Na podlagi prvega odstavka 9. člena in petega odstavka 11. člena zakona o meroslovju (Uradni list RS, št. 22/00) izdaja ministrica za šolstvo, znanost in šport
P R A V I L N I K
o meroslovnih zahtevah za pretočna merila in merilne sisteme za zvezno in dinamično merjenje količin tekočin razen vode
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
Ta pravilnik določa bistvene in posebne zahteve, ki jih morajo izpolnjevati pretočna merila in merilni sistemi za zvezno in dinamično merjenje količin tekočin razen vode (v nadaljnjem besedilu: merilni sistemi) in njihovi sestavni deli, postopke ugotavljanja skladnosti in overitev, roke rednih overitev in način označevanja pretočnih meril in merilnih sistemov.
Ta pravilnik se označi skrajšano z oznako MP-10.
2. člen
Šteje se, da merilni sistem, ki izpolnjuje vse zahteve mednarodnega priporočila OIML R 117, OIML R 105, OIML R 86 ali OIML R 81, izpolnjuje tudi zahteve tega pravilnika.
3. člen
V tem pravilniku uporabljeni izrazi imajo naslednji pomen:
1. pretočno merilo je merilo, načrtovano za zvezno merjenje, shranjevanje in kazanje količine tekočine, ki pri danih pogojih merjenja steče skozi merilni element v zaprtem in popolnoma polnem vodu;
2. merilni sistem je sistem, ki vključuje pretočno merilo in vse naprave, potrebne za zagotovitev točnega merjenja ali namenjene za lažje merjenje (dodatne in pomožne naprave);
3. dodatne naprave so naprave, ki opravljajo funkcije, neposredno udeležene v zbiranju, prenašanju ali kazanju merilnih rezultatov, kot na primer:
– naprava za vračanje na ničlo,
– tiskalnik,
– pomnilnik,
– kazalnik denarnega zneska,
– kazalnik skupne prostornine (totalizator),
– naprava za pretvorbo,
– naprava za predhodno nastavitev,
– samopostrežna naprava;
(Dodatne naprave so lahko del računalnika ali del pretočnega merila, lahko pa so tudi samostojne naprave.)
4. pomožne naprave so vse druge naprave, ki zagotavljajo pravilno merjenje, olajšajo delo ali lahko kakorkoli vplivajo na meritve, na primer:
– naprava za odstranjevanje plinov,
– indikator plina,
– kontrolno steklo,
– filter,
– črpalka,
– naprava, ki predstavlja referenčno točko,
– naprava za preprečevanje vrtinčenja,
– cevi,
– ventili,
– gumene cevi;
5. referenčna točka je točka, v kateri se tekočina sprejema ali oddaja;
6. merjena veličina je veličina, ki se meri;
7. vplivna veličina je veličina, ki ni merjena veličina, vendar vpliva na merilni rezultat;
8. nazivni pogoji delovanja so vrednosti merjene in vplivnih veličin, ki določajo normalne delovne pogoje merila;
9. normalni pogoji so določeni pogoji, pri katerih je podan merilni rezultat po pretvorbi;
10. najmanjša količina merjenja je najmanjša količina tekočine, katere merjenje je za dani merilni sistem meroslovno sprejemljivo;
11. motnja je vplivna veličina, ki ne spada med vplivne veličine, ki določajo normalne delovne pogoje merila in katerih vrednosti ter zahteve za obnašanje so predpisane;
12. kritična vrednost spremembe merilnega rezultata je vrednost, pri kateri postane sprememba vrednosti merilnega rezultata nesprejemljiva. Ta vrednost se izraža v enakih merskih enotah kot merilni rezultat;
13. neposredna prodaja je trgovinska transakcija, pri kateri:
– je merilni rezultat osnova za določitev cene, ki se plača, in
– morajo stranke, udeležene v transakciji, sprejeti merilni rezultat na kraju samem,
– se menjava lastnika in plačilo izvedeta takoj ali pa se takoj določijo obveznosti strank kot rezultat strinjanja vseh udeleženih strank z merilnim rezultatom;
14. merilni sistem za odpadne vode je merilni sistem, ki je namenjen za merjenje pretoka odpadnih vod v odprtih kanalih in ceveh s prosto gladino.
4. člen
Drugi deli merilnega sistema so podrobneje določeni v poglavju “Terminology“ mednarodnega priporočila OIML R 117 (v nadaljnjem besedilu: OIML R 117).
5. člen
Če več pretočnih meril, namenjenih za ločene meritve, uporablja skupne elemente (računalnik, filter, odvajalnik plinov, napravo za pretvorbo), se šteje, da vsako pretočno merilo, vključno s skupnimi elementi, tvori svoj merilni sistem. Če je več pretočnih meril namenjenih eni meritvi, pa se šteje, da vsa pretočna merila tvorijo en merilni sistem.
II. PODROČJE UPORABE
6. člen
Merilni sistemi in njihovi sestavni deli, na katere se nanaša ta pravilnik, se uporabljajo za merjenje naslednjih tekočin:
– tekoče surove nafte in z njo povezanih proizvodov (nafta, tekoči ogljikovodiki, utekočinjeni naftni plin, tekoča goriva, maziva za stroje, industrijska olja...),
– prehrambnih tekočin (mleko in mlečni izdelki; pivo, vino in druge alkoholne pijače; brezalkoholne gazirane in negazirane pijače; rastlinska olja...),
– alkohola (čisti etanol) in mešanic etanola in vode,
– kemijskih produktov v tekočem stanju (HCl, H2SO4...),
– kriogenih tekočin,
– vseh drugih tekočin (tudi destilirana voda, deionizirana voda, odpadne vode in tekočine, ki se uporabljajo za kalibracijo rezervoarjev) razen hladne in tople pitne vode.
