Na podlagi 10. člena zakona o uporabi sredstev pridobljenih iz naslova kupnine na podlagi zakona o lastninskem preoblikovanju podjetij (Uradni list RS, št. 45/95, 34/96, 60/99) izdaja Vlada Republike Slovenije

Ta uredba določa merila, pogoje in postopek za dodeljevanje spodbud za ustvarjanje gospodarske osnove na narodnostno mešanih območjih v Republiki Sloveniji (v nadaljnjem besedilu: spodbude).

Pravico kandidiranja za spodbude iz 1. člena te uredbe imajo fizične in pravne osebe za naložbe v občinah: Dobrovnik, Hodoš, Izola, Koper, Lendava, Moravske Toplice, Piran in Šalovci.

Spodbude se usmerjajo v:
– začetne investicije v proizvodne in storitvene objekte in opremo ter
– naložbe v razvoj kmetij in dopolnilnih dejavnosti na kmetijah.

Do spodbud za namene iz prve alinee 3. člena te uredbe so upravičene gospodarske družbe in samostojni podjetniki posamezniki, organizirani po zakonu, ki ureja gospodarske družbe, ter zadruge oziroma zadružne zveze. Do teh spodbud so upravičene tudi osebe javnega prava, zbornice, obrtne zadruge in društva, če je njihov namen spodbujanje regionalnega razvoja.
Do spodbud iz prve alinee 3. člena niso upravičena podjetja, ki poslujejo v sektorjih kmetijstva, ribištva, jeklarstva in premogovništva. V primeru, ko podjetje posluje v sektorju transporta, ladjedelništva, industrije sintetičnih vlaken in industrije motornih vozil ter v primeru, da gre za regionalni projekt velikega obsega, v skladu z določili 40. člena uredbe o namenih in pogojih za dodeljevanje državnih pomoči ter določitvi pristojnih ministrstev za upravljanje posameznih shem državnih pomoči (Uradni list RS, št. 59/00), je obvezna individualna priglasitev državne pomoči. Pri tem je potrebno poleg določil tega pravilnika upoštevati še posebna pravila, ki urejajo dodeljevanje državnih pomoči za ta področja.
Do spodbud za namene iz druge alinee 3. člena te uredbe so upravičene fizične in pravne osebe, ki opravljajo kmetijsko in živilsko dejavnost oziroma storitve kmetijstva in imajo stalno prebivališče ali sedež v občinah iz 2. člena te uredbe.

Za namene iz 3. člena te uredbe lahko upravičenci pridobijo spodbude iz proračunskih postavk Ministrstva za gospodarstvo (v nadaljnjem besedilu: ministrstvo).
Spodbude se dodeljujejo na podlagi javnega razpisa v obliki posojil, subvencij ali kot kombinacija obeh načinov. Vloga za pomoč mora biti vložena in potrjena pred začetkom izvajanja investicije. Vlogo potrjuje komisija iz 13. člena te uredbe.
Realna obrestna mera za posojila je 0,5%. Doba vračanja posojila je največ 9 let. Moratorij za odplačevanje glavnice je največ 2 leti.
Kolikor so spodbude dane kot kombinacija posojil in subvencij je potrebno upoštevati pravilo kumulacij iz 8. člena te uredbe.
Z dnem uveljavitve te uredbe se izenači višina realne obrestne mere za odobrena posojila na razpisih za spodbujanje gospodarske osnove za avtohtoni narodni skupnosti v letih 1996, 1997, 1998, 1999 in 2000 z obrestno mero, predpisano v tretjem odstavku tega člena. Pri tem skupna višina pomoči za posamezen projekt ne sme preseči limitov, določenih v 8. členu te uredbe.

Predmet sofinanciranja so investicije v osnovna sredstva pri:
– postavitvi novega proizvodnega obrata,
– širitvi obstoječega obrata,
– začetku nove dejavnosti, ki pomeni temeljito spremembo proizvoda ali proizvodnega procesa v obstoječem proizvodnem obratu (s pomočjo racionalizacije, diverzifikacije ali modernizacije),
– nakupu proizvodnega obrata, ki se je zaprl ali bi se zaprl, če ne bi bil prodan.
Upravičeni stroški lahko zajemajo:
– stroške nakupa zemljišč,
– stroške komunalnega in infrastrukturnega opremljanja zemljišč,
– gradnjo in/ali nakup objektov,
– nakup strojev in opreme,
– stroške nematerialnih investicij, ki pomenijo prenos tehnologije v obliki nakupa patentiranih pravic, licenc, znanja in nepatentiranega tehničnega znanja. V primeru velikih podjetij lahko znašajo stroški nematerialnih investicij največ 25% upravičenih stroškov nematerialne investicije,
– stroške priprave investicijskih študij in projektov začetnih investicij.

