Odbor za razlago kolektivne pogodbe za zdravnike in zobozdravnike v RS je na podlagi 9. točke obligacijskih določb kolektivne pogodbe za zdravnike in zobozdravnike v Republiki Sloveniji (Uradni list RS, št. 14/94, 15/94, 22/96, 39/98, 46/98 in 97/00) na seji dne 17. 4. 2001 določil prečiščeno besedilo

Veljavnost kolektivne pogodbe – tč.2.
Podpisniki so nedvoumno (1) s svojo voljo ob podpisu kolektivne pogodbe, ki vsebuje tudi določbe o skupnem organu za razlago te kolektivne pogodbe in (2) z imenovanjem svojih članov v ta odbor, določili tudi obveznost razlag, ki jih ta sprejme.
V primeru, da imajo za zdravnike veljavne kolektivne pogodbe različne določbe o njihovih pravicah, se uporabljajo določbe tiste kolektivne pogodbe, ki najugodneje določa te pravice.
Na podlagi drugega odstavka tč. 2. splošnih določb kolektivne pogodbe za zdravnike in zobozdravnike, ki določa, da izraz zdravnik pomeni vse zdravnike in zobozdravnike, ki so sklenili delovno razmerje za določen ali nedoločen čas s polnim ali krajšim delovnim časom, pripada zdravniški dodatek tudi vsem direktorjem zdravnikom.

Arbitražni postopek – tč. 8.
Arbitražni postopek lahko sprožijo stranke, podpisnice kolektivne pogodbe za zdravnike in zobozdravnike. Enota sindikata lahko da pobudo, kolikor so izkoriščeni vsi predhodni postopki, da stranka zahteva arbitražo.

Pravica sindikalnega zaupnika – 4. člen
Prva alinea 4. člena določa, da je za delo sindikalnega zaupnika zagotovljeno najmanj 2 uri za vsakega zdravnika, vendar ne manj kot 50 ur. Zato je zadnji stavek iste alinee potrebno brati: »Ne glede na število sindikalnih zaupnikov skupno število plačanih ur za njihovo sindikalno delo ne more biti večje, kot če bi bil samo en zaupnik. Gre za razdelitev po dve uri na zdravnika na (neomejeno) število zdravnikov«.

Plačilo dela opravljenega med stavko – 7. člen
V času stavke opravljeno in evidentirano delo se plača.

Postopek ugotavljanja znanja in zmožnosti za opravljanje del in postopek za ugotavljanje doseganja pričakovanih razultatov dela – 20. člen
Postopek ugotavljanja znanja in zmožnosti zdravnika in postopek ugotavljanja pričakovanih razultatov dela se lahko vodi tudi med specializacijo.
Razporeditev na drugo delovno mesto, če je s sklepom ugotovljeno, da zdravnik nima potrebnega znanja in zmožnosti za opravljanje dela – 21. člen
Kot drugo delovno mesto je razumeti delovna mesta zdravstvene stroke, za katera se zahteva nižja stopnja izobrazbe, pod pogojem, da je zdravnik za tako delo usposobljen.
Pravica do enourne dnevne strokovne priprave za delo – 33. člen
Določba drugega odstavka 33. člena pomeni, da zdravnik v uri priprave dela ne dela s pacienti, pač pa opravlja taka delovna opravila, ki mu bodo pomagala k boljšemu delu.
Delo na dan državnega praznika – 34. člen
Delo na praznik ni šteti kot delo na dan počitka in zato ima zdravnik zgolj pravico do plačila.
Letni dopust – 36. člen
Kolektivna pogodba za zdravnike in zobozdravnike v 36. členu nedvoumno določa merila za določanje letnega dopusta, ki so za delodajalca obvezna. Ni jih mogoče razlagati drugače kot so zapisana, saj je posamezno merilo natančno (s točno določenim številom dni) določeno.
Pravica do nadomestila plače zaradi odsotnosti z dela – 38. člen
Zdravniku se iz naslova upravičene odsotnosti z dela in dopusta po kolektivni pogodbi za zdravnike in zobozdravnike ne more evidentirati primanjkljaj v mesečnem fondu ur delovne obveznosti.
Kot nego družinskega člana je šteti tudi spremstvo otroka na kontrolni pregled v specializirani zdravstveni zavod, če je tako spremstvo medicinsko indicirano.
Strokovno izpopolnjevanje v drugem zavodu – 44. člen
Pod izrazom »drug zavod« je razumeti tudi podoben zavod v drugi regiji.
Povračilo stroškov izobraževanja za potrebe zavoda – 49. člen
Če se zdravnik izobražuje in izpopolnjuje za potrebe zavoda (na izobraževanje ga je poslal zavod) ter tako izobraževanje poteka v soboto in nedeljo oziroma praznik je šteti, da je bil zdravnik na delu.
Pravice mentorja – 52. člen
Zdravnik, določen za mentorja, mora dobiti pisni sklep, da je postavljen za mentorja, kaj so njegove dolžnosti (vsebinsko in časovno), višina in način plačila ter druge sestavine, da bo sklep zakonit.

