Na podlagi druge alinee prvega odstavka 107. člena in prvega odstavka 91. člena ustave Republike Slovenije izdajam

Razglašam zakon o overitvi listin v mednarodnem prometu (ZOLMP), ki ga je sprejel Državni zbor Republike Slovenije na seji 17. julija 2001.

Po tem zakonu se overja javne listine, izdane v Republiki Sloveniji (v nadaljnjem besedilu: domače listine), ki so namenjene za uporabo v tujini, če se po pravu države, v kateri bodo uporabljene, zahteva njihova overitev, in če z mednarodno pogodbo ni določeno drugače.
Po predhodnih overitvah v državi izvora listine, se po tem zakonu overja tudi javne listine, izdane v tuji državi (v nadaljnjem besedilu: tuje listine), ki so namenjene za uporabo v Republiki Sloveniji, če z mednarodno pogodbo ni določeno drugače.

Z javnimi listinami v smislu tega zakona so mišljene listine, ki v državi, v kateri so izdane, veljajo za javne listine, in so bile izdane v obliki in na način, predpisan v pravu države izvora listine.

Overitev listine po tem zakonu pomeni potrditev verodostojnosti podpisa osebe, ki je listino podpisala in verodostojnosti odtisa pečata na njej ter nadaljnje potrditve (nadoveritve) verodostojnosti podpisov uradnih oseb in odtisov pečatov državnih organov na listini.
Z overitvijo po tem zakonu se ne potrjuje resničnost vsebine listine.

Če ni določeno drugače, dokaže podpisnik listine pristnost podpisa tako, da se pred uradno osebo svojeročno podpiše ali prizna podpis, ki je že na listini, za svoj. Na enak način se dokaže tudi pristnost ročnega znaka.
Državni organi, organizacije in posamezniki, ki izvajajo javna pooblastila, ter pravne osebe, lahko, zaradi overitev svojih listin, ki jih bo opravljalo sodišče, pri sodišču deponirajo podpise tistih svojih delavcev, ki so upravičeni za podpisovanje listin. Hkrati s podpisom svojega pooblaščenega delavca mora državni organ, organizacija ali posameznik, ki izvaja javna pooblastila in pravna oseba deponirati tudi odtis pečata, katerega ta pooblaščeni delavec pri tem uporablja.
Notarji lahko, zaradi overitev svojih listin, deponirajo svoje podpise in odtise pečatov, ki jih uporabljajo, pri ministrstvu Republike Slovenije, pristojnem za pravosodje.

Kadar se overja podpis ali ročni znak slepih ali pa podpis ali ročni znak tistih, ki ne znajo brati, prebere predlagatelju uradna oseba listino, na kateri naj se overi njegov podpis ali ročni znak.
Kadar se overja podpis ali ročni znak gluhih, ki ne znajo brati, prebere predlagatelju listino, na kateri naj se overi podpis ali ročni znak, sodni tolmač.
Kadar se overja podpis ali ročni znak osebe, ki ne razume jezika, v katerem je listina napisana, prevede predlagatelju vsebino listine uradna oseba. Če uradna oseba, ki opravlja overitev, ne more sama prevesti, prebere predlagatelju listino in mu prevede vsebino sodni tolmač.
Kadar je bila overitev opravljena po določbah tega člena, je treba to v potrdilu o overitvi navesti.

Pristnost podpisa ali ročnega znaka osebe iz prvega odstavka 4. člena tega zakona in iz prejšnjega člena, se overi potem, ko se ugotovi njena istovetnost.
Istovetnost osebe iz prejšnjega odstavka se ugotavlja na podlagi uradnih dokumentov (osebne izkaznice, potnega lista), na podlagi osebnega poznanja ali na kakršenkoli drug način, po katerem je istovetnost podpisnika listine mogoče nedvomno ugotoviti.
Način ugotovitve osebne istovetnosti iz prejšnjega odstavka mora biti vselej navedena na listini.

Če se overja podpis zastopnika fizične ali pravne osebe, se overitev podpisa opravi šele, ko se ugotovi, da je oseba pooblaščena za zastopanje. V potrdilu o overitvi se navede, na kakšni podlagi je oseba pooblaščena za zastopanje.

Verodostojnost odtisa pečata organa, ki je listino izdal, se ugotavlja na način, po katerem je istovetnost pečata mogoče nedvomno ugotoviti.

Potrdilo o overitvi se napiše na izvirni listini in mora vsebovati datum overitve, številko, s katero je listina vpisana v overitveni vpisnik, podpis uradne osebe in pečat organa, ki je overitev opravil.
Potrdilo o overitvi se glasi: “Potrjuje se, da je (ime, priimek, bivališče) lastnoročno podpisal to listino (priznal podpis na tej listini za svoj). Istovetnost imenovanega je bila ugotovljena na podlagi osebnega poznanja, osebne izkaznice, potnega lista – navesti številko in organ, ki jo je izdal, s pričami – navesti ime in priimek prič in številko njihovih osebnih izkaznic ter organ, ki jih je izdal. Taksa za overitev v znesku... SIT je bila plačana in uničena na zaprosilu za overitev.“
Če gre za overitev iz 7. člena tega zakona, mora potrdilo o overitvi poleg navedb iz prvega odstavka tega člena obsegati še besedilo: “Imenovani je pooblaščen za zastopanje na podlagi“ in navedbo akta, s katerim se potrjuje pravica za zastopanje.

