Na podlagi drugega odstavka 24. člena zakona o javnih cestah (Uradni list RS, št. 29/97) in 172. člena poslovnika Državnega zbora Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 40/93, 80/94, 3/95, 28/96, 26/97, 46/00, 3/01, 9/01, 13/01 in 52/01) je Državni zbor Republike Slovenije na seji dne 24. 7. 2001 sprejel

Letni plan razvoja in vzdrževanja avtocest za leto 2001 (v nadaljevanju: letni plan) temelji na:
– nacionalnem programu izgradnje avtocest v Republiki Sloveniji (Uradni list RS, št. 13/96 in 41/98, v nadaljnjem besedilu: NPIA),
– zakonu o javnih cestah (Uradni list RS, št. 29/97, v nadaljnjem besedilu: ZJC),
– zakonu o zagotovitvi namenskih sredstev za graditev državnih cest, določenih v nacionalnem programu izgradnje avtocest v Republiki Sloveniji (Uradni list RS, št. 57/98, v nadaljnjem besedilu: ZZNSGC),
– zakonu o izvrševanju proračuna Republike Slovenije za leto 2001 – ZIPRS2001) (Uradni list RS, št. 32/01) in poročilu o realizaciji nacionalnega programa izgradnje avtocest v Republiki Sloveniji za leto 2000, ki je bilo predloženo Državnemu zboru Republike Slovenije.
1. Razvoj avtocest
1.1. Priprava projektne dokumentacije za avtocestne odseke,katerih gradnja je predvidena po letu 2001
V letu 2001 poteka priprava projektne dokumentacije in druge dokumentacije za vse avtocestne odseke iz nacionalnega programa, za katere še niso sprejete uredbe o lokacijskih načrtih in katerih začetek gradnje je predviden po letu 2001.
Priprava projektne dokumentacije obsega:
– tehnično in strokovno preverjanje različnih variant poteka tras v prostoru in njihovo usklajevanje med posameznimi ministrstvi, lokalnimi skupnostmi in lastniki naprav, objektov in zemljišč,
– izdelavo idejnih študij in idejnih projektov,
– naročanje in strokovne priprave lokacijskih načrtov ter vodenje lokacijskih postopkov,
– izvedba razpisov za pridobitev izvajalcev zgoraj navedenih del, kjer je to potrebno.
Priprava projektne dokumentacije v letu 2001 poteka za naslednje avtocestne odseke (oznake pred odseki in etapami so povzete po NPIA, Tabela 3 – Dinamika gradnje):
(5) Maribor – Lenart
(6.1) Lenart–Cogetinci
(7) Beltinci–Pince (brez dvopasovne obvoznice Lendava)
(8) Fram–Hajdina
(10.2) Hajdina–Ptuj
(11.2) Priključek Ljubečna
(22.3) Navezava na Luko Koper
(24) Koper–Izola
(26) Jagodje–Lucija
(31) Vrba–Peračica
(32) Peračica–Podtabor
(35) Šentvid–Koseze (vključno s potrebnimi cestnimi navezavami)
(38) Hrastje–Kronovo
(40) Smednik–Krška vas
Skladno z dinamiko aktivnosti pridruževanja Slovenije Evropski uniji je v letu 2001 predvidena tudi priprava projektne dokumentacije za mednarodne mejne prehode (Gruškovje, Jelšane) in njihovo navezavo na avtocestni sistem.
Poleg tega pa bo priprava projektne dokumentacije potekala tudi za ustrezne rešitve dodatnih cestninskih postaj, takoj ko bo verificirana predlagana dopolnitev cestninskega sistema na AC in HC v Republiki Sloveniji (gl. poglavje 6.2.).
Po uveljavitvi uredbe o lokacijskem načrtu se priprava projektne dokumentacije (izdelava projektov za razpise in projektov za izvedbo) financira iz sredstev za gradnjo na posameznih avtocestnih odsekih.