Višina (zneski) izplačanih dodatkov – 60. člen
Določbe in zneski kolektivne pogodbe so obvezni minimalni standardi in dopuščajo tudi izplačilo višjih zneskov.
Dodatki se seštevajo. Dodatki v enakih delovnih razmerah pripadajo zdravnikom tudi v podaljšanem delu.
Ni v nasprotju s kolektivno pogodbo, če količnik da enak ali večji znesek kot odstotek po kolektivni pogodbi.
Vrednotenje častnih nazivov – 63. člen
Določbe 63. člena napotujejo, da se vrednotenje častnih nazivov primarij, svetnik in višji svetnik uredi z zakonom. Vrednotenje samega naziva ni urejeno z zakonskimi predpisi, zato ni podlage, da je naziv dodaten element določanja plače.
Znanstvene stopnje in dosežki – 64. člen
Zdravnik je upravičen do povečanja plače iz naslova dosežene znanstvene stopnje magister ali doktor znanosti od dneva, ko je pridobil znanstveno stopnjo. V primeru pridobljene znanstvene stopnje v tujini pa od dneva nostrifikacije te znanstvene stopnje.
Dodatek za izmensko delo – 67. člen
Dodatek pripada zdravnikom v naslednjih primerih:
– če dela zdravnik na podlagi razporeditve delovnega časa v dveh ali treh izmenah in sicer za čas (ure) dela v popoldanski ali nočni izmeni;
– če dela zdravnik na podlagi razporeditve dela stalno le v popoldanskem času (od trenutka ko nastopi delo) ali stalno le v nočnem času (od trenutka ko nastopi delo) in sicer za vse opravljene ure, ker gre za stalno razporeditev delovnega časa v teh pogojih.
Če se efektivne ure v času dežurstva ali stalne pripravljenosti prerazporedijo v redni delovni čas, zdravniku dodatek po tem členu ne pripada.
Kolektivna pogodba za zdravnike ne prepoveduje združevanja dveh dodatkov, če oba pogoja, iz katerih zdravniku pripadata dodatka, sovpadata.
Dežurstvo in stalna pripravljenost – 69. člen
Ne glede na to ali gre za delo iz dežurstva ali stalne pripravljenosti se le-to ugotavlja na podlagi evidence, ki jo določi akt zavoda. Če kadrovske in organizacijske možnosti dopuščajo, se to delo prerazporeja v redni delovni čas in se plačuje kot drugo redno delo z dodatki iz 66. člena. Nerazporejeno delo predstavlja delo preko polnega delovnega časa in se vrednoti po 73. členu; če pa sovpada z razmerami iz 66. člena, pripadajo zdravniku tudi ti dodatki, ne pripada pa mu dodatek iz 67. člena, ker je predviden samo za redno delo.
Čas, ko mora biti zdravnik prisoten v zavodu, da lahko opravlja nujne zdravniške storitve (neefektiva), je prav tako posebni delovni pogoj delovnega mesta.
Za vsako uro tega delovnega pogoja (neefektiva) pripada zdravniku plačilo, ki predstavlja 90% urne vrednosti osnovne plače delovnega mesta, za katero se dežurstvo opravlja. Če dežurstvo sovpada z nočnim časom, nedeljo ali praznikom pripadajo zdravniku tudi dodatki iz 66. člena.
Čas, v katerem zdravnik med dežurstvom opravlja storitve je lahko samo redni delovni čas ali delo preko polnega delovnega časa.
Čas, v katerem zdravnik med stalno pripravljenostjo opravlja storitve je delovni čas, ki je lahko redno delo ali delo preko polnega delovnega časa.
Za vsako uro stalne pripravljenosti pripada zdravniku plačilo, ki predstavlja 30% urne vrednosti osnovne plače delovnega mesta, za katero se pripravljenost opravlja. Ta se poveča z dodatki iz 66. člena, če pripravljenost sovpada z nedeljo, praznikom ali nočnim časom.
Stalna pripravljenost ali tudi dosegljivost ni delovni čas, ker v tem času zdravnik ne dela, niti ni na delovnem mestu, ampak je posebni delovni pogoj delovnega mesta.
Iz določb 69. člena ne izhaja, da bi se zdravniku plačilo vsake ure obvezne prisotnosti povečalo tudi za izmenski dodatek oziroma za redno delo popoldne ali ponoči v višini 10%, kot določa 67. člen.
Plačilo za delo oziroma dežurstvo na dan praznika izključuje pravico do nadomestila za dan praznika.
Zdravniku, ki po delovnem razporedu dela ali dežura na dan praznika, se v fond ur upošteva polni delovni čas. Plačilo pa mu gre skladno s kolektivno pogodbo za zdravnike in zobozdravnike. Plačilo mu pripada po dejansko opravljenih urah oziroma urah dežurstva v skladu s kolektivno pogodbo za zdravnike in zobozdravnike.
Zdravniški dodatek – aneksi h kolektivni pogodbi
Zdravniški dodatek je sestavni del plače zdravnika. Upošteva se za vsa izplačila, za katera je osnova plača zdravnika.
