Obratovanje in vzdrževanje plinovoda mora potekati skladno z energetskim zakonom (Uradni list RS, št. 79/99 in 8/00) in standardom SIST EN 1594.

Vzdrževalna dela, ki se ne štejejo za rekonstrukcijo plinovoda, so dela za izboljšanje pretočnih in varnostnih lastnosti.
Dela iz prejšnjega odstavka se štejejo kot vzdrževalna pod pogojem, da se ne spreminjajo osnovne konstrukcijske in tehnične lastnosti plinovoda ter da se ne poslabšajo razmere glede bivalnega okolja in varstva okolja.

Opustitev plinovoda ali njegovega dela je potrebno izvesti, tako da opuščeni plinovod ali postaja ne bi predstavljala vira nevarnosti. Zato mora biti plinovod ali postaja izolirana od delujočega omrežja, razplinjena in po potrebi napolnjena z inertnim plinom ali drugo primerno snovjo.
Za opuščeni plinovod ali postajo, ki ni fizično odstranjena, je potrebno kljub opustitvi voditi dokumentacijo, ki je predpisana v 65. členu tega pravilnika.

Z dnem, ko stopi v veljavo ta pravilnik, se za plinovode za transport zemeljskega plina preneha uporabljati “Pravilnik o tehničnih pogojih in normativih za varen transport tekočih in plinastih ogljikovodikov po magistralnih naftovodih ter naftovodih in plinovodih za mednarodni transport” (Uradni list SFRJ, št. 26/85).
Določbe tega pravilnika se ne uporabljajo pri presoji izpolnjevanja pogojev za pridobitev energetskega dovoljenja za energetske objekte, ki so bili zgrajeni pred uveljavitvijo tega pravilnika.
Izpolnjevanje pogojev za pridobitev energetskega dovoljenja energetskih objektov, ki so bili zgrajeni pred uveljavitvijo tega pravilnika se presoja po predpisih, ki so veljali v času graditve oziroma pridobitve uporabnega dovoljenja teh objektov.
Določbe tega pravilnika glede varnostnih odmikov se smiselno lahko uporabijo tudi za plinovode, ki so bili zgrajeni pred uveljavitvijo tega pravilnika.

Ta pravilnik začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.