Za dela pri pripravi projektne dokumentacije na navedenih odsekih so v letu 2001 predvidena finančna sredstva v višini 947 mio tolarjev.
1.2. Odkupi zemljišč in nepremičnin za odseke, ki se bodo začeli graditi po letu 2001
V letu 2001 bo možno pridobivati zemljišča in nepremičnine na trasah avtocestnih in cestnih odsekov, kjer je že ali pa je v letu 2001 predvidena izdaja uredbe o lokacijskem načrtu in je s tem podan formalno pravni pogoj za začetek premoženjsko pravnih opravil, sama gradnja pa v tem letu še ni predvidena. Dinamika odkupov nepremičnin bo prilagojena predvideni dinamiki gradnje avtocest v naslednjih letih.
V letu 2001 je predvideno 120 mio tolarjev za začetek izvajanja premoženjsko pravnih opravil.
1.3. Gradnja avtocest in drugih cest
V spodnji preglednici so prikazane osnovne skupine odsekov in vrednosti, ki se izvedejo v letu 2001. Podrobneje so posamezna dela prikazana v opisih ki sledijo.

-----------------------------------------------------------------
Št. poglavja  Opis osnovnih skupin odsekov  Dolžina   Vrednost
-----------------------------------------------------------------
                                                      v 000 SIT
1.3.1         Odseki, ki bodo predani
              prometu v letu 2001            15,2       7,596.778
1.3.2         Odseki, na katerih se
              gradnjo v letu 2001
              nadaljuje                      37,5      23,464.777
1.3.3         Odseki, na katerih se
              gradnjo v letu 2001
              začenja                        62,2       6,528.000
1.3.4         Odseki, na katerih se v
              letu 2001 izvaja
              aktivnosti pred gradnjo
              (ne pa še gradnje)             46,4         871.028
1.3.5         Odseki, zgrajeni po letu
              1994, na katerih se v letu
              2001 izvaja zaključna dela    195,2       4,617.936
1.3.6         Odseki, predani v promet
              pred letom 1994, na katerih
              se v letu 2001 izvaja
              zaključna dela                               53.000
-----------------------------------------------------------------
              Skupaj                                   43,131.519
-----------------------------------------------------------------

1.3.1. Odseki, ki bodo v letu 2001 predani v promet
V letu 2001 poteka dokončanje gradnje naslednjih odsekov in pododsekov (imenovanja in oznake so v skladu s Tabelo 3 iz NPIA):
(3) Pesnica–Slivnica, dolžina 20,7 km
(3.6) Hitra cesta–2B (2,4 km)
predvidena predaja prometu: november 2001
Skladno s terminskimi plani, ki omogočajo predajo ceste prometu v novembru 2001, se nadaljuje:
– izvedbo pripravljalnih in geodetskih del,
– rušitve objektov,
– zemeljska dela in temeljenje vseh šestih objektov,
– gradnjo trase hitre ceste in premostitvenih objektov,
– izvedbo priključnih ramp in cest,
– izvedbo komunalne infrastrukture,
– obrtniška dela,
– s hortikulturno ureditvijo in
– protihrupno zaščito.
(13) Blagovica–Šentjakob, dolžina 20,2 km
Na celotnem odseku Blagovica–Šentjakob se pridobiva vsa potrebna zemljišča, dokonča se prestavitev in zaščita plinovoda, nadaljuje se z usposabljanjem obstoječih cest, ki so potrebne zaradi gradnje avtoceste Blagovica–Šentjakob.
(13.1) Šentjakob–Krtina (8,1 km)
predvidena predaja prometu: avgust 2001
Na etapi Šentjakob–Krtina se:
– izvaja gradnjo trase (tampon, cementna stabilizacija, posamezni asfaltni sloji),
– izvaja gradnjo objektov in regulacij,
– odstrani se predobremenilne nasipe in zgradi premostitvene objekte, med katerimi je zaradi zahtevne gradnje ključna izvedba podvoza 3-15 v Dragomlju,
– izvede se prestavitev električnih vodov in vodovoda,
– dokonča se melioracije,
– reši se povezava z glavne ceste G1-10 v Želodniku na priključek v Krtini,
– izvaja se hortikulturno in protihrupno ureditev.
