Na podlagi 6. in 13. člena zakona o Kmetijsko gozdarski zbornici Slovenije (Uradni list RS, št. 41/99) je Svet Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije na seji dne 29. 3. 2001 sprejel
S T A T U T
Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije (v nadaljevanju zbornica) je pravna oseba javnega prava. Zbornica je avtonomna, nepolitična in strokovna organizacija za:
– varovanje in zastopanje interesov kmetijstva, gozdarstva in ribištva,
– izvajanje javnih služb in javnih pooblastil na področju kmetijstva, gozdarstva in ribištva,
– svetovanje posameznikom in pravnim osebam, ki opravljajo kmetijsko, gozdarsko in ribiško dejavnost,
– pospeševanje gospodarnega in okolju prijaznega kmetovanja, gozdarstva in ribištva.
2. člen
Ime zbornice je: Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije.
Skrajšano ime je: KGZS.
Pri poslovanju s tujino se v angleškem jeziku uporablja ime: »Chamber of Agriculture and Forestry of Slovenia (skrajšano: C.A.F.S.)«
Pri poslovanju s tujino se v nemškem jeziku uporablja ime: »Slowenische Land – und Forstwirtschaft Kammer (skrajšano: S.L.F.K.) »
Pri poslovanju s tujino se v francoskem jeziku uporablja ime: » Chambre de l’agriculture et de sylviculture de la Slovenie (skrajšano: C.A.S.S.)«
Pri poslovanju s tujino se v italijanskem jeziku uporablja ime: »Camera di agricoltura e di foreste di Slovenia (skrajšano: C.A.F.S.)«
Sedež zbornice je v Ljubljani.
Svet zbornice pooblašča upravni odbor za točno določitev sedeža.
3. člen
Zbornica uporablja pri svojem poslovanju žig, ki je okrogle oblike z navedbo imena in sedeža.
Zbornica ima svoj znak. Obliko in način uporabe določi upravni odbor.
4. člen
Zbornica nastopa v pravnem prometu v svojem imenu in za svoj račun.
Zbornica lahko nastopa tudi v svojem imenu in za račun drugih pravnih oseb, če jo te za to pooblastijo.
II. DEJAVNOSTI ZBORNICE
5. člen
Zbornica opravlja naslednje dejavnosti:
– obravnava problematiko kmetijstva, gozdarstva in ribištva ter daje predloge za njun skladen razvoj,
– oblikuje stališča zbornice za spremembe gospodarskega sistema in ekonomske politike,
– oblikuje stališča in predloge ukrepov za izboljšanje delovnih razmer v kmetijstvu, gozdarstvu in ribištvu, za gospodarno in okolju prijazno kmetovanje, gospodarjenje z gozdovi, gospodarski ribolov in ribogojstvo,
– spremlja razmere v kmetijstvu, gozdarstvu in ribištvu ter pristojnim državnim organom, organom lokalnih skupnosti in nosilcem javnih pooblastil daje obvestila in predloge na njihovo zahtevo ali na svojo pobudo,
– daje pobude za sprejem zakonov in drugih predpisov ter ministrstvu, pristojnem za kmetijstvo, gozdarstvo in ribištvo, in ustreznim organom lokalnih skupnosti posreduje mnenja k predlogom zakonov in drugih predpisov, ki zadevajo interese kmetijstva, gozdarstva in ribištva,
– opravlja za svoje člane strokovno svetovanje na področju kmetijstva, gozdarstva in ribištva,
– organizira izvajanje kontrole proizvodnje in selekcije za govedo, prašiče, konje, drobnico in druge vrste domačih živali, poleg drugih pristojnih institucij,
– organizira poklicno izobraževanje in izvaja strokovno usposabljanje svojih članov,
– podpira in pospešuje sodelovanje kmetijskih in gozdarskih izobraževalnih in raziskovalnih organizacij s kmetijskimi in gozdarskimi obrati,
– zagotavlja gospodarsko svetovanje oziroma posreduje in pospešuje tovrstno svetovanje, če ga ne izvaja sama,
– v mejah, ki jih določata zakon in ta statut zastopa interese članov v gospodarskih, tehničnih, pravnih in socialnih vprašanjih,
– vodi seznam svojih članov,
– opravlja druge naloge v skladu z zakonom.
III. IZVAJANJE JAVNIH POOBLASTIL
6. člen
Zbornica izvaja javna pooblastila v skladu z zakonom o Kmetijsko gozdarski zbornici Slovenije, drugimi zakoni in predpisi.
Javna pooblastila izvaja zbornični urad v skladu z zakonom o upravnem postopku. Za vodenje upravnega postopka in odločanje v upravnih zadevah je pooblaščen direktor zborničnega urada in osebe, ki jih pooblasti direktor zborničnega urada in ki izpolnjujejo predpisane pogoje.
IV. ČLANSTVO ZBORNICE
7. člen
Člani zbornice so fizične in pravne osebe, ki izpolnjujejo pogoje določene v zakonu.
Zbornica ima obvezne in prostovoljne člane.
8. člen
Seznam članov vodi zbornični urad in ga uskladi najmanj enkrat letno.
9. člen
Članstvo v zbornici preneha zaradi:
– neizpolnjevanja zakonsko določenih pogojev,
– izstopa prostovoljnega člana,
– smrti člana ali prenehanja pravne osebe,
– izključitve prostovoljnega člana na podlagi sklepa upravnega odbora.
1. Pravice, obveznosti in odgovornosti članov
10. člen
Pravice članov zbornice so:
– voliti in biti izvoljen v organe zbornice in druge organe,
– dajanje pobud in predlogov za sprejemanje zakonov in drugih predpisov s področja kmetijstva, gozdarstva in ribištva,
– uporaba storitev zbornice in druge strokovne pomoči zbornice v obsegu, ki ga določi upravni odbor,
– biti informiran glede pomembnih vprašanj s področja dela zbornice,
– sodelovanje v strokovnih odborih, projektnih in delovnih skupinah s področja kmetijstva, gozdarstva ali ribištva za pripravo stališč in predlogov zbornice,
– udeležba na strokovnih izpopolnjevanjih, ki jih organizira zbornica,
– posredovanje in razreševanje sporov pred stalno arbitražo in častnim razsodiščem zbornice.
11. člen
Obveznosti članov zbornice so zlasti:
– spoštovanje aktov zbornice in izvrševanje sklepov organov zbornice,
– varovanje ugleda zbornice in delovanje v njenem interesu,
– spoštovanje dobrih poslovnih običajev,
– redno plačevanje zborničnega prispevka, če so po zakonu zavezanci za plačilo prispevka.
2. Zastopanje članov
12. člen
Zbornica zastopa interese svojih članov in pri svoji organiziranosti in delovanju upošteva regionalno in panožno načelo.
