Na podlagi 3. in 4. člena zakona o gospodarskih javnih službah (Uradni list RS, št. 32/93, 30/98) in 16. člena statuta Občine Markovci (Uradni list RS št. 15/99 in 110/00) je Občinski svet občine Markovci na seji dne 18. 6. 2001 sprejel

S tem odlokom se določa način in oblike izvajanja lokalnih gospodarskih javnih služb (v nadaljevanju: javne službe) na območju Občine Markovci.
Kot javne službe se izvajajo dejavnosti, ki so opredeljene kot obvezne lokalne gospodarske javne službe in dejavnosti, ki so kot lokalne javne službe določene s tem odlokom.

Z javnimi službami se zagotavljajo materialne dobrine kot proizvodi in storitve, ki so v javnem interesu in jih zagotavlja občina zaradi zagotavljanja javnih potreb v primerih, kadar in kolikor jih ni mogoče zagotavljati na trgu.
Pri zagotavljanju javnih dobrin je pridobivanje dobička podrejeno zagotavljanju javnih potreb.

Občina z drugimi akti podrobneje uredi način opravljanja posamezne ali več javnih služb oziroma podrobneje določi elemente iz 7. člena zakona o gospodarskih javnih službah.

Javne službe so obvezne in izbirne.
Obvezne javne službe so določene z zakonom in tem odlokom.
Izbirne javne službe so določene s tem odlokom.

Obvezne javne službe so:
1. oskrba s pitno vodo,
2. odvajanje in čiščenje komunalnih in padavinskih voda,
3. ravnanje s komunalnimi odpadki in odlaganje ostankov komunalnih odpadkov,
4. javna snaga in čiščenje javnih površin,
5. urejanje javnih poti, površin za ceste in zelenih površin,
6. urejanje in vzdrževanje občinskih cest,
7. pregledovanje, nadzorovanje in čiščenje kurilnih naprav, dimnih vodov in zračnikov zaradi varstva zraka,
8. gospodarjenje s stavbnimi zemljišči,
9. urejanje in vzdrževanje pokopališč,
10. javna služba varstva pred požarom.

Občina lahko zagotavlja tudi izbirne javne službe:
1. urejanje in vzdrževanje javnih površin, javne razsvetljave in javnih parkirišč v občini,
2. urejanje in vzdrževanje javnih tržnih prostorov v občini,
3. izvajanje plakatiranja in oglaševanja,
4. izvajanje pogrebnih storitev,
5. oskrba naselij s požarno vodo,
6. upravljanje in vzdrževanje stanovanj,
7. distribucija zemeljskega plina,
8. distribucija tople vode oziroma ogrevanja,
9. krasitev naselij v občini.
Kot izbirne javne službe se lahko izvajajo tudi druge dejavnosti, ki jih določi občina z odlokom.
Oblika zagotavljanja posamezne gospodarske javne službe iz 5. in 6. člena tega odloka se določi na podlagi strokovnih odločitev občinske uprave, ki so podlaga za pripravo odloka o posamezni gospodarski javni službi.

Obvezne in izbirne javne službe iz 5. in 6. člena odloka zagotavlja občina.

Javne dobrine, ki se zagotavljajo z javnimi službami, so pod enakimi pogoji, določenimi z zakonom ali odlokom občine dostopne vsakomur.

Uporaba javnih dobrin, ki se zagotavljajo z obveznimi javnimi službami je obvezna, če zakon ali na njegovi podlagi izdan predpis ne določa drugače.