V maju se predvidoma zaključi arheološka izkopavanja. Za predajo odseka v promet v avgustu je potrebno tudi dokončanje lokalnih povezav preko nadvozov v Krtini, Dobu, Pšati in Študi s podvozom v Dragomlju in glavnim priključkom Domžale.
(16a) Priključek Razdrto, dolžina 0,9 km
predvidena predaja prometu: ob koncu leta 2001
Zaključi se gradbena dela:
– izvedbe dveh zgradb cestninskih postaj skupaj z nadstrešnico,
– izvedbe spodnjega in zgornjega ustroja krakov priključka,
– sanacije in razširitve dveh podvozov na obstoječi AC Ljubljana–Razdrto v območju priključka.
Poleg tega se v letu 2001:
– zagotovi notranjo opremo cestninskih postaj,
– izvede prometno opremo priključka ter
– izvede hortikulturno ureditev.
Predvidena je tudi izvedba ABC sistema, kolikor bo pred koncem leta 2001 zaključen postopek oddaje javnega naročila, ki ga je mogoče pričeti po uveljavitvi tega plana razvoja in vzdrževanja avtocest in novelaciji investicijskega programa.
Izvedba ABC sistema pogojuje predajo priključka v promet.
(27) Razdrto–Vipava, dolžina 15,8 km
(27.3) Vipava–Podnanos, dolžina 3,8 km
predvidena predaja prometu: september 2001
Izdela se manjkajočo projektno dokumentacijo, opravi se odkup manjkajočih zemljišč, dokonča se dela na arheoloških izkopavanjih.
Dokonča se gradnjo odseka (brez priključka Vipava):
– dokonča se zemeljska dela in zgornji ustroj na trasi hitre ceste,
– dokonča se dela na devetih objektih,
– izvede se cestno prometno opremo,
– izvede se zaščito pred vetrom in hrupom,
– ukine se staro priključevanje in izvede novo začasno priključevanje na glavno cesto.
Ob koncu leta je predviden tudi začetek gradnje priključka Vipava, kolikor bo pred koncem leta 2001 zaključen postopek oddaje javnega naročila, ki ga je mogoče pričeti po uveljavitvi tega plana razvoja in vzdrževanja in novelaciji investicijskega programa.
V letu 2001 bo skupno predanih v promet:
– 8,1 km novih štiripasovnih avtocest,
– 6,2 km hitrih cest in
– 0,9 km priključka (Razdrto).
1.3.2. Odseki, na katerih se gradnja v letu 2001 nadaljuje
V letu 2001 poteka nadaljevanje gradnje naslednjih odsekov in pododsekov (imenovanja in oznake so v skladu s Tabelo 3 iz NPIA):
(6) Lenart–Beltinci, dolžina 42,3 km
(6.3) Vučja vas–Beltinci z rekonstrukcijo R353 (14,6 km)
V prvem polletju se nadaljuje in dokonča projektno dokumentacijo za avtocestni odsek in južno zbirno cesto Murska Sobota. Odkupi se še manjkajoča zemljišča za AC in južno zbirno cesto Murska Sobota. Nadaljuje se arheološka izkopavanja, ki bodo na trasi avtoceste predvidoma zaključena v letu 2001.
Gradi se prvo fazo avtocestnega odseka (dvopasovna cesta):
– na mostu čez Muro se v prvi polovici leta izvede temeljenje, izdela podporna konstrukcija ter prične z narivanjem objekta,
– začne se in v jeseni dokonča začetna gradbena dela, v sklopu katerih se zgradi štiri premostitvene objekte,
– dokonča se postopek oddaje javnega naročila za glavna dela na I. etapi AC od priključka Murska Sobota do priključka Lipovci,
– v okviru glavnih del na I. etapi AC od priključka Murska Sobota do priključka Lipovci se predvidoma v maju začne gradnjo obkanalske priključne ceste in vsa zemeljska dela na trasi avtoceste od Lipovcev do Murske Sobote ter se začne dela na preostalih štirih premostitvenih objektih,
– izvede se postopek oddaje javnega naročila za izgradnjo južne zbirne ceste–zahodni krak v Murski Soboti in v avgustu prične z gradnjo (zemeljska dela in izdelava spodnjega ustroja), kolikor v postopku oddaje del ne bo pritožbe.