V. ORGANIZACIJA ZBORNICE IN ORGANI
1. Organizacija
13. člen
Zbornica izvaja svojo dejavnost na sedežu v Ljubljani, na sedežih območnih enot in na sedežih izpostav območnih enot.
Organizacijske enote zbornice so območne enote, ki jih določa zakon. Območne enote medsebojno sodelujejo in v zadevah, ki se nanašajo na več območnih enot oblikujejo skupna stališča.
Zbornica lahko ustanovi, preoblikuje ali ukine izpostavo območne enote.
2. Organi
14. člen
Zbornica ima obvezne organe, strokovne odbore in druga stalna oziroma občasna delovna telesa.
Mandatna doba članov obveznih organov zbornice je štiri leta in so po izteku enega mandata lahko ponovno voljeni oziroma imenovani, vendar le še za naslednji mandat.
Mandatna doba članov strokovnih odborov in članov drugih stalnih oziroma občasnih delovnih teles traja za čas imenovanja oziroma do razrešitve na pristojnem organu zbornice.
2.1. Obvezni organi
15. člen
Obvezni organi zbornice so:
– svet zbornice,
– upravni odbor zbornice,
– nadzorni odbor zbornice,
– predsednik in dva podpredsednika zbornice,
– častno razsodišče zbornice,
– stalna arbitraža zbornice,
– direktor zborničnega urada.
2.1.1. Svet zbornice
16. člen
Svet zbornice ima po 6 članov z območja vsake območne enote iz 5. člena zakona o Kmetijsko gozdarski zbornici Slovenije, pri čemer se iz prve volilne skupine volijo štirje člani, iz druge pa dva člana sveta.
Konstitutivno sejo sveta zbornice po volitvah skliče predsednik zbornice v roku 30 dni po opravljenih volitvah.
17. člen
Svet zbornice ima naslednje naloge:
– sprejema statut, poslovnik o svojem delu ter druge akte zbornice, razen aktov, ki se nanašajo na vodenje in organiziranje dela in personalne in finančne zadeve, ki so v pristojnosti upravnega odbora,
– izmed članov sveta zbornice izvoli predsednika in dva podpredsednika sveta, ki so hkrati predsednik in podpredsednika upravnega odbora,
– voli člane upravnega odbora zbornice in člane nadzornega odbora zbornice, ki izmed sebe izvolijo predsednika in podpredsednika,
– voli predsednika stalne arbitraže, njegovega namestnika, štiri člane in njihove namestnike,
– voli predsednika častnega razsodišča, njegovega namestnika, štiri člane in njihove namestnike,
– na predlog upravnega odbora po opravljenem javnem razpisu imenuje direktorja zborničnega urada in njegovega namestnika,
– na predlog direktorja imenuje vodjo območne enote,
– sprejema letni program dela in finančni načrt,
– določa stopnjo zborničnega prispevka,
– obravnava in sprejema letno poročilo o delu in poročilo o finančnem poslovanju zbornice,
– obravnava poročilo nadzornega odbora o poslovanju zbornice,
– usmerja delo območnih enot,
– ustanovi, preoblikuje ali ukine izpostave območnih enot,
– odloča o sporu glede teritorialne pristojnosti območnih enot,
– načrtuje, usklajuje, povezuje in usmerja razvoj kmetijstva, gozdarstva in ribištva na ravni države tako, da skrbi za enakomerni regionalni razvoj,
– daje predloge za sprejem zakonov in drugih predpisov državnim organom in organom lokalnih oblasti,
– odloča o pritožbah zoper odločitve upravnega odbora glede članstva v zbornici,
– odloča o spremembi dejavnosti kmetijsko gozdarskih zavodov,
– odloča o spremembi imena kmetijsko gozdarskega zavoda,
– odloča o ustanavljanju pravnih oseb,
– odloča o razpustitvi sveta zbornice in sveta območnih enot zbornice,
– opravlja druge naloge, določene z zakonom in statutom.
18. člen
Svet zbornice se mora sestati najmanj dvakrat letno. Svet zbornice sklicuje in vodi predsednik zbornice.
Predsednik zbornice mora v 15 dneh sklicati svet, če to zahtevajo upravni odbor ali nadzorni odbor ali 1/3 članov sveta zbornice. Predsednik zbornice lahko skliče svet tudi na lastno pobudo.
19. člen
Svet zbornice je sklepčen, če se seje udeleži več kot polovica članov.
Sklepi sveta zbornice se sprejemajo z večino glasov navzočih članov.
20. člen
Pri odločanju ima vsak član sveta zbornice en glas.
Če svet zbornice zaradi enakega števila glasov “za” in “proti” ne sprejme odločitve, odloči glas predsednika sveta zbornice.
21. člen
Podrobnejše določbe o sklicu in delu sveta zbornice vsebuje poslovnik o delu sveta zbornice.
2.1.2 Upravni odbor zbornice
22. člen
Upravni odbor zbornice šteje 20 članov, od tega:
– predsednika,
– dva podpredsednika, od katerih je eden izvoljen izmed članov sveta zbornice, izvoljenih v prvi volilni skupini, drugi pa izmed članov sveta zbornice, izvoljenih v drugi volilni skupini,
– trinajst članov, izvoljenih v upravni odbor zbornice po območnih enotah zbornice, v katerih so bili izvoljeni v svet zbornice,
– enega člana, ki je izvoljen izmed članov sveta zbornice, ki so jih v svet izvolile pravne osebe, ki niso zadruge,
– tri člane, ki jih svet zbornice izvoli izmed priznanih strokovnjakov, katerih strokovno, raziskovalno, pedagoško ali znanstveno delo je povezano s kmetijstvom, od katerih je eden izvoljen na predlog Zadružne zveze Slovenije.