7. člen
Vse določbe tega pravilnika, ki se nanašajo na merilne sisteme, se smiselno uporabljajo tudi za merilne sisteme za odpadne vode.
III. BISTVENE ZAHTEVE
8. člen
Proizvajalec mora določiti klimatsko, mehansko in elektromagnetno okolje, za katerega je merilni sistem namenjen, in pri tem poleg bistvenih zahtev upoštevati zahteve za pogoje delovanja.
Klimatsko in mehansko okolje, v katerih se merilni sistem uporablja, se določita z naslednjimi razredi:
Razred C označuje klimatsko okolje.
V razred C1 spadajo zaprti prostori z zvezno kontrolo temperature in brez kontrole vlažnosti.
V razred C2 spadajo zaprti prostori brez kontrole temperature in vlažnosti.
V razred C3 spadajo odprti prostori.
Razred M označuje mehansko okolje.
V razred M1 spadajo prostori z vibracijami in sunki manjše jakosti (zanemarljivo tresenje lahkih podpornih elementov, sunki zaradi loputanja z vrati...)
V razred M2 spadajo prostori, kjer je stopnja vibracij in sunkov visoka (npr. zaradi delovanja strojev, mimo vozečih vozil...).
V razred M3 spadajo prostori, kjer je stopnja vibracij in sunkov zelo visoka (npr. če so merila nameščena neposredno na stroje).
-----------------------------------------------------
Kombinirana klimatska in mehanska okolja
-----------------------------------------------------
Okolje C1 C2 C3
-----------------------------------------------------
M1 A B C
M2 D E F
M3 G H I
-----------------------------------------------------
Razred E označuje elektromagnetno okolje.
V razred E1 spadajo bivalni in poslovni prostori ter okolje lahke industrije.
V razred E2 spadajo industrijska okolja.
9. člen
Na meroslovne lastnosti merilnega sistema ne sme biti mogoče vplivati s priključitvijo poljubne naprave, preko priključene naprave ali preko katerekoli oddaljene naprave, ki komunicira z merilom.
10. člen
Merilni rezultat je lahko prikazan na kazalniku ali natisnjen.
Kazanje vsakega merilnega rezultata mora biti jasno in nedvoumno ter opremljeno z znaki in napisi, ki so potrebni za informiranje uporabnika o pomenu merilnega rezultata. Pri normalnih pogojih uporabe mora biti odčitavanje enostavno. Dodatna kazanja se lahko uporabljajo, če jih ni mogoče zamenjati z merilnimi rezultati.
Razdelek skale mora biti v obliki 1 x 10n, 2 x 10n ali 5 x 10n, kjer je n celo število. Merska enota ali njen simbol morata biti navedena v neposredni bližini številčne vrednosti.
Če je merilni rezultat natisnjen, mora biti preprosto čitljiv in neizbrisljiv.
Merilni sistem, ki se uporablja za neposredno prodajo, mora biti načrtovan tako, da kaže merilne rezultate kupcu in prodajalcu.
Merilni sistemi, ki so vključeni v distrubucijski sistem in s katerih je mogoče merilne rezultate odčitavati z mobilno enoto za zajemanje podatkov ali preko povezave na daljavo, morajo imeti vgrajen kazalnik, namenjen stranki. Kazanje tega kazalnika predstavlja merilni rezultat, ki se uporabi kot osnova za obračun.
Merilni sistem, ki ni vključen v distribucijski sistem, mora imeti napravo za trajno shranjevanje merilnih rezultatov in informacij, ki omogočajo identifikacijo meritve, če so izpolnjeni vsi naslednji pogoji:
1. merilni sistem se uporablja pri neposredni prodaji,
2. meritev je neponovljiva,
3. merilo je ponavadi v uporabi brez prisotnosti prodajalca ali kupca.
Dodatno mora biti po zaključeni meritvi na zahtevo mogoče dobiti trajni dokaz o merilnem rezultatu in informacijo, potrebno za identifikacijo meritve.
11. člen
Vse bistvene zahteve veljajo smiselno tudi za pretočna merila, ki se tipsko odobrijo in uporabljajo samostojno.
IV. POSEBNE ZAHTEVE
12. člen
Območje pretokov določi proizvajalec ob upoštevanju naslednjih pogojev:
1. Območje pretokov merilnega sistema mora biti znotraj območja pretokov posameznih elementov merilnega sistema.
2. Pretočno merilo
--------------------------------------------------------------------------------
Vrsta tekočine Najmanjše razmerje Qmax: Qmin
--------------------------------------------------------------------------------
Utekočinjeni plini (tudi kriogene tekočine)
ali tekočine z viskoznostjo, ki je večja
ali enaka 20 mPas 5: 1
--------------------------------------------------------------------------------
Vse druge tekočine 10: 1
--------------------------------------------------------------------------------
3. Merilni sistem
------------------------------------------------------------------------------------
Merilni sistem Vrsta tekočine Najmanjše razmerje Qmax: Qmin
------------------------------------------------------------------------------------
Priprave za merjenje tekočih Vse, razen
goriv pri polnjenju utekočinjenega 10: 1
rezervoarjev motornih naftnega
vozil plina
------------------------------------------------------------------------------------
Utekočinjeni naftni plin 5: 1
------------------------------------------------------------------------------------
Merilni sistem Kriogene tekočine 5: 1
------------------------------------------------------------------------------------
Merilni sistemi na cevovodih in – Ni določeno
merilni sistemi za natovarjanje
in raztovarjanje ladij
------------------------------------------------------------------------------------
Vsi drugi merilni sistemi – 2: 1
------------------------------------------------------------------------------------
13. člen
Proizvajalec določi lastnosti tekočin z navedbo imena ali vrste tekočine ali njenih značilnih lastnosti, kot so:
1. temperaturno območje,
2. območje tlaka,
3. območje gostote,
4. območje viskoznosti.