Gospodarske javne službe se izvajajo na podlagi predpisanih tehničnih, oskrbnih, stroškovnih, organizacijskih in drugih standardov ter normativov. Opravljanje posamezne gospodarske javne službe iz 5. in 6. člena tega odloka se podrobneje uredi z odlokom, v katerem se določi:
– organizacijska in prostorska zasnova njihovega opravljanja po vrstah in številu izvajalcev (v režijskem obratu, javnem gospodarskem zavodu, javnem podjetju, na podlagi koncesije ali javnih kapitalskih vložkov),
– vrsta in obseg javnih dobrin ter njihova prostorska razporeditev,
– pogoje za zagotavljanje in uporabo javnih dobrin,
– pravice in obveznosti uporabnikov,
– vire financiranja gospodarskih javnih služb in način njihovega oblikovanja,
– vrsto in obseg objektov in naprav, potrebnih za izvajanje gospodarske javne službe, ki so lastnina občine ter del javne lastnine, ki je javno dobro in varstvo, ki ga uživa,
– druge elemente, pomembne za opravljanje in razvoj gospodarske javne službe.
Do sprejetja odlokov iz predhodnega odstavka tega člena se uporabljajo sedaj veljavni odloki, pravilniki in drugi splošni akti, ki urejajo dejavnosti s področja gospodarskih javnih služb.

Občina zagotavlja izvajanje gospodarskih javnih služb v naslednjih organizacijskih oblikah:
– v režijskem obratu,
– v javnih podjetjih,
– v javnih gospodarskih zavodih,
– z dajanjem koncesij osebam zasebnega prava,
– z vlaganjem javnega kapitala v dejavnost oseb zasebnega prava, kadar je taka oblika primernejša od drugih organizacijskih oblik.

Režijski obrat občina ustanovi, kadar bi bilo zaradi majhnega obsega ali značilnosti službe neekonomično ali neracionalno ustanoviti javno podjetje ali podeliti koncesijo.
Naloge režijskega obrata opravlja občinska uprava v okviru notranje organiziranosti.
Kolikor občina ustanovi režijski obrat, le-ta poleg drugih dejavnosti koordinira delo javnih služb in koncesionarjev za področje komunale in opravlja dejavnosti, ki so predmet obveznih javnih služb, ki niso predana s koncesijo ali drugo pogodbo v izvajanje javnim službam.

Za opravljanje ene ali več gospodarskih javnih služb lahko občina ustanovi javno podjetje, kot podjetje v lasti oziroma solastnini občine ali kot podjetje v mešani lastnini v skladu z zakonom, ki ureja javne službe.
Za opravljanje ene ali več gospodarskih javnih služb, ki jih zaradi njihove narave ni mogoče opravljati kot profitne oziroma če to ni njihov cilj, lahko občina ustanovi javni zavod v lasti oziroma solastnini občine v skladu z zakonom, ki ureja javne zavode.
Vprašanja povezana z dejavnostjo javnega podjetja ali zavoda in njenim izvajanjem z uporabo objektov in naprav, potrebnih za izvajanje dejavnosti ter medsebojne pravice in obveznosti med občino kot ustanoviteljico oziroma soustanoviteljico in javnim podjetjem ali zavodom se uredijo z aktom o ustanovitvi javnega podjetja ali zavoda in pogodbami.

Za izvajanje javnih služb lahko občina dodeli koncesijo pravni ali fizični osebi, ki je registrirana za opravljanje dejavnosti, ki je predmet koncesije in izpolnjuje pogoje za opravljane te dejavnosti. Predmet in pogoje opravljanja gospodarske javne službe se v skladu z zakonom določi v koncesijskem aktu. Koncesijski akt je odlok lokalne skupnosti.
Izvajalca dejavnosti izbere pristojni organ občine z upravno odločbo na podlagi javnega razpisa v uradnem glasilu RS.
Medsebojna razmerja v zvezi z opravljanjem koncesionarne gospodarske javne službe uredita koncedent in koncesionar s koncesijsko pogodbo.
Do ureditve razmerij z izvajalci gospodarskih javnih služb se opravljanje gospodarskih javnih služb izven javnega podjetja zagotavlja na podlagi sklenjenih pogodb o izvajanju dejavnosti z izvajalci, ki so usposobljeni za opravljanje teh dejavnosti.