Potrditev verodostojnosti podpisa osebe, ki je listino podpisala, in verodostojnosti odtisa pečata organa, ki je listino izdal, opravljajo vsa okrožna sodišča, razen če zakon ne določa drugače.
Overitev iz prejšnjega odstavka opravi sodnik.

Preden se domače listine pošlje v potrditev tujemu organu, se opravi potrditev verodostojnosti podpisa sodnika iz drugega odstavka 10. člena tega zakona pri ministrstvu Republike Slovenije, pristojnem za pravosodje, potrditev verodostojnosti podpisa pooblaščenega uradnika ministrstva, pristojnega za pravosodje, ki je overitev opravil, ter verodostojnosti odtisa pečata tega ministrstva pa pri ministrstvu Republike Slovenije, pristojnem za zunanje zadeve.
Okrožna sodišča so dolžna deponirati podpise sodnikov, ki so določeni za overjanje listin v mednarodnem prometu in odtise pečatov sodišč pri ministrstvu, pristojnem za pravosodje. Na podlagi deponiranih podpisov sodnikov in odtisov pečatov sodišč ministrstvo, pristojno za pravosodje, opravi potrditev iz prvega odstavka.
Ministrstvo, pristojno za pravosodje, je dolžno deponirati podpise uradnikov ministrstva, ki so pooblaščeni opravljati potrditve iz prvega odstavka in odtis pečata ministrstva pri ministrstvu, pristojnem za zunanje zadeve. Na podlagi deponiranih podpisov pooblaščenih uradnikov in odtisa pečata ministrstva, pristojnega za pravosodje, bo ministrstvo, pristojno za zunanje zadeve, opravilo potrditev iz prvega odstavka.

Za domače listine, ki jih izdajo državni organi ali organizacije, ni potrebna poprejšnja overitev pri sodiščih iz prvega odstavka 10. člena tega zakona in pri ministrstvu, pristojnem za pravosodje, iz prvega odstavka prejšnjega člena, temveč jih overi neposredno ministrstvo Republike Slovenije, pristojno za zunanje zadeve.

Podpise in pečate sodnih tolmačev na listinah, ki se overjajo po tem zakonu, neposredno overi ministrstvo Republike Slovenije, pristojno za pravosodje.
Ne glede na določbo 10. člena tega zakona lahko tudi podpise in pečate notarjev na listinah, ki se overjajo po tem zakonu, neposredno overi ministrstvo Republike Slovenije, pristojno za pravosodje.

Domače listine, ki se bodo uporabljale v državah članicah haaške Konvencije o odpravi potrebe legalizacije tujih javnih listin (Uradni list FLRJ – MP, št. 10/62), se overijo na način, ki ga določa ta konvencija.
Overitve iz prvega odstavka opravljajo okrožna sodišča in ministrstvo Republike Slovenije, pristojno za pravosodje. Nadaljnje overitve domačih listin, ki so namenjene za uporabo v državah članicah haaške Konvencije o odpravi potrebe legalizacije tujih javnih listin, niso potrebne.

Tuje listine se lahko uporabijo v Republiki Sloveniji, če jih po predhodnih overitvah v državi izvora listine, overi ministrstvo Republike Slovenije, pristojno za zunanje zadeve, oziroma diplomatsko ali konzularno predstavništvo Republike Slovenije v tujini, če z mednarodno pogodbo ni določeno drugače.
Če organ, ki mu je predložena tuja javna listina, dvomi v njeno verodostojnost, lahko zahteva od ministrstva Republike Slovenije, pristojnega za zunanje zadeve, naj preveri, ali jo je izdal organ, ki je v njej naveden.
Tuje listine, izdane v državah članicah haaške Konvencije o odpravi potrebe legalizacije tujih javnih listin (Uradni list FLRJ – MP, št. 10/62), overjajo organi, ki jih skladno s 6. členom te konvencije določi država izvora listine in nadaljnje overitve pri ministrstvu Republike Slovenije, pristojnem za zunanje zadeve, oziroma pri diplomatskem ali konzularnem predstavništvu Republike Slovenije v tujini, niso potrebne.

Z dnem, ko začne veljati ta zakon, se v Republiki Sloveniji preneha uporabljati zakon o legalizaciji listin v mednarodnem prometu (Uradni list SFRJ, št. 6/73) in prenehajo veljati še veljavne določbe zakona o overitvi podpisov, pisave in prepisov (Uradni list SRS, št. 29/72).

Ta zakon začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.