14. člen
Proizvajalec določi nazivne pogoje delovanja za merilne sisteme in za pretočna merila, ki se odobrijo in uporabljajo samostojno, posebej še:
1. klimatsko in mehansko okolje razreda B, C ali I, v katerem naj bi se uporabljal merilni sistem ali pretočno merilo, ki se odobri in uporablja samostojno, skladno s tabelo v 8. členu tega pravilnika in z upoštevanjem naslednjih pogojev glede temperaturnega območja:
– najmanjše območje 50 °C za razreda C in I
– najmanjše območje 30 °C za razred B,
2. napetost napajanja: nazivna AC napetost ali/in meje DC napetosti,
3. normalne pogoje za pretvorbo.
15. člen
Za količine, ki so enake ali večje od dveh litrov ali ekvivalentne mase, so največji dovoljeni pogreški kazanja naslednji:
-----------------------------------------------------------------
Razred točnosti
-----------------------------------------------------------------
0.3 0.5 1.0 1.5 2.5 7.5*
-----------------------------------------------------------------
Merilni
sistemi (A) 0,3% 0,5% 1,0% 1,5% 2,5% 7,5%
Pretočna
merila (B) 0,2% 0,3% 0,6% 1,0% 1,5% 5,0%
-----------------------------------------------------------------
* Razred točnosti 7.5 se uporablja izključno za pretočna merila in merilne sisteme za merjenje odpadne vode.
16. člen
Za količine, manjše od dveh litrov ali ekvivalentne mase, so največji dovoljeni pogreški kazanja naslednji:
-----------------------------------------------------------------
Merjena količina - V Največji dovoljeni pogrešek
-----------------------------------------------------------------
V < 0,1 l 4 x vrednost iz tabele v 15. členu x
0,1 l
-----------------------------------------------------------------
0,1 l < / = V < 0,2 l 4 x vrednost iz tabele v 15. členu
-----------------------------------------------------------------
0,2 l < / = V < 0,4 l 2 x vrednost iz tabele v 15. členu x
0,4 l
-----------------------------------------------------------------
0,4 l < / = V < 1 l 2 x vrednost iz tabele v 15. členu
-----------------------------------------------------------------
1 l < / = V < 2 l Vrednost iz tabele v 15. členu x 2 l
-----------------------------------------------------------------
Opomba: Vrednosti, podane v litrih, se pretvorijo v ekvivalent mase pri merilih, ki kažejo maso.
17. člen
Ne glede na velikost merjene količine pa je velikost največjega dovoljenega pogreška določena z večjo od naslednjih dveh vrednosti:
– absolutno vrednostjo največjega dovoljenega pogreška, podano v tabeli v 15. členu ali v tabeli v 16. členu tega pravilnika,
– absolutno vrednostjo največjega dovoljenega pogreška za najmanjšo količino merjenja (Emin), določeno v 18. členu tega pravilnika.
18. člen
Emin se določi na naslednji način:
Vmin > / = 2 l ali ekvivalent mase
Za najmanjše merjene količine, večje ali enake 2 l (ali ekvivalentne mase):
1. možnost: Emin mora izpolnjevati pogoj Emin > 2R, kjer je R ločljivost kazalne naprave,
2. možnost: Emin je določen z izrazom: Emin = (2 Vmin) x (A/100), kjer je Vmin najmanjša merjena količina in A številčna vrednost, določena v vrsti A tabele v 15. členu.
Vmin < 2 l ali ekvivalent mase
Za najmanjše merjene količine, ki so manjše od dveh litrov ali ekvivalentne mase, je Emin dvakratna vrednost, določena v tabeli v 16. členu tega pravilnika, z upoštevanjem vrste A v tabeli v 15. členu tega pravilnika.
19. člen
Za pretvorbo rezultata kazanja v prostornino pri normalnih pogojih ali v maso so največji dovoljeni pogreški podani v vrsti A tabele v 15. členu tega pravilnika.
20. člen
Največji dovoljeni pogreški naprave za pretvorbo pri kazanju rezultata po pretvorbi so enaki + / -(A – B), kjer sta A in B vrednosti v tabeli v 15. členu tega pravilnika. Vendar pa največji dovoljeni pogrešek ne sme biti manjši od večje od naslednjih dveh vrednosti:
– polovice razdelka skale kazalne naprave za prikaz rezultata po pretvorbi,
– polovice vrednosti, ki ustreza Emin.
21. člen
Deli naprave za pretvorbo, ki se lahko preskusijo ločeno:
1. Računalnik
Največji dovoljeni pogrešek kazanja količine tekočine, ki se uporabi za računanje (pozitiven ali negativen), je enak eni desetini največjega dovoljenega pogreška, določenega v vrsti A tabele v 15. členu tega pravilnika. Vendar pa največji dovoljeni pogrešek ne sme biti manjši od polovice razdelka skale merilnega sistema, s katerim naj bi se računalnik uporabljal.
2. Senzorji
Senzorji morajo biti najmanj tako točni, kot je navedeno v tabeli:
-----------------------------------------------------------------
Največji dovoljeni Razred točnosti merilnega sistema
pogreški pri meritvi
-----------------------------------------------------------------
0.3 0.5 1.0 1.5 2.5 in 7.5
-----------------------------------------------------------------
temperature 0,3 stopinj C 0,5 stopinj C 1,0 stopinj C
-----------------------------------------------------------------
tlaka manj kot 1 MPa: + / - 50 kPa
od 1 do 4 MPa: + / - 5%
nad 4 MPa: + / - 200 kPa
-----------------------------------------------------------------
gostote + / - 1 kg/m3 + / - 2 kg/m3 + / - 5 kg/m3
-----------------------------------------------------------------
22. člen
Največji dovoljeni pogrešek pri računanju vsake karakteristične veličine za tekočino (pozitiven ali negativen) je enak dvema petinama vrednosti, določene v 2. točki 21. člena tega pravilnika. Vendar pa največji dovoljeni pogrešek ne sme biti manjši od polovice razdelka skale kazalne naprave za kazanje rezultata po pretvorbi.
