Na podlagi 12. in 79. člena zakona o varstvu kulturne dediščine (Uradni list RS, št. 7/99) in 27. člena statuta Mestne občine Ljubljana (Uradni list RS, št. 26/01 in 28/01) je Mestni svet mestne občine Ljubljana na 28. seji dne 2. 7. 2001 sprejel

Za kulturni spomenik lokalnega pomena se razglasi naslednja enota dediščine:
– Šmartno pod Šmarno goro – Cerkev sv. Martina (EŠD 2543).
Enota se razglasi za kulturni spomenik lokalnega pomena z lastnostmi arhitekturnega in umetnostnega spomenika (v nadaljevanju: spomenik).

Lastnosti, ki utemeljujejo razglasitev za spomenik lokalnega pomena:
Cerkev sv. Martina je po načrtu Simona Foykerja sezidal domači stavbni mojster Matej Medved v letih 1839–1841. Zasnovana je v poznoklasicističnem slogu s tempeljsko glavno fasado, ki vključuje masiven, rustikalno razčlenjen zvonik. V sklopu notranje opreme, ki je delo Janeza Šubica, Matevža Langusa in Matije Bradaške, izstopa velika oltarna slika Čudež sv. Martina, najkakovostnejše delo Janeza Šubica iz leta 1876.

Cerkev stoji na parceli št. 1, k.o. Šmartno pod Šmarno goro.
Meja spomenika je vrisana na katastrski karti v merilu 1:1000 in na topografski karti v merilu 1:5000.
Izvirnika kart hrani Javni zavod RS za varstvo kulturne dediščine, Območna enota Ljubljana (v nadaljevanju: zavod).

Za spomenik velja varstveni režim, ki določa:
– varovanje kulturnih, arhitekturnih in zgodovinskih vrednot v njihovi izvirnosti in neokrnjenosti,
– podrejanje vsake rabe in vseh posegov v objekt ter odprti prostor ohranjanju in vzdrževanju varovanih spomeniških lastnosti,
– strokovno vzdrževanje in obnavljanje vseh neokrnjenih prvin arhitekture sakralnega objekta in njegove nepremične in premične notranje opreme po načelu ohranjanja njihove izvirne tlorisne zasnove, gabaritov, lege, velikosti, oblike, sestave in barvne podobe,
– strokovno prenovo okrnjenih izvirnih prvin arhitekture v smislu rekonstrukcije avtentične zunanje podobe spomenika,
– prepoved spreminjanja varovanih vrednot arhitekturne zasnove zunanjščine in notranjščine objekta ter njegove obstoječe opreme z rušenjem in odstranjevanjem kot tudi z nadzidavo, prezidavo in dodajanjem posameznih prvin,
– prepoved spreminjanja višinskih gabaritov objektov, ki stojijo na vplivnem območju spomenika zaradi varovanja vedut in ohranitve dominantnosti sakralnega objekta v prostoru.
Spomenik je zavarovan z namenom, da se:
– ohrani njegov sakralni pomen in raba,
– ohrani neokrnjenost arhitekturnih, likovnih in zgodovinskih vrednot,
– poveča pričevalnost kulturnega spomenika,
– predstavi kulturne vrednote spomenika in situ in v medijih,
– namenjen pa je tudi učno-demonstracijskemu in znanstvenoraziskovalnemu delu.

Za vsak poseg v spomenik in njegove dele je potrebno pridobiti kulturnovarstvene pogoje in na njihovi podlagi kulturnovarstvena soglasja zavoda.

Mestna uprava mestne občine Ljubljana mora v šestih mesecih po uveljavitvi tega sklepa izdati lastnikom spomenika ali njegovih sestavnih delov odločbo o varstvu za spomenik v skladu z zakonom.

Nadzor nad izvajanjem tega sklepa opravlja Inšpektorat Republike Slovenije za varstvo kulturne dediščine.

Z dnem uveljavitve tega sklepa prenehajo veljati v odloku o razglasitvi 32 objektov za kulturne in zgodovinske spomenike v Občini Ljubljana Šiška (Uradni list SRS, št. 3/90) tiste določbe, ki se nanašajo na spomenik iz tega sklepa.

Ta sklep začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.