Posamezno lokalno gospodarsko javno službo lahko občina na podlagi sklepa občinskega sveta neposredno prenese v opravljanje zasebnim, zadružnim ali drugim organizacijskim oblikam uporabnikov javnih dobrin, ki izpolnjuje za to predpisane pogoje, kadar to narekuje lokacijska pogojenost ali če to narekujejo potrebe lokalnega prebivalstva.
Gospodarsko javno službo iz prejšnjega odstavka lahko opravlja organizacijska oblika iz prejšnjega odstavka sama ali druga pravna ali fizična oseba, če so izpolnjeni vsi predpisani tehnični, sanitarni in drugi standardi in normativi.

Občina si lahko zagotovi opravljanje dejavnosti javne službe z vlaganjem kapitala v dejavnost zasebnega prava v skladu z zakonom.

Strokovno-tehnične, organizacijske in razvojne naloge na področju javnih služb v občini opravlja občinska uprava.

Občina organizira redarsko službo za nadzor na področju komunale v okviru režijskega obrata ali z ustanovitvijo skupnega organa redarske službe z drugimi občinami.

Občinska uprava opravlja s področja javnih služb zlasti naslednje naloge:
1. strokovne naloge razvoja, načrtovanja, opravljanja in organiziranja javnih služb,
2. naloge strokovnega nadzora nad izvajalci in osebami, ki izvajajo dejavnost javnih gospodarskih služb,
3. strokovne naloge v zvezi z izvedbo javnih razpisov in izbiro koncesionarjev, ki izvajajo javne službe,
4. naloge v zvezi s financiranjem javnih služb,
5. določanje pogojev in dajanje soglasij k dovoljenjem za posege v prostor, če ti zahtevajo infrastrukturne objekte in naprave, če to ni kot javno pooblastilo preneseno na izvajalce javnih služb,
6. dajanje predpisanih dovoljenj za priključitev na infrastrukturne objekte in naprave, v primerih, ko to ni preneseno na izvajalce javnih služb,
7. pobiranje in odvajanje komunalnih in ekoloških taks, prispevkov in nadomestil, v primerih, ko to ni preneseno na izvajalce javnih služb,
8. druge naloge, določene z zakonom, predpisom občine ali programi dela.
V primerih, ko zaradi racionalnosti in ekonomičnosti ali ko so potrebna posebna strokovna znanja in oprema, se lahko naročijo dela pravni ali fizični osebi, ki je za opravljanje takšnih nalog registrirana in izpolnjuje vse pogoje.

Naloge varstva uporabnikov javnih dobrin opravlja odbor, pristojen za varstvo okolja in prostorsko načrtovanje in razvoj.

Financiranje javnih služb se izvaja:
– s plačevanjem cen javnih dobrin,
– iz proračunskih sredstev,
– iz drugih virov.

Za uporabo javnih dobrin plačujejo uporabniki ceno proizvoda ali storitve v obliki tarife, takse, nadomestila ali povračila.
Cene se oblikujejo in določajo na način in po postopku, ki ga določa zakon ali odlok občine v skladu z zakonom.
Cene se lahko definirajo po kategoriji uporabnikov in količini porabljenih in nudenih javnih dobrin ter rednosti njihove uporabe.
Cene se lahko, če tako določajo sprejeti akti, subvencionirajo. Z aktom, s katerim se odloči o subvencioniranju cene, se določita tudi višina in vir subvencij.
Subvencije so lahko diferencirane po kategorijah uporabnikov in količini porabljenih ali nudenih javnih dobrin.
Sredstva za subvencije se zagotavljajo v proračunu.

Iz sredstev proračuna se financirajo gospodarske javne službe, s katerimi se zagotavljajo javne dobrine, katerih uporabniki niso določljivi ali katerih uporaba ni izmerljiva.

Občina lahko za financiranje lokalnih javnih služb predpiše davek v skladu s predpisi, ki urejajo financiranje javne porabe in nalog občine.

Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu RS.