23. člen
Proizvajalec določi elektromagnetno okolje E1 ali E2, v katerem naj bi se uporabljal merilni sistem ali pretočno merilo, ki se tipsko odobri in uporablja samostojno.
Vplivi elektromagnetnih motenj na merilni sistem (ali pretočno merilo, ki se tipsko odobri in uporablja samostojno) so lahko naslednji:
– sprememba merilnega rezultata ni večja od kritične vrednosti spremembe merilnega rezultata, določene v zadnjem odstavku tega člena;
– kazanje merilnega rezultata pokaže trenutno spremembo, ki je ni mogoče interpretirati, jo shraniti ali prenesti kot merilni rezultat. Pri sistemu s prekinitvami v tem primeru merjenje ne sme biti mogoče;
– sprememba merilnega rezultata je večja od kritične vrednosti spremembe merilnega rezultata, pri čemer mora merilni sistem omogočiti, da se merilni rezultat dobi tik pred doseženo kritično vrednostjo spremembe, in mora prekiniti potek meritve pri sistemu s prekinitvami.
Kritična vrednost spremembe merilnega rezultata je tista od naslednjih dveh vrednosti, ki je večja:
– ena petina največjega dovoljenega pogreška za določeno merjeno količino ali
– Emin.
24. člen
Merilni sistem mora biti izdelan tako, da so pogreški v času enega leta od takrat, ko je bilo merilo prvič dano v uporabo, pri normalni uporabi brez justiranja v mejah dvakratnega dovoljenega pogreška.
Največji dovoljeni pogreški merilnega sistema v uporabi med zaporednima overjanjema morajo biti manjši od dvakratnega največjega dovoljenega pogreška za merilni sistem, določenega v 15., 16. in 17. členu tega pravilnika.
Za pretočno merilo, ki se tipsko odobri in uporablja samostojno, veljata smiselno enaki zahtevi kot za merilne sisteme, navedeni v prvem in drugem odstavku tega člena, le da se upoštevajo največji dovoljeni pogreški za pretočno merilo (v 15., 16. in 17. členu tega pravilnika).
25. člen
Za vsako merjeno količino, povezano z isto meritvijo, kazanja različnih naprav med seboj ne smejo odstopati za več kot en razdelek skale, če imajo naprave enak razdelek skale. Če imajo naprave različne razdelke skal, odstopanje ne sme biti večje od največjega razdelka skale. Pri samopostrežnem sistemu pa morajo biti vsi razdelki skal naprav, ki kažejo merilni rezultat, enaki in merilni rezultati se med seboj ne smejo razlikovati.
26. člen
Merilni sistem mora praviloma vključevati samo eno referenčno točko. Če je prisotnih več referenčnih točk, se pod nobenim pogojem ne sme dopustiti delitev merjene tekočine.
27. člen
Vpliv zraka ali drugih plinov v tekočini na merilni rezultat ne sme preseči:
– 0,5% merjene količine za tekočine razen pitnih tekočin in za tekočine z viskoznostjo, ki ni večja od 1 mPas, ali
– 1% za pitne tekočine in za tekočine z viskoznostjo, večjo od 1 mPas.
Vendar pa ni potrebno, da je ta vpliv manjši od 1% najmanjše količine merjenja.
28. člen
Merilni sistem, namenjen za neposredno prodajo, mora biti opremljen z napravo, ki kazanje merilnega rezultata vrne na nič.
Kazanje prostornine pri pogojih merjenja mora biti stalno.
29. člen
Za pretočno merilo, ki se odobri in uporablja samostojno, veljajo smiselno enake posebne zahteve kot za merilni sistem.
30. člen
Pri pripravah za merjenje tekočih goriv pri polnjenju rezervoarjev motornih vozil mora biti onemogočeno vračanje merilnega rezultata na nič med merjenjem.
Začetek nove meritve ne sme biti mogoč, dokler se kazanje merilnega rezultata ne vrne na nič.
Če je priprava za merjenje tekočih goriv pri polnjenju rezervoarjev motornih vozil opremljena s kazalnikom denarnega zneska, razlika med kazanjem denarnega zneska in denarnim zneskom, izračunanim iz cene in kazanja količine, ne sme biti večja od cene, ki ustreza Emin. Ni pa potrebno, da bi bila ta razlika manjša od najmanjše denarne enote.
31. člen
Merilni sistem, ki deluje brez prekinitev, mora biti opremljen z napravo, ki v sili omogoči napajanje in tako zaščiti vse merilne funkcije med prekinitvijo glavnega napajanja.
Merilni sistem, ki deluje s prekinitvami, mora izpolnjevati zgornjo zahtevo za merilne sisteme brez prekinitev ali pa vključevati naprave za shranjevanje in kazanje podatkov, ki omogočajo zaključek prenosa, ki je v teku, in naprave, ki ob prekinitvi napajanja ustavijo potek meritve.
Absolutna vrednost največjega dovoljenega pogreška za prikazano količino se poveča za 5% najmanjše merjene količine.