23. člen
Upravni odbor zbornice je izvršilni organ zbornice in ima naslednje pristojnosti:
– spremlja razmere v kmetijstvu, gozdarstvu in ribištvu in državnim organom in drugim nosilcem javnih pooblastil predlaga sprejem določenih ukrepov,
– sodeluje pri oblikovanju, sprejemanju ukrepov za gospodarno in okolju prijazno kmetovanje, gozdarstvo in ribištvo ter aktivno spremlja ukrepe države v postopkih mednarodnega sodelovanja in povezovanja,
– obravnava letni program in finančni načrt zbornice in ga predloži svetu v sprejem,
– obravnava letno poročilo o delu zbornice in finančno poročilo in ga predloži svetu v sprejem,
– sprejema poslovnik o svojem delu in druge akte, ki se nanašajo na vodenje in organiziranje dela ter personalne in finančne zadeve,
– pripravlja dnevni red za seje sveta zbornice,
– odloča o kadrovskih vprašanjih zbornice, če odločanje o teh vprašanjih ni v pristojnosti sveta, predsednika zbornice ali direktorja zborničnega urada,
– razpiše redne volitve v svet zbornice, svete območnih enot in odbore izpostav območne enote,
– imenuje volilno komisijo zbornice,
– na predlog predsednika zbornice imenuje tri člane sveta kmetijsko gozdarskih zavodov kot predstavnike ustanovitelja,
– na predlog predsednika zbornice imenuje tri člane sveta kmetijsko gozdarskih zavodov kot predstavnike uporabnikov storitev,
– svetu zbornice predlaga imenovanje direktorja in njegovega namestnika,
– ustanavlja, preoblikuje ali razpušča strokovne odbore in druga stalna ali občasna delovna telesa zbornice in imenuje oziroma razrešuje njihove člane,
– odloča o nastanku in prenehanju obveznega članstva, če se o tem pojavi dvom ali spor,
– odloča o sprejemu in prenehanju oziroma izključitvi iz prostovoljnega članstva,
– odloča o podelitvi priznanj in nagrad zbornice,
– odloča o ugovorih in zahtevah za varstvo pravic delavcev zborničnega urada,
– na predlog direktorja sprejema akt o organizaciji in sistematizaciji delovnih mest zborničnega urada in akte o delovnih razmerjih,
– odloča o finančnih vprašanjih zbornice, če odločanje o teh vprašanjih ni v pristojnosti sveta, predsednika zbornice ali direktorja zborničnega urada,
– odloča o pogojih in osnovah za povračila stroškov in nagrade za delo predsednikom, podpredsednikom in članom sveta ter drugih organov zbornice,
– odloča o predlogih za znižanje, obročno plačevanje ali odpis zborničnega prispevka,
– je pritožbeni organ zoper odločitve častnega razsodišča,
– odloča o nakupu in prodaji nepremičnega premoženja, ki ni zajeto v letnem finančnem načrtu,
– določa, katere listine zbornice imajo značaj poslovne tajnosti zbornice,
– daje soglasje k statutu kmetijsko gozdarskih zavodov, katerih ustanovitelj je zbornica,
– daje soglasje k ustanovitvi gospodarskih družb katerih ustanovitelj je zavod,
– daje soglasje k programu dela kmetijsko gozdarskih zavodov,
– daje soglasje k aktu o sistematizaciji delovnih mest kmetijsko gozdarskih zavodov,
– daje predloge za sprejem zakonov in drugih predpisov državnim organom in organom lokalnih oblasti,
– opravlja druge naloge določene z zakonom in statutom zbornice in ki mu jih določi svet zbornice.
Če je svet zbornice razpuščen, upravni odbor opravlja svoje naloge do izvolitve novega upravnega odbora. V času od razpustitve sveta zbornice do prve seje novoizvoljenega sveta sme upravni odbor opravljati samo zadeve, ki spadajo v redno poslovanje zbornice.
24. člen
Upravni odbor sklicuje in vodi predsednik upravnega odbora, ki je hkrati tudi predsednik sveta zbornice.
Sejo upravnega odbora zbornice mora predsednik sklicati tudi na zahtevo najmanj ene tretjine članov upravnega odbora.
Upravni odbor ima svoj poslovnik.
25. člen
Upravni odbor zbornice je sklepčen, če se seje udeleži več kot polovica članov.
Sklepi se sprejemajo z večino glasov navzočih članov.
2.1.3. Nadzorni odbor
26. člen
Nadzorni odbor sestavljajo predsednik, en podpredsednik in trije člani. V nadzornem odboru morata biti zastopani obe volilni skupini.
V nadzorni odbor ne smejo biti izvoljeni člani upravnega odbora zbornice, direktor zborničnega urada in vodja območne enote ter njuna namestnika, zaposleni v zborničnem uradu in kmetijsko gozdarskih zavodih.
27. člen
Nadzorni odbor nadzoruje zakonitost, gospodarnost, smotrnost, varčnost in pravilnost poslovanja.
Nadzorni odbor ima zlasti naslednje pristojnosti:
– opravlja nadzor nad razpolaganjem s premoženjem zbornice,
– nadzoruje namenskost in racionalnost gospodarjenja s premoženjem zbornice,
– nadzoruje finančno poslovanje zbornice.
28. člen
Nadzorni odbor se mora sestati vsaj enkrat letno.
Nadzorni odbor enkrat letno poroča svetu zbornice o poslovanju zbornice.
Nadzorni odbor je sklepčen, če se seje udeleži večina članov, odloča pa z večino glasov navzočih članov.
Nadzorni odbor lahko zahteva vse podatke in obvestila, ki so potrebna za učinkovito opravljanje svojih nalog. Zaradi strokovne pomoči lahko nadzorni odbor k svojemu delu povabi tudi izvedence.
29. člen
Če članu nadzornega odbora funkcija preneha predčasno, mora svet zbornice na naslednji seji izvoliti novega člana nadzornega odbora za čas do izteka mandatne dobe. Če je svet zbornice predčasno razpuščen, nadzorni odbor opravlja svoje naloge do izvolitve novega nadzornega odbora.
2.1.4 Predsednik in podpredsednika
30. člen
Predsednik zbornice predstavlja in zastopa zbornico.
Predsednika zbornice voli svet zbornice v skladu s poslovnikom.
Predsednik upravnega odbora zbornice je hkrati predsednik zbornice, podpredsednika upravnega odbora zbornice sta hkrati podpredsednika zbornice.
Vsaka volilna skupina ima enega podpredsednika zbornice. Če je predsednik zadržan, ga nadomešča eden od podpredsednikov, ki ga določi predsednik.
31. člen
Predsednik ima zlasti naslednje pristojnosti in naloge:
– zastopa in predstavlja zbornico,
– vodi in usmerja delo zbornice,
– skliče konstitutivno sejo sveta zbornice in konstitutivne seje svetov območnih enot po volitvah,
– sklicuje in vodi seje sveta in upravnega odbora,
– upravnemu odboru predlaga v sprejem odločitve o finančnih, organizacijskih in kadrovskih vprašanjih, razen odločitev o finančnih, organizacijskih in kadrovskih vprašanjih zborničnega urada, o katerih odloča direktor zborničnega urada,
– upravnemu odboru predlaga imenovanje treh članov sveta kmetijsko gozdarskih zavodov kot predstavnike ustanovitelja,
– upravnemu odboru predlaga imenovanje treh članov sveta kmetijsko gozdarskih zavodov kot predstavnike uporabnikov storitev,
– imenuje predstavnike zbornice v organe in delovna telesa organizacij doma in v tujini,
– daje soglasje k imenovanju direktorjev kmetijsko gozdarskih zavodov,
– na lastno pobudo lahko sklicuje seje sveta območnih enot in seje odborov izpostav območnih enot ter strokovnih odborov in drugih stalnih ali občasnih delovnih teles zbornice,
– spremlja in usmerja delo območnih enot in izpostav območnih enot zbornice.