Naložbe v razvoj kmetij in dopolnilnih dejavnosti na kmetijah so lahko usmerjene v:
A) Podporo ekonomski diverzifikaciji podeželja – alternativni dohodkovni viri:
– ustvarjanje zaposlitvenih možnosti in novih delovnih mest za kmete in njihove družine,
– razvijanje podeželskega turizma,
– ustanavljanje malih predelovalnih obratov,
– ohranjanje tradicionalnih obrti in organiziranje prodaje s sofinanciranjem izgradnje pomožnih objektov na kmetijah in turističnih kapacitet na kmetijah,
– izdelava blagovnih znamk in promocije produktov podeželja;
B) Podporo programom za preusmeritev in prenovo kmetijske proizvodnje in predelave:
– podpora investicijam, ki zagotavljajo večjo konkurenčnost in razvoj kmetij, kmetijskih obratov in kmetijskih zadrug,
– preusmeritev, tehnološka prenova, specializacija in koncentracija proizvodnje in predelave,
– zagotavljanje prilagoditve tržnemu povpraševanju, podpora posameznim specifičnim programom preusmeritve in prenove.
Upravičeni stroški lahko zajemajo:
– stroške gradnje, pridobitve ali izboljšanja nepremičnine,
– nove stroje in opremo, vključno s programsko opremo,
– svetovanje, tehnične in izvedbene študije ter tržne raziskave za aktivnosti, ki so povezane z razvojem kvalitetnih kmetijskih proizvodov,
– izobraževanje in usposabljanje, organiziranje in sodelovanje na tekmovanjih razstavah in sejmih,
– nakup kmetijskih zemljišč,
– ureditev in obnova sadovnjakov in vinogradov,
– nakup živali.

Skupna vrednost državne pomoči za posamezen projekt za začetne investicije v proizvodne in storitvene objekte in opremo (neto ekvivalent dotacije) ne sme preseči 40% upravičenih stroškov investicije, ne glede iz katerih javnih virov (sredstva občinskih proračunov, državnega proračuna ali mednarodnih virov) je pomoč dodeljena oziroma če je pomoč dodeljena po več shemah državnih pomoči hkrati oziroma združuje več instrumentov.
Za majhna in srednje velika podjetja se lahko višina državne pomoči poveča za 15 odstotnih točk.
Skupna vrednost državne pomoči za posamezen projekt za podporo ekonomski diverzifikaciji podeželja ne sme preseči 50% upravičenih stroškov investicije oziroma 35%, ko gre za projekte za preusmeritev in prenovo kmetijske proizvodnje in predelave, ne glede iz katerih javnih virov (sredstva občinskih proračunov, državnega proračuna ali mednarodnih virov) je pomoč dodeljena oziroma če je pomoč dodeljena po več shemah državnih pomoči hkrati oziroma združuje več instrumentov.

Upravičenci, ki so jim bila sredstva odobrena v letih 1991, 1992, 1993 in 1994 v okviru natečajev za spodbujanje razvoja demografsko ogroženih območij ter natečajev za spodbujanje gospodarske osnove za avtohtoni narodni skupnosti v letih 1996, 1997, 1998, 1999 in 2000, ne morejo sodelovati na javnem razpisu za dodelitev spodbud po tej uredbi z istimi projekti.
Do spodbud na osnovi te uredbe niso upravičena podjetja v težavah, ki so v skladu z zakonom o finančnem poslovanju podjetij (Uradni list RS, št. 54/99, 110/99) v prisilni poravnavi, stečaju ali likvidaciji ali kapitalsko ne- ustrezna, kar pomeni, da je izguba tekočega leta skupaj s prenesenimi izgubami dosegla polovico osnovnega kapitala družbe.

Prejemnik pomoči mora prispevati najmanj 25% lastnih sredstev, ki ne smejo vsebovati državne pomoči.
Investicijski projekt mora ostati v regiji vsaj pet let po zaključku investicije.
Nematerialne investicije se morajo uporabljati izključno v proizvodnem obratu, ki je prejemnik regionalne državne pomoči, obravnavati jih je treba kot sredstva, ki se amortizirajo, kupljena morajo biti od tretje osebe po tržnih pogojih, vključena morajo biti v aktivno podjetja in vsaj pet let ostati v obratu, ki je prejel regionalno pomoč.
Spodbude se dodelijo za sofinanciranje začetnih investicij, v okviru katerih bodo v obdobju treh let od zaključka investicije odprta nova delovna mesta. Spodbude so namenjene tudi projektom za ustanavljanje ali širitev razvojno raziskovalnih oddelkov, v okviru katerih bodo v obdobju treh let od zaključka investicije odprta nova delovna mesta.

Prednost pri izbiri imajo investicijski projekti, ki:
– zagotavljajo večje število novo ustvarjenih delovnih mest,
– so uvrščeni v regionalne razvojne programe v skladu z navodilom o minimalni obvezni vsebini in metodologiji priprave ter načinu spremljanja regionalnega razvojnega programa (Uradni list RS, št. 52/00, 111/00, 44/01),
– zagotavljajo večji delež lastnih sredstev,
– izkazujejo boljše reference investitorja,
– zagotavljajo trajnostno naravnanost investicije,
– izkazujejo večji delež vključevanja lokalnih dobaviteljev,
– izkazujejo večji delež visokih tehnologij v investicijskem projektu,
– izkazujejo vključenost raziskovalno-razvojnega kadra,
– izkazujejo višjo tehnološko zahtevnost programa,
– imajo demonstracijski učinek investicije na druge potencialne investitorje.