32. člen
Razredi točnosti in njihova uporaba so navedeni v naslednji tabeli:
-----------------------------------------------------------------
Najnižji Vrsta merilnega sistema
razred
točnosti
-----------------------------------------------------------------
0.3 Merilni sistemi, priključeni na cevovod
-----------------------------------------------------------------
0.5 Vsi sistemi, ki ne spadajo v druge razrede, še posebej
- priprave za merjenje tekočih goriv pri polnjenju
rezervoarjev motornih vozil (razen priprav za merjenje
utekočinjenega naftnega plina pri polnjenju
rezervoarjev motornih vozil),
- merilni sistemi na cestnih cisternah za tekočine z
nizko viskoznostjo,
- merilni sistemi za praznjenje ladijskih rezervoarjev
ter železniških in cestnih cistern,
- merilni sistemi za mleko,
- merilni sistemi za polnjenje ladijskih rezervoarjev,
- merilni sistemi za polnjenje rezervoarjev letal z
gorivom
-----------------------------------------------------------------
1.0 Merilni sistemi (razen priprav za merjenje tekočega
naftnega plina pri polnjenju rezervoarjev motornih
vozil) za utekočinjene pline pod tlakom, ki merijo pri
temperaturah, ki so enake ali višje od - 10 stopinj C,
Priprave za merjenje utekočinjenega naftnega plina pri
polnjenju rezervoarjev motornih vozil,
Merilni sistemi iz razredov 0.3 in 0.5, ki se
uporabljajo za tekočine,
- katerih temperatura je nižja od -10 stopinj C ali
višja od 50 stopinj C ali
- katerih dinamična viskoznost je večja od 1000 mPas
ali
- katerih največji pretok ni večji od 20 l/h,
-----------------------------------------------------------------
1.5 Merilni sistemi za utekočinjeni ogljikov dioksid,
Merilni sistemi (razen priprav za merjenje
utekočinjenega naftnega plina pri polnjenju
rezervoarjev motornih vozil) za utekočinjene pline pod
tlakom pri temperaturah pod - 10 stopinj C
(razen kriogenih tekočin),
-----------------------------------------------------------------
2.5 Merilni sistemi za kriogene tekočine (temperature pod
- 153 stopinj C)
-----------------------------------------------------------------
7.5* Merilni sistemi za odpadne vode
-----------------------------------------------------------------
* Razred točnosti 7.5 se uporablja izključno za pretočna merila in merilne sisteme za merjenje odpadne vode.
33. člen
Izmerjena količina mora biti prikazana v mililitrih (ml) ali kubičnih centimetrih (cm3), litrih (l ali L), kubičnih metrih (m3), gramih (g), kilogramih (kg) ali tonah (t).
V. NAPISI IN OZNAKE
34. člen
Napisi in oznake na merilnem sistemu in njegovih sestavnih delih morajo biti v slovenskem jeziku.
Merilni sistem mora imeti na številčnici kazalne naprave ali na posebni napisni ploščici čitljivo in neizbrisljivo zapisane naslednje podatke:
1. oznako tipske odobritve,
2. firmo ali znak proizvajalca,
3. oznako tipa, ki jo določi proizvajalec,
4. serijsko številko in leto proizvodnje,
5. delovno območje merilnega sistema,
6. delovno območje pretočnega merila,
7. razred točnosti.
Vsak del merilnega sistema, ki ima odobritev tipa merila, mora imeti na napisni ploščici podatke, navedene pod 1., 2., 3. in 4. točko iz prejšnjega odstavka.
V certifikatu o odobritvi tipa merila se lahko posebej določi, kateri napisi morajo biti na merilu.
Najmanjša količina merjenja merilnega sistema mora biti v vseh primerih jasno vidna na številčnici vsake kazalne naprave, namenjene kazanju merilnih rezultatov uporabniku.
Napisi na sestavnem delu merilnega sistema ne smejo biti v nasprotju z napisi na napisni ploščici merilnega sistema.
Če je prikazana prostornina pri normalnih pogojih, morajo biti v neposredni bližini rezultata meritve navedeni normalni pogoji v naslednji obliki
Tn =... °C (ali K)
pn =... MPa (ali kPa ali Pa ali bar).
35. člen
Merilni sistem mora biti opremljen z informacijami o njegovem delovanju. Če je potrebno, morajo te informacije vključevati:
– nazivne pogoje delovanja,
– razrede klimatskega, mehanskega in elektromagnetnega okolja,
– navodila za instalacijo, vzdrževanje, popravljanje, dovoljene nastavitve,
– navodila za pravilno delovanje in morebitne posebne pogoje uporabe.
Za merilne sisteme, namenjene za množično uporabo, ali za skupine merilnih sistemov ni nujno, da ima vsak posebej navodila za uporabo.
36. člen
Merilni sistem je treba z varovalnimi oznakami zaščititi pred nedovoljenimi posegi, ki vplivajo na točnost merjenja. Varovalne oznake so praviloma mehanske (svinčeni žigi, nalepke), v posebnih primerih pa se lahko uporabljajo tudi drugačne vrste oznak (npr. elektronske). Z varovalnimi oznakami je treba onemogočiti spreminjanje parametrov, ki se uporabljajo pri izračunu merilnega rezultata.
Varovalne oznake se namestijo na vseh delih merilnega sistema, ki jih ni mogoče drugače zaščititi pred posegi, ki vplivajo na točnost merjenja. Oznake morajo biti lahko dostopne.
Če se merilni sistem uporablja za merjenje pitnih tekočin, mora namestitev varovalnih oznak omogočati, da se sistem razstavi zaradi čiščenja.
37. člen
Programska oprema, ki ima pomembno meroslovno funkcijo, mora biti opredeljena kot takšna in ustrezno zaščitena pred nedovoljenimi posegi. Identifikacija programske opreme mora biti preprosta. Evidenca posegov mora biti na voljo dovolj časa oziroma najmanj za čas, ki je enak dvakratnemu roku overjanja.
Vrsta merjene tekočine ali njena viskoznost se lahko vnese v računalnik pred meritvijo, razen pri neposredni prodaji. Vneseni podatek in napis, da je bil ta podatek ročno vnesen, se morata izpisati hkrati z merilnim rezultatom.