32. člen
Sklepe in druge listine, ki imajo za zbornico pravno zavezujoč značaj, podpisuje predsednik skupaj z direktorjem. Predsednik pooblasti direktorja zborničnega urada, da listine, ki se nanašajo na poslovanje zborničnega urada, podpisuje samostojno.
Predsednik zbornice lahko pooblasti direktorja zborničnega urada ali druge pooblaščence, da v mejah pooblastila predstavljajo ali zastopajo zbornico.
2.1.5. Stalna arbitraža
33. člen
Pri zbornici deluje stalna arbitraža, ki jo sestavljajo predsednik, njegov namestnik, štirje člani in njihovi namestniki, ki jih voli svet zbornice.
Stalna arbitraža rešuje spore iz medsebojnih poslovnih odnosov med člani zbornice, med člani in drugimi pravnimi in fizičnimi osebami, spore glede obveznega članstva, sprejema oziroma izključitve iz članstva zbornice.
34. člen
Postopek, sestavo in organizacijo stalne arbitraže ureja splošni akt zbornice, ki ga sprejme svet zbornice.
2.1.6. Častno razsodišče
35. člen
Pri zbornici deluje častno razsodišče, ki ga sestavljajo predsednik, njegov namestnik, štirje člani in njihovi namestniki, ki jih voli svet zbornice.
Častno razsodišče odloča o kršitvah statuta, drugih splošnih aktov in sklepov organov zbornice in poslovnih običajev in skrbi za razvijanje, uveljavljanje in krepitev dobrih poslovnih običajev.
Častno razsodišče lahko članom zbornice izreka naslednje ukrepe:
– opozorilo,
– opomin,
– javni opomin.
Vprašanja iz prejšnjega odstavka in postopek pred častnim razsodiščem natančneje določi akt, ki ga sprejme svet zbornice.
2.1.7. Direktor zborničnega urada
36. člen
Direktorja zborničnega urada in njegovega namestnika na predlog upravnega odbora imenuje in razrešuje svet zbornice.
Za direktorja je lahko imenovan kdor ima univerzitetno izobrazbo in najmanj 10 let delovnih izkušenj.
37. člen
Naloge direktorja so:
– predstavlja in zastopa zbornični urad,
– vodi in organizira poslovanje zborničnega urada,
– na podlagi pooblastila predsednika zbornice samostojno podpisuje listine, ki se nanašajo na poslovanje zborničnega urada,
– odloča o pravicah iz delovnega razmerja,
– razporeja delavce na delovna mesta,
– vodi upravni postopek in odloča o upravnih zadevah,
– upravnemu odboru predlaga akt o organizaciji in sistematizaciji delovnih mest v zborničnem uradu in akte o delovnih razmerjih,
– sodeluje na sejah sveta in upravnega odbora zbornice,
– izvršuje odločitve sveta in upravnega odbora,
– vodi in usklajuje seznam članov zbornice,
– imenuje komisijo za sestavo volilnega imenika,
– v primeru spora oziroma dvoma o članstvu zadevo posreduje v rešitev upravnemu odboru,
– svetu predlaga imenovanje vodij območnih enot,
– usklajuje delo vodij območnih enot,
– organizira celovito, nemoteno in strokovno izvajanje javnih služb,
– iz sredstev državnega proračuna in drugih virov zagotavlja sredstva za delovanje kmetijsko gozdarskih zavodov v delu, ki zagotavlja izvajanje javnih služb,
– daje soglasje k zaposlovanju strokovnjakov kmetijsko gozdarskih zavodov,
– opravlja druge zadeve v skladu s sklepi sveta in upravnega odbora.
38. člen
Direktor zborničnega urada ima lahko svojega namestnika, ki ga na predlog upravnega odbora imenuje svet zbornice. Obseg del in nalog namestnika direktorja zborničnega urada določa akt o organizaciji in sistemizaciji delovnih mest zborničnega urada.
Direktor lahko naloge iz svoje pristojnosti s pooblastilom prenese na delavce zborničnega urada.
39. člen
Za poslovanje zbornice se organizira zbornični urad, ki ga vodi direktor. Zbornični urad sestavljajo skupne službe in strokovne službe.
Skupne službe izvajajo naloge, ki se nanašajo na poslovanje zborničnega urada in delovanje organov zbornice.
Strokovne službe izvajajo javno službo na državni ravni ter vodijo, usmerjajo in usklajujejo izvajanje javnih služb na območni in lokalni ravni.
Strokovne službe zbornice v skladu z zakonom in predpisi izvajajo javna pooblastila in delujejo kot javna služba.
Organizacijo zborničnega urada ureja akt o organizaciji in sistematizaciji delovnih mest zborničnega urada.
2.2. Strokovni odbori
40. člen
Za oblikovanje stališč na posameznih strokovnih področjih lahko upravni odbor zbornice ustanovi strokovne odbore in druga občasna in stalna delovna telesa. Strokovni odbori so obveznim organom zbornice dolžni dajati strokovna mnenja, usmeritve in predloge. Sklepi, stališča in mnenja strokovnih odborov so posvetovalnega značaja.
41. člen
Strokovni odbori so sestavljeni iz članov sveta zbornice in drugih strokovnih delavcev, predvsem iz kmetijsko gozdarskih zavodov, univerz in drugih raziskovalnih institucij. Strokovni odbor mora biti sestavljen tako, da so člani sveta v večini.
Člane strokovnih odborov na predlog predsednika imenuje in razrešuje upravni odbor.
Strokovni odbor ima praviloma pet oziroma največ deset članov. Člani izmed sebe izvolijo predsednika odbora, ki je član sveta zbornice in podpredsednika odbora.
Predsednik odbora je, v soglasju s predsednikom ali njegovim pooblaščencem oziroma na njuno zahtevo, zadolžen za sklic odbora. Predsednik odbora pripravi dnevni red, vodi sejo in predsedniku, njegovemu pooblaščencu oziroma upravnemu odboru v čim krajšem času posreduje zahtevano mnenje, stališče ali predlog.
42. člen
Sklic strokovnega odbora lahko zahteva tudi predsednik zbornice. Če predsednik strokovnega odbora na njegovo zahtevo v roku 5 dni seje ne skliče, skliče sejo predsednik zbornice sam.
Predsednik strokovnega odbora ima pravico k delu strokovnega odbora pritegniti zunanje strokovnjake.
Način dela strokovnih odborov ureja poslovnik, ki ga sprejme upravni odbor.