Prosilec v vlogi, naslovljeni na ministrstvo, predloži:
(1) Za projekte s področja spodbujanja razvoja kmetij in dopolnilnih dejavnosti na kmetijah:
– obrazec A, ki je priloga tej uredbi (priloga 1),
– investicijski program ali poslovni načrt,
– potrdilo občinskega upravnega organa o priglasitvi dopolnilne dejavnosti, če gre za investicijo v dopolnilni dejavnosti,
– gradbeno dovoljenje oziroma odločbo o priglasitvi nameravanih del, če gre za naložbo, za katero je po zakonu treba pridobiti enega teh dokumentov,
– mnenje pristojne območne enote kmetijsko pospeševalne službe,
– mnenje samoupravne narodne skupnosti.
(2) Za začetne investicije v proizvodne in storitvene objekte in opremo:
– izpolnjen obrazec B, ki je priloga tej uredbi (priloga 2),
– investicijski program ali poslovni načrt,
– izpisek iz sodnega registra, ki ne sme biti starejši od 30 dni za gospodarske družbe oziroma za samostojne podjetnike posameznike potrdilo iz evidence samostojnih podjetnikov posameznikov, ki ne sme biti starejše od 30 dni,
– fotokopijo zadnje bilance stanja in bilance uspeha,
– gradbeno dovoljenje oziroma odločbo o priglasitvi nameravanih del, če gre za naložbo, za katero je po zakonu treba pridobiti enega navedenih dokumentov,
– podpisano in izpolnjeno izjavo, da ni v stečajnem postopku ter se strinja z danimi pogoji,
– podpisano in izpolnjeno izjavo o prejetih sredstvih za isti namen iz vseh javnih virov v zadnjih treh letih,
– drugo dokumentacijo, ki je navedena v javnem razpisu,
– mnenje samoupravne narodne skupnosti.

Odpiranje prejetih vlog na javni razpis vodi strokovna komisija in se izvede v roku, ki je predviden v javnem razpisu. Strokovna komisija ima predsednika in najmanj dva člana in jo sestavljajo predstavniki Ministrstva za gospodarstvo, Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano in Urada za narodnosti.
Strokovna komisija opravi pregled popolnih vlog ter jih oceni na podlagi pogojev in meril, ki so navedeni v javnem razpisu in razpisni dokumentaciji. O odpiranju vlog in izboru prejemnikov mora komisija voditi zapisnik. Če komisija ugotovi, da je prijava na razpis nepopolna, pozove predlagatelja vloge, da jo dopolni. Rok dopolnitve ne sme biti daljši od 15 dni. Nepopolne vloge, ki jih predlagatelji v določenem roku ne dopolnijo, se zavržejo. Podatki iz dokumentacije, ki jo vsebuje prijava za dodelitev pomoči, so uradna tajnost.
Na podlagi ocene vlog pripravi strokovna komisija predlog izbora prejemnikov spodbud.
Sklep o dodelitvi pomoči izda na predlog strokovne komisije pristojni državni sekretar Ministrstva za gospodarstvo. Sklep vsebuje podatke o prejemniku, vrsto pomoči, višino ter namen, za katerega je bila dodeljena, morebitne pogoje, pod katerimi je bila pomoč odobrena, ter pravni poduk.
Prijavitelje se obvesti o rezultatih javnega razpisa. Prijavitelj ima v osmih dneh od prejema sklepa pravico vložiti zahtevo za ponovno ocenitev predloga za dodelitev pomoči. V svoji zahtevi mora opredeliti razloge, zaradi katerih zahteva ponovno oceno. O zahtevi za ponovno ocenitev predloga odloča ministrica, prostojna za gospodarstvo. Odločitev je dokončna. Postopek in način ponovne ocenitve predloga določi ministrica za vsak primer posebej.

Prosilci, ki jim je spodbuda dodeljena, sklenejo kreditno pogodbo o črpanju sredstev z banko, s katero ima ministrstvo sklenjeno pogodbo o poslovanju po pooblastilu. Kreditojemalci so ob podpisu pogodbe dolžni predložiti pogodbo z zavarovalnico o zavarovanju kredita oziroma zastavo premoženja.

Ministrstvo preko pooblaščene banke spremlja porabo dodeljenih sredstev po javnem razpisu. Upravičenci morajo ministrstvu oziroma pooblaščeni banki omogočiti nadzor nad porabo sredstev tako, da je vsak čas možna kontrola realizacije investicije ter vpogled v poslovne knjige in listine, ki se nanašajo na porabo dodeljenih sredstev.
Če ministrstvo ali pooblaščena banka ugotovi, da sredstva niso bila porabljena za namen, za katerega so bila dodeljena, ali se je sredstva kakorkoli odtujilo, ali so bila sredstva dana na podlagi neresničnih podatkov, mora upravičenec vrniti vsa dana sredstva v enkratnem znesku. Upravičenec mora vrniti sredstva z zakonitimi zamudnimi obrestmi od dneva nakazila do dneva vračila.

Ta uredba začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.