Merilni rezultati in meroslovno pomembni podatki, ki so shranjeni ali se prenašajo, morajo biti ustrezno zaščiteni pred namernimi in nenamernimi nedovoljenimi posegi.
38. člen
Če je dostop do parametrov, ki se uporabljajo pri izračunu merilnega rezultata, zaščiten samo z elektronskimi oznakami, morajo te izpolnjevati naslednje zahteve:
a) dostop je dovoljen samo osebam, ki izvajajo overitve (npr. s kodo ali posebno napravo). Koda mora biti nastavljiva. Pri neposredni prodaji dostop samo s kodo ni dovoljen;
b) shranjeni morajo biti najmanj podatki o zadnjem posegu, pri katerem je bila uporabljena elektronska oznaka. Zapis mora vsebovati datum in karakteristične podatke, ki omogočajo identifikacijo tega posega. Podatki o zadnjem posegu morajo biti dostopni najmanj za čas, ki je enak dvakratnemu roku overjanja.
39. člen
Pri merilnih sistemih, katerih deli se lahko odklopijo drug od drugega, mora elektronska zaščita izpolnjevati naslednje zahteve:
a) dostop do parametrov, ki se uporabljajo pri izračunu merilnega rezultata, preko odklopljenih delov merilnega sistema ne sme biti mogoč, če nista izpolnjeni zahtevi iz drugega odstavka tega člena;
b) vključitev kakršnekoli naprave, ki bi vplivala na točnost meritve, mora biti onemogočena z elektronsko ali mehansko zaščito.
Za merilne sisteme, katerih dele lahko odklopi uporabnik in ki niso zamenljivi, veljajo zahteve iz prejšnjega odstavka. Takšni merilni sistemi morajo biti opremljeni z napravami, ki preprečijo delovanje sistema, če ni sestavljen skladno s proizvajalčevo konfiguracijo.
40. člen
Za pretočno merilo, ki se tipsko odobri in uporablja samostojno, veljajo smiselno enake zahteve za napise in oznake kot za merilni sistem.
VI. UGOTAVLJANJE SKLADNOSTI
41. člen
Za merilne sisteme je obvezna odobritev tipa merila, ki ji sledi bodisi prva overitev bodisi izjava o skladnosti z odobrenim tipom. Za posamezne dele merilnega sistema niso obvezne samostojne odobritve tipa merila in overitve, če se ti deli sistema ne uporabljajo samostojno.
Za pretočno merilo, ki ni del merilnega sistema, je obvezna odobritev tipa merila, ki ji sledi bodisi prva overitev bodisi izjava o skladnosti z odobrenim tipom.
Za merilne sisteme in pretočna merila, ki se tipsko odobrijo in uporabljajo samostojno, so obvezne nadaljnje overitve.
42. člen
Preskus merilnega sistema pri odobritvi tipa vključuje preverjanje, ali posamezni sestavni deli, ki niso bili samostojno tipsko odobreni, ustrezajo zahtevam tega pravilnika, ali so sestavni deli med seboj združljivi in ali merilni sistem kot celota izpolnjuje zahteve tega pravilnika.
Obseg preskusa merilnega sistema se določi po tem, ali so bili njegovi sestavni deli že tipsko odobreni. Število preskusov se lahko zmanjša, če merilni sistem vsebuje podsistem, ki je bil že tipsko odobren znotraj drugega merilnega sistema in se uporablja pri enakih merilnih pogojih.
43. člen
Pogreški merilnega sistema se izmerijo pri najmanj šestih pretokih, ki so ekvidistantno porazdeljeni po celotnem merilnem območju. Pri vsakem pretoku se opravijo najmanj tri neodvisne meritve pogreškov. Noben pogrešek ne sme po absolutni vrednosti presegati največjega dovoljenega pogreška, določenega v 15., 16. in 17. členu tega pravilnika.
Če je potrebno, se preskus točnosti izvede pri mejnih vrednostih delovnega območja (za tlak, temperaturo in viskoznost) in pri najmanjši količini merjenja.
44. člen
Preskus vzdržljivosti se izvede praviloma s tekočino, za katero je merilni sistem namenjen, ali s tekočino s podobnimi značilnostmi. Če je merilni sistem namenjen za več tekočin, se za preskus vzdržljivosti uporabi tista, ki po svojih lastnostih najbolj odstopa.
Pred preskusom vzdržljivosti se opravi preskus točnosti.
Preskus vzdržljivosti mora praviloma trajati 100 ur (s prekinitvami ali brez njih). V posebnih primerih (nove tehnologije, nove zlitine, nove tekočine) se preskus vzdržljivosti lahko podaljša (do 200 ur).
Preskus vzdržljivosti se opravi s pretokom med 0,8 Qmax in Qmax.
Po preskusu vzdržljivosti se ponovno opravi preskus točnosti. Pri tem noben pogrešek ne sme po absolutni vrednosti presegati največjega dovoljenega pogreška, določenega v 15., 16. in 17. členu tega pravilnika.
45. člen
Če se računalnik preskusi samostojno, se preskusi opravijo samo z računalnikom, tako da se na vhodu simulirajo različne vrednosti.
Preskus točnosti zajema preskus točnosti prikaza izmerjenega rezultata (prostornine pri pogojih merjenja ali denarnega zneska). Pogrešek se določi po vrednosti rezultata, izračunanega na osnovi simuliranih vrednosti na vhodu. Največji dovoljeni pogreški so določeni v 1. točki 21. člena tega pravilnika.
Izvedejo se tudi preskusi, predvideni za elektronske naprave, ki so opisani v OIML R 117.
46. člen
Preveriti je treba, ali naprava za pretvorbo ustreza zahtevam 20. člena tega pravilnika. Za ta namen se šteje, da je prostornina pri pogojih merjenja, ki se pretvarja, brez pogreška.