3. Območne enote zbornice
43. člen
V zbornici se v skladu z zakonom organizirajo območne enote s sedežem:
– območna enota Brežice s sedežem v Brežicah za območja naslednjih občin: Brežice, Krško, Sevnica;
– območna enota Celje s sedežem v Celju za območja naslednjih občin: Laško, Radeče, Žalec, Vransko, Tabor, Prebold, Braslovče, Polzela, Slovenske Konjice, Vitanje, Zreče, Celje, Štore, Vojnik, Dobrna, Šentjur pri Celju, Dobje, Šmarje pri Jelšah, Rogaška Slatina, Rogatec, Podčetrtek, Bistrica ob Sotli in Kozje;
– območna enota Kočevje s sedežem v Ribnici za območja naslednjih občin: Ribnica, Sodražica, Dobrepolje, Velike Lašče, Kočevje, Loški potok, Osilnica in Kostel;
– območna enota Koper s sedežem v Kopru za območja naslednjih občin: Koper, Izola, Piran, Sežana, Hrpelje-Kozina, Divača in Komen;
– območna enota Kranj s sedežem v Kranju za območja naslednjih občin: Kranj, Radovljica, Bled, Bohinj, Jesenice, Kranjska gora, Žirovnica, Tržič, Škofja Loka, Železniki, Gorenja vas- Poljane, Žiri, Naklo, Šenčur, Cerklje na Gorenjskem, Preddvor, Jezersko;
– območna enota Ljubljana s sedežem v Ljubljani za območja naslednjih občin: Ljubljana, Vrhnika, Borovnica, Grosuplje, Ivančna Gorica, Brezovica, Ig, Škofljica, Horjul, Dobrova – Polhov Gradec, Dol pri Ljubljani, Vodice, Medvode, Kamnik, Komenda, Domžale, Mengeš, Trzin, Moravče, Lukovica, Zagorje ob Savi, Trbovlje, Logatec, Litija, Hrastnik;
– območna enota Maribor s sedežem v Mariboru za območja naslednjih občin: Maribor, Hoče-Slivnica, Duplek, Miklavž na Dravskem polju, Starše, Rače-Fram, Pesnica, Kungota, Šentilj, Ruše, Selnica ob Dravi in Lovrenc na Pohorju;
– območna enota Murska Sobota s sedežem v Murski Soboti za območja naslednjih občin: Murska Sobota, Gornja Radgona, Sveti Jurij, Radenci, Ljutomer, Križevci, Veržej, Beltinci, Tišina, Moravske toplice, Puconci, Cankova, Rogaševci, Kuzma, Grad, Gornji Petrovci, Hodoš, Šalovci, Lendava, Črenšovci, Odranci, Turnišče, Velika Polana, Dobrovnik in Kobilje, Razkrižje;
– območna enota Nova Gorica s sedežem v Novi Gorici za območja naslednjih občin: Nova Gorica, Kanal, Brda, Šempeter-Vrtojba, Miren- Kostanjevica, Bovec, Kobarid, Tolmin, Ajdovščina, Vipava, Idrija in Cerkno;
– območna enota Novo mesto s sedežem v Novem mestu za območja naslednjih občin: Novo mesto, Trebnje, Mirna peč, Žužemberk, Dolenjske Toplice, Šentjernej, Škocjan, Črnomelj, Semič, Metlika;
– območna enota Postojna s sedežem v Postojni za območja naslednjih občin: Postojna, Pivka, Ilirska Bistrica, Cerknica, Bloke, Loška dolina;
– območna enota Ptuj s sedežem na Ptuju za območja naslednjih občin: Ptuj, Žetale, Majšperk, Podlehnik, Videm, Zavrč, Gorišnica, Markovci, Kidričevo, Hajdina, Dornava, Destrnik, Juršinci, Trnovska vas, Sveti Andraž, Slovenska Bistrica, Oplotnica, Lenart, Sveta Ana, Benedikt, Cerkvenjak in Ormož;
– območna enota Slovenj Gradec s sedežem v Slovenj Gradcu za območja naslednjih občin: Slovenj Gradec, Mislinja, Radlje ob Dravi, Muta, Vuzenica, Ribnica na Pohorju, Podvelka, Ravne na Koroškem, Črna na Koroškem, Prevalje, Mežica, Dravograd, Mozirje, Solčava, Luče, Gornji grad, Ljubno, Nazarje, Velenje, Šoštanj in Šmartno ob Paki.
Pri svojem poslovanju območna enota zbornice pred svojim imenom in sedežem uporablja ime zbornice.
3.1. Organi območnih enot
44. člen
Obvezni organi območnih enot so:
– svet območne enote,
– predsednik in dva podpredsednika območne enote,
– vodja območne enote.
Mandatna doba članov organov območne enote zbornice je štiri leta in so po izteku enega mandata lahko ponovno voljeni oziroma imenovani, vendar le še za naslednji mandat.
3.1.1. Svet območne enote
45. člen
Sveti območnih enot imajo naslednje število članov:
– območne enote, ki imajo število članov do 6000, imajo 9 članov sveta (7 članov iz prve volilne skupine, 1 člana iz zadrug in 1 člana iz podjetij),
– območne enote, ki imajo 6001 – 12000 članov, imajo 11 članov (9 članov iz prve volilne skupine, 1 člana iz zadrug in 1 člana iz podjetij),
– območne enote, ki imajo 12001 – 18000 članov, imajo 13 članov (9 članov iz prve volilne skupine, 2 člana iz zadrug in 2 člana iz podjetij),
– območne enote, ki imajo nad 18000 članov, imajo 15 članov (11 članov iz prve volilne skupine, 2 člana iz zadrug in 2 člana iz podjetij).
46. člen
Svet območne enote je sklepčen, če se seje udeleži več kot polovica članov. Sklepi sveta območne enote se sprejemajo z večino glasov navzočih članov.
Če svet območne enote zaradi enakega števila glasov »za« in »proti« ne sprejme odločitve, odloči glas predsednika sveta območne enote.
47. člen
Svet območne enote opravlja zlasti naslednje naloge:
– voli predsednika in oba podpredsednika sveta območne enote,
– obravnava letni program dela območne enote in ga predlaga svetu zbornice,
– predlaga letno poročilo o delu in o porabi finančnih sredstev in ju predlaga svetu zbornice,
– obravnava splošne akte zbornice, za katere je tako določeno v statutu zbornice in daje nanje pripombe in predloge,
– sprejema poslovnik o svojem delu,
– načrtuje, usklajuje, povezuje in usmerja razvoj kmetijstva, gozdarstva in ribištva na ravni območne enote,
– pripravlja mnenja in strokovne podlage, potrebne za razvoj kmetijstva, gozdarstva in ribištva ter podeželja v odnosu do lokalnih skupnosti oziroma regionalnega razvoja kmetijstva, gozdarstva in ribištva ter podeželja,
– za posamezna delovna področja lahko imenuje strokovne odbore,
– spremlja delo strokovnih služb kmetijsko gozdarskega zavoda na svojem območju,
– opravlja druge naloge v skladu z zakonom in statutom.