Do ustreznega dela zdravniškega dodatka so zdravniki upravičeni tudi v času opravljanja dela prek polnega delovnega časa, dežurstva in stalne pripravljenosti. Zdravniški dodatek za dežurstvo in stalno pripravljenost se izračuna iz količnika delovnega mesta, za katerega se dežurstvo oziroma stalna pripravljenost opravlja.
Za vseko uro dela prek polnega delovnega časa (dežurstvo, pripravljenost) pripada zdravniku 100% urne vrednosti zdravniškega dodatka izračunanega glede na osnovno plačo zdravnika oziroma njegovega količnika.
Za čas obvezne prisotnosti pripada zdravniku v dežurstvu in stalni pripravljenosti 90% oziroma 30% urne vrednosti zdravniškega dodatka izračunanega na osnovno plačo delovnega mesta, za katero se stalna pripravljenost opravlja.
Občasni delovni pogoji – 70. člen
Dodatek za stalne težje delovne pogoje vsebovan v količniku izključuje dodatek za občasne težje delovne pogoje.
Določilo drugega odstavka 70. člena je jasno in dodatna razlaga ni potrebna.
Dodatek za mentorstvo – 71. člen
Mentorsko delo kolektivna pogodba časovno ne omejuje. Čas mentorstva se opredeli in časovno določi s programom mentorstva.
Mentorju se za opravljanje mentorskih dolžnosti omogoči zmanjšanje delovnih obveznosti v višini 2 ur tedensko.
Število mentorjev in način plačila se določi s programom mentorstva, ki je splošni akt zavoda. Dodatek mentorju pripada samo za tiste ure, ki so določene s programom in so tudi opravljane.
Nadomestilo plače – 75. člen
Določba zadnjega odstavka 75. člena kolektivne pogodbe za zdravnike in zobozdravnike meri na izplačila plače v zadnjih treh mesecih. Če pride do izplačil za nazaj, za obdobje 3 mesecev, za katera se izračuna izplačana plača, se tako izračunana plača poveča še za ustrezen del povečanja za nazaj.
Izraz »izplačana plača« obsega (1) osnovno plačo, določeno v 60. členu kolektivne pogodbe za zdravnike in zobozdravnike oziroma v drugem odstavku 3. člena zakona o razmerjih plač v javnih zavodih, državnih organih in v organih lokalnih skupnosti (Uradni list RS, št. 14/94), (2) dodatkov po kolektivni pogodbi in (3) del plače za delovno uspešnost po merilih, določenih v aktu zavoda.
Odpravnina ob upokojitvi – 83. člen
Izraz »plača« pomeni bruto plačo.
Solidarnostna pomoč – 84. člen
Kot daljšo bolezen je šteti neprekinjeno bolezensko odsotnost zdravnika več kot 90 dni.
Glede pojma težja invalidnost se odbor pridružuje tolmačenju odbora za razlago kolektivne pogodbe za negospodarske dejavnosti, da za težjo invalidnost šteje ugotovljena invalidnost (z izvidom invalidske komisije) II. in III. kategorije oziroma priznana najmanj 30% telesna okvara v primeru poškodbe pri delu ali poklicne bolezni ter namanj 50% telesna okvara v primeru bolezni ali poškodbe izven dela.
Zdravnik je upravičen do solidarnostne pomoči zaradi daljše bolezni le enkrat v koledarskem letu v višini določeni v 84. členu kolektivne pogodbe za zdravnike in zobozdravnike.
Prehrana med delom – 85. člen
Povračilo stroškov za prehrano med delom je (socialna) pravica, ki gre slehernemu delavcu oziroma zdravniku, ki dela poln oziroma najmanj polovičen delovni čas v konkretnem zavodu. Nadomestilo za ločeno življenje pa je nadomestilo zdravniku, ki je poslan na delo ali izpopolnjevanje (ki je delovna obveznost) v drug kraj in zaradi tega živi ločeno od svoje družine ter ima zato povečane stroške. Zato plačilo stroškov za prehrano med delom iz 85. člena kolektivne pogodbe velja tudi za čas ko zdravnik med specializacijo dela v drugem zavodu.
Zavod je dolžan zdravniku, ki dela nepretrgoma 24 ur zagotoviti najmanj 3 dnevne obroke.
Ločeno življenje – 90. člen
Nadomestilo za ločeno življenje pripada zdravniku, če je začasno razporejen na delo in strokovno izpopolnjevanje izven kraja stalnega bivališča njegove ožje družine za več kot 20 dni. Za odsotnost do 20 dni mu pripadajo dnevnice.
Dodatek za ločeno življenje ne izključuje pravice do prehrane med delom. Nadomestilo za ločeno življenje je posebna pravica, ki jo ima zdravnik pod pogoji določenimi v drugem odstavku 90. člena kolektivne pogodbe. Prehrana med delom pa je socialna pravica, ki gre slehernemu delavcu, ki dela najman polovični delovni čas.
Plača pripravnika – 93. člen
Pripravniku pripada najmanj 80% plače zdravnika sekundarija.