Ustavno sodišče je v postopku za preizkus pobude Zbornice fizioterapevtov Slovenije, Ljubljana, in Zbornice laboratorijske medicine Slovenije, Ljubljana, na seji dne 12. julija 2001

1. Izvrševanje 12. člena zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o zdravstveni dejavnosti (Uradni list RS, št. 45/01) se do končne odločitve zadrži.
2. Predlog, da se do končne odločitve zadrži izvrševanje 11. in 14. člena zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o zdravstveni dejavnosti, se zavrne.

1. Pobudnici izpodbijata 11., 12. in 14. člen zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o zdravstveni dejavnosti (v nadaljevanju: ZZDej-F), ki v celoti nadomeščajo 87. člen zakona o zdravstveni dejavnosti (Uradni list RS, št. 9/92 in nasl. – v nadaljevanju: ZZDej) in uvajajo dva nova člena (87.a in 87.b člen).
2. Navajata, da je 11. člen v neskladju z ustavo, ker ne določa kriterijev in postopkov za ustanovitev poklicnih zbornic, ki jih predvideva v prvem odstavku istega člena. Določbe 11. člena ZZDej-F, ki v celoti nadomeščajo 87. člen ZZDej, naj bi ne bile bistveno drugačne od prej veljavnih določb. Za te oziroma za ZZDej pa je ustavno sodišče v odločbi št. U-I-77/98 z dne 17. 6. 1999 (Uradni list RS, št. 59/99 in OdlUS VIII, 156) ugotovilo, da je v neskladju z ustavo, ker ne določa postopka in kriterijev za ustanovitev zbornic po 87. členu. Člen 11 ZZDej-F sicer vsebuje določbe o kriterijih in postopku za ustanovitev poklicnih zbornic, vendar postopek ustanavljanja veže na določbe zakona o društvih (Uradni list RS, št. 60/95 in nasl. – v nadaljevanju: ZDru). To naj bi bilo po mnenju pobudnic v neskladju z načeli pravne države (2. člen ustave), predvsem z načelom jasnosti in določnosti predpisov.
3. Določbe 12. člena ZZDej-F naj bi bile v neskladju z drugim odstavkom 121. člena ustave, ki določa, da se javno pooblastilo za opravljanje nekaterih funkcij državne uprave lahko prenese na samoupravne skupnosti, podjetja in druge organizacije ter posameznike z zakonom. Izpodbijana določba pa v nasprotju z ustavo daje pooblastilo za prenos javnih pooblastil na poklicno zbornico pristojnemu ministru.
4. Dalje navajata, da je tudi določba 14. člena ZZDej-F, ki nalaga že ustanovljenim zbornicam uskladitev delovanja z določbami ZZDej-F v neskladju z ustavo, saj posega v pravico do svobodnega združevanja (42. člen ustave).
5. Pobudnici predlagata začasno zadržanje izpodbijanih določb ZZDej-F. Predlog utemeljujeta z dejstvom, da zakon predvideva osem mesečni rok, v katerem morajo poklicne zbornice, ki so bile ustanovljene po prej veljavnem 87. členu ZZDej uskladiti svoje delovanje z določbami ZZDej-F. To po njihovem mnenju pomeni dejansko ukinitev zbornic in njihovo preoblikovanje v društva, kar naj bi imelo za pobudnici nepopravljivo strokovno, moralno in materialno škodo. Še posebna škoda bi nastala, če bi pobudnici prilogodili svojo organizacijo in delovanje ZZDej-F, ustavno sodišče pa bi razveljavilo izpodbijane določbe. Uveljavitev izpodbijanih členov naj bi povzročila pravni nered, nezadovoljstvo članstva, nezaupanje v delovanje zbornic in dvom v pravno državo.
6. Po določbi 39. člena zakona o ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94 – v nadaljevanju: ZUstS) sme ustavno sodišče do končne odločitve v celoti ali delno zadržati izvršitev predpisa ali splošnega akta za izvrševanje javnih pooblastil, če bi zaradi njegovega izvrševanja lahko nastale težko popravljive škodljive posledice. Kadar ustavno sodišče odloča o začasnem zadržanju izvrševanja izpodbijanega predpisa, vselej tudi tehta med škodljivimi posledicami, ki bi jih povzročilo izvrševanje morebiti protiustavnega predpisa, in med škodljivimi posledicami, ki bi nastale, če se izpodbijana določba sploh ne bi izvrševala.
7. Predlog za zadržanje 12. člena ZZDej je utemeljen. Ker se določbe tega člena lahko začnejo izvajati z dnem, ko je stopil zakon v veljavo, bi lahko prišlo do neenakopravnega obravnavanja zbornic in strokovnih združenj, zlasti če bi se na posameznem področju ustanovilo več zbornic oziroma strokovnih združenj. Nastalo bi lahko tudi razlikovanje med že ustanovljenimi zbornicami po 87. členu ZZDej, ki so dolžne svoje delovanje uskladiti z ZZDej-F v roku osmih mesecev od njegove uveljavitve. Zaradi navedenega bi lahko prišlo tudi do nejasnosti pri ugotavljanju pogojev za prenos pooblastil in pri izvajanju javnih pooblastil, kar bi lahko imelo težko popravljive skodljive posledice na samo opravljanje določenih strokovnih nalog na teh področjih. Ta vprašanja bi se še posebej zaostrila, če bi se izkazalo, da je izpodbijani člen zakona v neskladju z drugim odstavkom 121. člena ustave. Zaradi navedenega je ustavno sodišče zadržalo do končne odločitve izvrševanje 12. člena ZZDej-F.
8. Zadržanje izvajanja 11. člena ZDej-F, ki določa možnost ustanavljanja zbornic oziroma strokovnih združenj ter postopek in pogoje za njihovo ustanovitev, bi pomenilo, da bi odpadla pravna podlaga za obstoj zbornic. S sprejemom ZZDej-F je namreč v celoti prenehal veljati 87. člen ZZDej, ki je predvideval tovrstne zbornice. To ne pomeni, da se zdravstveni delavci ne bi smeli povezovati v strokovna združenja, saj jim gre ta pravica neposredno na podlagi ustave (drugi odstavek 42. člena), vendar tako združenje ne bi imelo položaja, ki jim ga daje ZZDej. Ne nazadje bi ga morali ustanoviti po postopku, ki velja za ustanovitev društva, kar tudi sicer predvideva ZZDej-F. Določba 14. člena pa ne more povzročiti škodljivih posledic za pobudnici, saj določa le rok uveljavitve posameznih določb zakona. Z zadržanjem izvrševanja izpodbijanih členov bi nastala pravna praznina, ki lahko povzroči večje škodljive posledice kot samo izvajanje zakona. Upoštevati je treba tudi dejstvo, da so bile zbornice ustanovljene po prej veljavnem 87. členu ZZDej prostovoljna združenja brez zakonskih javnih pooblastil. Ustavno sodišče meni, da nastanek škodljivih posledic, še zlasti težko popravljivih, ni verjeten. Zato je predlog za začasno zadržanje 11. in 14. člena ZZDej-F zavrnilo.
9. Ustavno sodišče je ta sklep sprejelo na podlagi 39. člena ZUstS v sestavi: predsednik Franc Testen ter sodnice in sodniki dr. Janez Čebulj, dr. Zvonko Fišer, Lojze Janko, Milojka Modrijan, dr. Ciril Ribičič, dr. Mirjam Škrk in dr. Dragica Wedam-Lukić. Prvo točko sklepa je sprejelo soglasno, drugo pa s sedmimi glasovi proti enemu. Proti je glasoval sodnik Čebulj.