3.1.2. Predsednik in podpredsednika območne enote
48. člen
Območna enota ima predsednika. Predsednik sveta območne enote je predsednik območne enote, podpredsednika sveta območne enote sta podpredsednika območne enote.
Vsaka volilna skupina ima enega podpredsednika območne enote zbornice.
Če je predsednik zadržan, ga nadomešča eden od podpredsednikov, ki ga določi predsednik.
Če predsedniku ali podpredsedniku predčasno preneha funkcija, se brez odlašanja opravijo ponovne volitve.
49. člen
Predsednik ima zlasti naslednje pristojnosti in naloge:
– vodi in predstavlja območno enoto,
– z vednostjo predsednika zbornice skliče konstitutivno sejo odborov izpostav območne enote zbornice po volitvah,
– sklicuje in vodi seje sveta območne enote,
– sodeluje na kolegijih predsednikov svetov območnih enot, ki jih sklicuje predsednik zbornice,
– sodeluje s predstavniki upravnih enot, lokalnih skupnosti, kmetijskimi organizacijami in drugimi institucijami na območni ravni,
– sodeluje na kolegijih kmetijsko gozdarskega zavoda na svojem območju,
– sodeluje s svetnikom oziroma članom upravnega odbora iz regije.
3.1.3. Vodja območne enote
50. člen
Vodjo območne enote in njegovega namestnika imenuje svet zbornice na predlog direktorja zborničnega urada. Vodja mora imeti visoko izobrazbo in najmanj 5 let delovnih izkušenj ali višjo izobrazbo in najmanj 10 let delovnih izkušenj.
Funkcija vodje območne enote se opravlja poklicno ali nepoklicno. Če se opravlja poklicno, se imenovanje vodje opravi po opravljenem javnem razpisu.
51. člen
Vodja območne enote ima naslednje naloge:
– vodi, predstavlja in organizira delo tajništva območne enote,
– izvršuje odločitve sveta, upravnega odbora ter sveta območne enote,
– o aktivnostih območne enote in izpostav območne enote redno obvešča predsednika zbornice in direktorja zborničnega urada,
– opravlja druge zadeve v skladu s sklepi sveta zbornice, upravnega odbora.in sveta območne enote zbornice.
52. člen
Svet območne enote zbornice lahko za oblikovanje stališč in mnenj za posamezna strokovna področja ustanovi strokovne odbore in komisije.
3.2. Izpostave območnih enot
53. člen
Izpostava območne enote praviloma obsega območje upravne enote. V primeru, ko je območje posamezne občine del območja upravne enote, katere pretežni del se nahaja v drugi območni enoti zbornice, se območje te občine vključi v izpostavo območne enote, ki obsega območje sosednje upravne enote v okviru iste območne enote.
Na območju upravne enote Ljubljana se organizirajo tri izpostave območne enote zbornice, ki obsegajo:
– območje izpostave upravne enote Ljubljana Vič – Rudnik, razen občine Velike Lašče,
– območje izpostave upravne enote Ljubljana Šiška in Ljubljana Bežigrad,
– območje izpostave upravne enote Ljubljana Center in Ljubljana Moste – Polje.
54. člen
Organ izpostave območne enote je odbor, ki ima predsednika, podpredsednika in pet članov.
V odbor izpostave se izvoli sedem članov, od teh pet iz prve volilne skupine in dva iz druge volilne skupine.
55. člen
Odbor izpostave območne enote opravlja zlasti naslednje naloge:
– sprejema poslovnik o svojem delu,
– voli predsednika in podpredsednika izpostave območne enote,
– obravnava letni program dela in poročilo o delu izpostave območne enote in ju predlaga svetu območne enote v sprejem,
– pripravlja mnenja in strokovne podlage glede razvoja kmetijstva, gozdarstva in ribištva na območju upravne enote in posameznih občin,
– obravnava letne razvojne programa kmetijstva, gozdarstva in ribištva posameznih občin in daje pobude strokovnim službam pri izvedbi teh programov,
– sodeluje z institucijami na ravni upravne enote, ki upravljajo s podeželskim prostorom in jim posreduje usklajena stališča zbornice,
– spremlja delo javnih služb na območju izpostave območne enote.
VI. VOLITVE V SVET ZBORNICE
56. člen
Redne volitve v svet zbornice se opravijo vsaka štiri leta.
57. člen
V prvi volilni skupini ima pravico voliti in biti izvoljen za člana sveta zbornice član zbornice, ki je na dan glasovanja dopolnil najmanj 18 let starosti. Volilno pravico člani zbornice uresničujejo v volilni enoti, v kateri imajo stalno prebivališče.
Za člana sveta zbornice iz druge volilne skupine je lahko izvoljena fizična oseba, ki je članica uprave oziroma drugega organa, ki vodi poslovanje pravne osebe – članice zbornice.
58. člen
Osebe iz prve volilne skupine volijo člane sveta zbornice na podlagi splošne in enake volilne pravice. Osebe iz druge volilne skupine volijo člane sveta zbornice po volilnem telesu, ki ga sestavljajo predstavniki teh oseb.
59. člen
Volitve v svet zbornice razpiše upravni odbor zbornice. Od dneva razpisa volitev do dneva glasovanja ne sme preteči manj kot 40 dni.
60. člen
Volitve vodi volilna komisije zbornice. Volilno komisijo zbornice imenuje upravni odbor zbornice. Sestavljajo jo predsednik in trije člani ter njihovi namestniki.
Volitve izvajajo volilna komisija območne enote ali volilna komisija volilne enote, ki ju sestavljajo predsednik in trije člani ter njihovi namestniki.
Delo na volišču vodi volilni odbor, ki na dan volitev vodi glasovanje na voliščih ter po zaključenem glasovanju ugotovi izid glasovanja na volišču. Sestavljajo predsednik in dva člana ter njihovi namestniki. Odločbo o imenovanju volilnega odbora izda volilna komisija volilne enote.
Pri delu volilnega odbora je lahko navzoč zaupnik liste kandidatov.
61. člen
Volilna komisija zbornice:
– skrbi za enotno uporabo določb zakona in statuta zbornice,ki se nanašajo na postopek volitev,
– imenuje volilne komisije območnih oziroma volilnih enot,
– usklajuje delo volilnih komisij območnih enot,
– daje navodila v zvezi z izvajanjem volitev,
– potrjuje kandidature oziroma liste kandidatov ter sestavlja seznam kandidatur oziroma list kandidatov,
– ugotavlja izid volitev v svet zbornice,
– ugotavlja predčasno prenehanje mandata članom organov zbornice.
Volilna komisija območne oziroma volilne enote izvaja neposredno tehnično delo pri izvedbi volitev ter določa volišča in imenuje volilne odbore.