Pri elektronski napravi za pretvorbo se izvedejo tudi preskusi, predvideni za elektronske naprave, ki so opisani v OIML R 117.
47. člen
Če se dodatna naprava, ki omogoča izpis rezultata, preskusi samostojno, se njeno kazanje primerja s kazanjem kazalne naprave, ki je že preskušena in ki ima enak ali manjši razdelek skale. Rezultat mora ustrezati zahtevi iz prvega odstavka 25. člena tega pravilnika.
48. člen
Za elektronski merilni sistem se poleg zgoraj opisanih preskusov opravijo še preskusi, opisani v OIML R 117.
49. člen
Preskus priprav za merjenje tekočih goriv, ki se uporabljajo za polnjenje rezervoarjev motornih vozil.
Preskusi se opravijo po postopkih, opisanih v OIML R 118.
50. člen
Izvedejo se lahko tudi drugi preskusi, če so potrebni za ugotavljanje, ali merilni sistem in njegovi sestavni deli izpolnjujejo zahteve tega pravilnika.
51. člen
Preskus pretočnega merila pri odobritvi tipa merila se izvede praviloma s celotnim pretočnim merilom, opremljenim s kazalno napravo, in z vsemi pripadajočimi dodatnimi napravami.
Če dodatne naprave ne vplivajo na merilni rezultat, jih ni treba vključiti v preskus.
Pri odobritvi tipa merila za pretočno merilo se opravijo smiselno enaki preskusi, kot so navedeni v 43., 44., 45., 46., 47. in 48. členu tega pravilnika za odobritev tipa merila za merilni sistem. Pri tem se glede največjih dovoljenih pogreškov upoštevajo največji dovoljeni pogreški za pretočno merilo, določeni v 15., 16. in 17. členu tega pravilnika.
52. člen
Prva overitev merilnega sistema se opravi enostopenjsko, če se sistem lahko transportira v enem kosu in če se overitev opravi pri pogojih, za katere je merilni sistem predviden. V vseh drugih primerih se opravi dvostopenjsko.
Pri prvi stopnji se overi pretočno merilo samo, opremljeno z dodatnimi napravami ali vključeno v podsistem. Preskusi na prvi stopnji se lahko opravijo tako, da se pretočno merilo priključi na preskusno linijo (po možnosti pri proizvajalcu) ali na postavljeni merilni sistem. Na tej stopnji ni nujno, da se preskus izvede s tekočinami, za katere je merilni sistem namenjen.
Na drugi stopnji se merilni sistem overi pri danih pogojih delovanja. Opravi se v prostoru, kjer je merilni sistem v uporabi, in s tekočino, za katero je namenjen.
53. člen
Če se prva overitev izvede v dveh stopnjah, vključuje prva stopnja:
– ugotavljanje skladnosti pretočnega merila in dodatnih naprav z odobrenim tipom ter
– meroslovni pregled pretočnega merila in dodatnih naprav, s katerim se ugotavlja, ali pretočno merilo in dodatne naprave ustrezajo zahtevam tega pravilnika. Pri tem se lahko izvedejo vsi preskusi iz 43., 44., 45., 46., 47. in 48. člena tega pravilnika, najmanj pa preskus točnosti iz 43. člena tega pravilnika. Za določanje največjega dovoljenega pogreška pri preskusu točnosti se uporabi vrsta B tabele iz 15. člena tega pravilnika.
Druga stopnja dvostopenjske prve overitve pa vključuje:
– ugotavljanje skladnosti merilnega sistema skupaj z vsemi dodatnimi in pomožnimi napravami z odobrenim tipom ter
– meroslovni pregled merilnega sistema, s katerim se ugotavlja, ali merilni sistem skupaj z dodatnimi in pomožnimi napravami ustreza zahtevam tega pravilnika. Pri tem se lahko izvedejo vsi preskusi iz 43., 44., 45., 46., 47. in 48. člena tega pravilnika, najmanj pa
– preskus točnosti iz 43. člena tega pravilnika (za določitev največjega dovoljenega pogreška pri preskusu točnosti se uporabi vrsta A tabele iz 15. člena tega pravilnika),
– funkcijski preskus naprave za odvajanje plinov,
– pregled delovanja sistemov za vzdrževanje tlaka, če je potrebno,
– določitev spreminjanja notranje prostornine gumene cevi v merilnih sistemih s polnim nastavkom (za navito cev),
– funkcijski preskus kontrolnega ventila, ki preprečuje izpraznjenje nastavka med meritvami (za sistem s polnim nastavom),
– določitev preostanka tekočine v merilnih sistemih s praznim nastavkom.
54. člen
Če se prva overitev izvede enostopenjsko, se opravijo vsi preskusi iz 53. člena tega pravilnika.
55. člen
Prva overitev pretočnega merila se lahko opravi, če ima pretočno merilo samostojno odobritev tipa in ni del merilnega sistema. Prva overitev pretočnega merila se opravi pri danih pogojih delovanja, in to v prostoru, kjer je pretočno merilo v uporabi, in s tekočino, za katero je namenjeno.
Prva overitev vključuje:
– ugotavljanje skladnosti pretočnega merila in dodatnih naprav z odobrenim tipom ter
– meroslovni pregled pretočnega merila in dodatnih naprav, s katerim se ugotavlja, ali pretočno merilo in dodatne naprave ustrezajo zahtevam tega pravilnika. Pri tem se lahko izvedejo smiselno vsi preskusi iz 43., 44., 45., 46., 47. in 48. člena tega pravilnika, najmanj pa preskus točnosti iz 43. člena tega pravilnika. Pri tem se glede največjih dovoljenih pogreškov upoštevajo največji dovoljeni pogreški za pretočno merilo, določeni v 15., 16. in 17. členu tega pravilnika.