62. člen
Če preneha mandat članu sveta zbornice med trajanjem mandata sveta, postane član sveta za preostanek mandatne dobe tisti kandidat, ki bi bil izvoljen, če ne bi bil izvoljen član, ki mu je prenehal mandat. Če takega kandidata ni, se opravijo nadomestne volitve, razen v primeru, če je od dneva potrditve mandata člana, ki mu je prenehal mandat, preteklo več kot tri leta.
63. člen
Volitve v svet zbornice v prvi volilni skupini se opravijo na podlagi volilnega imenika, ki ga sestavi komisija za sestavo volilnega imenika na podlagi seznama članov zbornice. Komisijo imenuje direktor.
Član zbornice se vpiše v volilni imenik za območje volišča, na katerem ima stalno prebivališče. Če član zbornice nima stalnega prebivališča na območju Republike Slovenije, se vpiše v volilni imenik za volišče, ki ga določi komisija za sestavo volilnega imenika glede na to, kje v Republiki Sloveniji opravlja kmetijsko oziroma gozdarsko dejavnost. Če član zbornice ni vpisan v volilni imenik, lahko glasuje na podlagi potrdila, ki mu ga izda komisija za sestavo volilnega imenika.
64. člen
Volitve v prvi volilni skupini se opravijo po volilnih enotah. V vsaki volilni enoti se v svet zbornice voli štiri člane. Volilna enota obsega območje območne enote.
Volitve se opravijo na podlagi list kandidatov, ki jih predložijo posamezne skupine članov zbornice in organizacije kmetov.
Organizacija kmetov določi kandidate po postopku, določenem z njenimi pravili. Listo kandidatov lahko organizacija kmetov vloži v volilni enoti, če njeno listo kandidatov podpre najmanj deset članov zbornice, ki imajo volilno pravico in sedež v volilni enoti.
Če je listo kandidatov določila organizacija kmetov, je ime liste enako imenu organizacije kmetov. Če so listo kandidatov določili člani zbornice s podpisovanjem, se šteje za ime liste ime in priimek prvopodpisanega.
Listo kandidatov v volilni enoti, ki jo predlaga skupina članov zbornice, mora v volilni enoti podpreti s podpisi najmanj 20 članov zbornice. Listi kandidatov je potrebno priložiti tudi seznam članov zbornice, ki so podprli listo kandidatov.
Glasovanje članov prve volilne skupine poteka na voliščih. V vsaki občini mora biti najmanj eno volišče.
Volilna komisija zbornice lahko odloči, da se opravi predčasno glasovanje oziroma glasovanje po pošti za člane zbornice, ki bodo na dan glasovanja odsotni iz kraja prebivališča.
Glasovanje se opravi z glasovnico, ki vsebuje:
– zaporedno številko in ime liste kandidatov,
– imena in priimke kandidatov,
– navodilo o načinu glasovanja.
Glasuje se o listi kandidatov. Glasuje se tako, da se obkroži zaporedna številka pred imenom liste, za katero se glasuje.
V volilni enoti se mandate dodeljuje listam kandidatov po zaporedju najvišjih količnikov, ki se dobijo tako, da se število glasov vsake posamezne liste deli z vsemi števili od ena do štiri (d’Hondtov sistem). Z liste kandidatov je izvoljenih toliko kandidatov, kolikor mandatov dobi lista. Izvoljeni so kandidati po vrstnem redu na listi kandidatov.
65. člen
Volitve v drugi volilni skupini se opravijo po volilnem telesu, v katerega izvoli organ upravljanja pravne osebe – članice zbornice enega ali več predstavnikov.
Volitve se opravijo s tajnim glasovanjem. Glasovnica vsebuje:
– zaporedno številko kandidata,
– ime in priimek kandidata ter naziv pravne osebe, v kateri kandidat opravlja naloge člana uprave oziroma drugega organa poslovanja,
– navodilo o načinu glasovanja.
66. člen
Glede dela volilnih organov, potrjevanja kandidatur in postopka izvedbe glasovanja, ugotavljanja rezultatov glasovanja ter rokov za uveljavljanje varstva volilne pravice, se smiselno uporabljajo določbe zakona, ki ureja volitve v državni zbor. Glede postopkov uveljavljanja varstva volilne pravice se smiselno uporabljajo določbe zakona, ki ureja splošni upravni postopek.
VII. VOLITVE V SVETE OBMOČNIH ENOT ZBORNICE IN ODBORE NJIHOVIH IZPOSTAV
67. člen
Redne volitve v svete območnih enot in odbore njihovih izpostav se izvedejo sočasno z rednimi volitvami v svet zbornice.
Volitve v svete območnih enot zbornice in odbore izpostav so tajne. Volilna komisija zbornice imenuje volilne komisije območnih enot, ki vodijo izvedbo volitev.
Območje izpostave območne enote zbornice obsega območje upravne enote.
68. člen
Za volitve v območne enote in njih izpostave se smiselno uporabljajo določbe statuta in poslovnika, ki določajo volitve v svet zbornice.
VIII. FINANCIRANJE ZBORNICE IN ZBORNIČNI PRISPEVEK
69. člen
Zbornica je lastnica premoženja, sredstev in obveznosti, ki jih je pridobila na podlagi zakona.
70. člen
Sredstva za delo zbornice se pridobijo:
– z zborničnim prispevkom,
– s prihodki iz lastne dejavnosti,
– s sredstvi državnega proračuna in proračuna lokalnih skupnosti,
– z izrednimi prihodki (darila, volila in podobno).
71. člen
Za opravljanje določenih dodatnih nalog se lahko zbirajo prostovoljni prispevki, ki se uporabijo samo za namene, za katere so bili zbrani.
72. člen
Upravni odbor zbornice sprejema cenik storitev, ki ne sodijo v izvajanje javnih služb. V ceniku je definirana posebna cena storitev za nečlane. Cenik storitev določa tudi višino stroškov v postopku pred stalno arbitražo.
1. Zbornični prispevek
73. člen
Zavezanci plačujejo zbornični prispevek A, B ali C.
Zbornične prispevke odmerja in pobira ter v skladu s predpisi izterja zbornica, lahko pa to nalogo prenese na drugega. Zavezancem se zbornični prispevek odmeri z odločbo.
74. člen
Višina zborničnega prispevka je:
– za zavezance za plačilo zborničnega prispevka A iz 23. člena ZKGZ 3% od katastrskega dohodka kmetijskih in gozdnih zemljišč, ugotovljen po predpisih o ugotavljanju katastrskega dohodka, ki se zmanjša za katastrski dohodek, od katerega se davek iz kmetijstva po 29. in 30. členu zakona o dohodnini (Uradni list RS, št. 71/93, 2/94 – popr., 7/95, 14/96 – odl. US in 44/96) ne plačuje, in za olajšave v primeru naravnih nesreč.
– za zavezance za plačilo zborničnega prispevka B iz 24. člena ZKGZ 1,53% od dobička iz opravljanja dejavnosti, ki se ne zmanjša za oprostitve, znižanja in olajšave, ki jih določajo predpisi o dohodnini,
– za zavezance za plačilo zborničnega prispevka C iz 25. člena ZKGZ 0,20% od obračunane amortizacije in vkalkuliranih plač v preteklem letu.
75. člen
Osebi, ki izpolnjuje pogoje za članstvo v zbornici na dveh ali več podlagah hkrati, se ugotovi prispevna obveznost po vsaki posamezni podlagi, upoštevaje tudi sporazum med zbornicami o dvojnem ali večkratnem obveznem članstvu iz tretjega odstavka 43. člena zakona o Kmetijsko gozdarski zbornici Slovenije in odmeri prispevek, ki je večji oziroma največji.
76. člen
V primeru, ko nastane članstvo v zbornici med letom, nastane obveznost plačevanja zborničnega prispevka v trenutku, ko fizična oseba izpolni enega od pogojev iz 9. člena ZKGZ in postane zavezanka za davek od dohodka iz kmetijstva oziroma za davek od dohodkov iz dejavnosti oziroma ko pravna oseba izpolni pogoje iz 10. člena ZKGZ in postane zavezanka za davek od dobička pravnih oseb.
V primeru, ko preneha članstvo v zbornici med letom, preneha obveznost plačevanja zborničnega prispevka v trenutku, ko fizična oseba preneha izpolnjevati enega od pogojev iz 9. člena ZKGZ in preneha biti zavezanka za davek od dohodka iz kmetijstva oziroma za davek od dohodkov iz dejavnosti oziroma ko pravna oseba preneha izpolnjevati pogoje iz 10. člena ZKGZ in preneha biti zavezanka za davek od dobička pravnih oseb.
77. člen
Višina zborničnega prispevka za zavezance, ki so sočasno obvezni člani Gospodarske zbornice Slovenije in/ali Obrtne zbornice Slovenije se določi s sporazumom med zbornicami.
78. člen
Zavezanci za zbornični prispevek plačajo zbornični prispevek A in B v enem ali dveh obrokih.
79. člen
Zbornični prispevek C na podlagi odmerne odločbe za posamezno leto plačujejo pravne osebe v enakih mesečnih obrokih, ki zapadejo v plačilo 10. dan v mesecu. Zbornični prispevek, odmerjen za posamezno leto, mora biti poravnan do konca leta.
80. člen
O odpisu, delnem odpisu, odlogu ali obročnem plačevanju zborničnega prispevka odloča upravni odbor zbornice na predlog zavezanca.
Kriterije za odpis, delni odpis, odlog ali obročno plačevanje zborničnega prispevka ureja akt, ki ga sprejme upravni odbor zbornice.
IX. NADZOR NAD FINANČNIM POSLOVANJEM IN RAZPOLAGANJE S PREMOŽENJEM
81. člen
Finančno poslovanje nadzoruje nadzorni odbor in svet zbornice. Zbornica razpolaga s premoženjem v skladu s finančnim načrtom zbornice in sklepi upravnega odbora.
X. ODNOS DO PRAVNIH OSEB, KATERIH USTANOVITELJICA JE ZBORNICA
82. člen
Zbornica je ustanovitelj kmetijsko gozdarskih zavodov, ki so ustanovljeni kot javni zavodi za izvajanje javnih služb na področju kmetijstva in gozdarstva, ter drugih nalog v skladu s pridobljenimi koncesijami.
Strokovne službe zborničnega urada organizirajo in usmerjajo strokovno delo kmetijsko gozdarskih zavodov, skrbijo za usklajeno delovanje in kontrolirajo izvajanje javnih služb.
Ustanovitelj izvršuje svoje ustanoviteljske pravice tako, da:
– organizira celovito, nemoteno in strokovno izvajanje javnih služb,
– daje soglasje k statutom kmetijsko gozdarskih zavodov,
– daje soglasje k programom dela kmetijsko gozdarskih zavodov,
– daje soglasje k ustanovitvi gospodarskih družb katerih ustanovitelj je zavod,
– odloča o spremembi dejavnosti kmetijsko gozdarskega zavoda,
– odloča o spremembi imena kmetijsko gozdarskega zavoda,
– daje soglasje k aktu o sistematizaciji delovnih mest,
– daje soglasje k imenovanju direktorja kmetijsko gozdarskega zavoda,
– imenuje tri člane sveta zavoda kot predstavnike ustanovitelja,
– imenuje tri člane sveta zavoda kot predstavnike uporabnikov javnih storitev,
– daje soglasje k zaposlovanju strokovnjakov,
– iz sredstev državnega proračuna in drugih virov zagotavlja sredstva za delovanje kmetijsko gozdarskih zavodov v delu, ki zagotavlja izvajanje javnih služb.
83. člen
Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije lahko za izvajanje svoje dejavnosti ustanovi druge pravne osebe.
XI. UREJANJE PRAVIC IN DOLŽNOSTI DELAVCEV
84. člen
Pravice in dolžnosti delavcev ureja splošni akt, ki ga sprejme upravni odbor.
85. člen
Za obračunavanje plač delavcev v zbornici in kmetijsko gozdarskih zavodih se uporabljajo predpisi o razmerjih plač v državnih organih oziroma o javnih uslužbencih.
XII. PRIZNANJA ZBORNICE
86. člen
Zbornica svojim članom ali drugim posameznikom, ki so pomembno prispevali k uveljavljanju in razvoju zborničnega sistema podeljuje priznanja in nagrade.
Vrsto nagrad in priznanj in pogoje za podelitev določa poseben akt, ki ga sprejme upravni odbor, ki tudi odloča o podelitvi priznanj in nagrad.
XIII. PREHODNA IN KONČNA DOLOČBA
87. člen
Mandat organov območnih enot in odborov njihovih izpostav, izvoljenih na prvih volitvah leta 2000, traja do konstituiranja organov, izvoljenih na naslednjih rednih volitvah.
88. člen
Statut velja, ko ga sprejme svet zbornice in ko da k določbam statuta, ki se nanašajo na izvajanje javnih pooblastil in zbornični prispevek, soglasje Vlada Republike Slovenije.
Statut se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Ljubljana, dne 29. marca 2001.
Peter Vrisk l. r.
Predsednik
Kmetijsko gozdarske
zbornice Slovenije
Vlada Republike Slovenije je dala soglasje na dele statuta Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije, ki se nanašajo na izvajanje javnih pooblastil in zborničnega prispevka pod št. 029-07/2001-1 z dne 21. 6. 2001.