56. člen
Redna in izredna overitev merilnega sistema se opravita pri danih pogojih delovanja, in to praviloma v prostoru, kjer je merilni sistem v uporabi, in s tekočino, za katero je namenjen.
Redna in izredna overitev merilnega sistema vključujeta:
– ugotavljanje skladnosti merilnega sistema in njegovih sestavnih delov z odobrenim tipom ter
– meroslovni pregled, s katerim se ugotavlja, ali merilni sistem in njegovi sestavni deli ustrezajo zahtevam tega pravilnika. Pri tem se izvede preskus točnosti iz 43. člena tega pravilnika, pri čemer se določitev pogreškov izvede najmanj pri najmanjšem, srednjem in največjem pretoku. Največji dovoljeni pogreški so enaki kot pri prvi overitvi.
57. člen
Redna in izredna overitev se opravita pri danih pogojih delovanja, in to praviloma v prostoru, kjer je pretočno merilo v uporabi, in s tekočino, za katero je namenjeno.
Redna in izredna overitev pretočnega merila vključujeta:
– ugotavljanje skladnosti pretočnega merila z odobrenim tipom in
– meroslovni pregled, s katerim se ugotavlja, ali pretočno merilo ustreza zahtevam tega pravilnika. Pri tem se izvede preskus točnosti, ki je enak preskusu točnosti merilnega sistema iz 43. člena tega pravilnika, le da glede največjih dovoljenih pogreškov veljajo največji dovoljeni pogreški za pretočno merilo, določeni v 15., 16. in 17. členu tega pravilnika. Določitev pogreškov se izvede najmanj pri najmanjšem, srednjem in največjem pretoku.
58. člen
Roki za redne overitve pretočnih meril in merilnih sistemov so:
– za pretočna merila: 1 leto;
– za merilne sisteme (razen merilnih sistemov za merjenje tekočih goriv pri polnjenju rezervoarjev motornih vozil): 2 leti;
– za merilne sisteme za merjenje tekočih goriv pri polnjenju rezervoarjev motornih vozil: 1 leto.
VII. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
59. člen
Sklicevanje na mednarodna priporočila OIML izhaja iz članstva Republike Slovenije v Mednarodni organizaciji za zakonsko meroslovje (International Organization of Legal Metrology).
Izvirniki mednarodnih priporočil (v angleškem in francoskem jeziku) so na Uradu Republike Slovenije za meroslovje v Ljubljani.
60. člen
Merilni sistemi, ki imajo na dan uveljavitve tega pravilnika veljavno prvo overitev v skladu s pravilnikom o metroloških pogojih za prostorninska merila za razne tekočine, ki so v merilnem sestavu (Uradni list SFRJ, št. 9/85 in Uradni list RS, št. 22/00), se smejo še naprej dajati v redno oziroma izredno overitev, če glede največjih dovoljenih pogreškov izpolnjujejo zahteve 15., 16. in 17. člena tega pravilnika.
61. člen
Merilni sistemi, ki imajo na dan uveljavitve tega pravilnika veljavno odobritev tipa merila na podlagi pravilnika o metroloških pogojih za priprave za merjenje tekočih goriv (Uradni list SFRJ, št. 48/85 in 20/86, ter Uradni list RS, št. 22/00), se smejo dati v prvo overitev po tem pravilniku do izteka roka veljavnosti odločbe ali certifikata o odobritvi tipa merila oziroma najdlje do 31. 12. 2010.
Merilni sistemi, ki imajo na dan uveljavitve tega pravilnika veljavno odobritev tipa merila in prvo overitev na podlagi pravilnika o metroloških pogojih za priprave za merjenje tekočih goriv (Uradni list SFRJ, št. 48/85 in 20/86, ter Uradni list RS, št. 22/00), se smejo še naprej dajati v redno oziroma izredno overitev, če glede največjih dovoljenih pogreškov izpolnjujejo zahteve 15., 16. in 17. člena tega pravilnika.
62. člen
Pretočna merila, ki imajo na dan uveljavitve tega pravilnika veljavno odobritev tipa merila na podlagi pravilnika o metroloških pogojih za pretočna prostorninska merila za razne tekočine z neposrednim merjenjem prostornine (Uradni list SFRJ, št. 11/85 in Uradni list RS, št. 22/00), se smejo dati v prvo overitev po tem pravilniku do izteka roka veljavnosti odločbe ali certifikata o odobritvi tipa merila oziroma najdlje do 31. 12. 2010.
Pretočna merila, ki imajo na dan uveljavitve tega pravilnika veljavno odobritev tipa merila in prvo overitev na podlagi pravilnika o metroloških pogojih za pretočna prostorninska merila za razne tekočine z neposrednim merjenjem prostornine (Uradni list SFRJ, št. 11/85 in Uradni list RS, št. 22/00), se smejo še naprej dajati v redno oziroma izredno overitev, če glede največjih dovoljenih pogreškov izpolnjujejo zahteve 15., 16. in 17. člena tega pravilnika.
63. člen
Z dnem, ko začne veljati ta pravilnik, se prenehajo uporabljati pravilnik o metroloških pogojih za prostorninska merila za razne tekočine, ki so v merilnem sestavu (Uradni list SFRJ, št. 9/85 in Uradni list RS, št. 22/00), pravilnik o metroloških pogojih za priprave za merjenje tekočih goriv (Uradni list SFRJ, št. 48/85 in 20/86 ter Uradni list RS, št. 22/00) in pravilnik o metroloških pogojih za pretočna prostorninska merila za razne tekočine z neposrednim merjenjem prostornine (Uradni list SFRJ, št. 11/85 in Uradni list RS, št. 22/00).
64. člen
Ta pravilnik začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 009-5/01-2
Ljubljana, dne 5. julija 2001.
Ministrica
za šolstvo, znanost in šport
dr. Lucija Čok l. r.