Ob koncu maja 2001 se dokonča rekonstrukcijo regionalne ceste R1/230 (prej R 353).
V drugi polovici leta se začne postopek oddaje javnega naročila za glavna dela na II. etapi AC od priključka Murska Sobota do Vučje vasi.
(13) Blagovica–Šentjakob, dolžina 20,2 km
(13.2) Krtina–Lukovica (CP Kompolje) (6,1 km)
predvidena predaja prometu: junij 2002
Na etapi Krtina–Lukovica in delu etape Lukovica–Blagovica (do CP Kompolje) se nadaljuje gradnja trase, objektov, premostitvenih objektov, zadrževalnika Drtijščica, vodnega rova in regulacij vodotokov. V letu 2001 se:
– odstrani predobremenilne nasipe,
– deloma izvede zgornji ustroj,
– izvede protihrupne nasipe z odvodnjavanjem cestnega telesa,
– izvede prestavitev plinovoda v območju Trnjave,
– izvede prestavitev daljnovoda in vodovoda v območju Lukovice,
– pridobi se gradbeno dovoljenje za čistilno napravo Lukovica ter zbiralnik za odpadno vodo,
– predvidoma v juniju 2001 se začne gradnjo čistilne naprave (dokončanje v začetku leta 2002).
Izvede se postopek za oddajo javnega naročila za cestninsko postajo Kompolje s predvidenim začetkom gradnje v oktobru 2001, kolikor v postopku ne bo pritožb. Izvede se postopek oddaje javnega naročila za glavna dela na trasi, v katerem je že prišlo do pritožbe, zaradi česar v letu 2001 ni možno dokončati izvedbe teh del, zato ta avtocestni odsek letos ne bo predan prometu.
(30) Vransko–Blagovica, dolžina 16,8 km
(30.1) Vransko–Trojane (8,6 km)
predvidena predaja prometu: konec 2002
Izvede se odkupe manjkajočih zemljišč in nepremičnin za celoten odsek, izdela se manjkajočo projektno dokumentacijo in v juniju 2001 začne postopek javnega razpisa za oddajo del avtocestne baze, ki bo predvidoma zaključen v oktobru 2001 (kolikor ne bo pritožb).
Na trasi avtoceste se:
– nadaljuje zemeljska dela, ki bodo delno tudi dokončana v letu 2001,
– dela na zgornjem ustroju,
– dela na odvodnjavanju,
– nadaljuje in v letu 2001 tudi dokonča se dela na premostitvenih objektih, opornih in podpornih zidovih ter kamnitih zložbah,
– nadaljuje se gradnja viadukta Ločica, in sicer temeljenje, spodnja konstrukcija in zgornja konstrukcija (izvedba zgornje konstrukcije bo potekala še v letu 2002),
– v predorih Ločica in Jasovnik se izvede finalizacijo predora z notranjo oblogo.
Izvede se gradbiščne priključke in vodnogospodarske ureditve (bazeni, regulacije). Opravi se dela na deviacijah, gozdnih in poljskih poteh.
Začne se gradnjo avtocestne baze Vransko.
Predvidoma v septembru 2001 bo zaključen postopek oddaje javnega naročila za elektrostrojno opremo v obeh predorih (kolikor ne bo pritožb). Takoj po izboru izvajalca se ga uvede v delo, ki bo končano v letu 2002.
(30.2) Trojane–Blagovica (8,2 km)
Dokonča se projektno dokumentacijo za cestogradbena dela in pridobi enotno dovoljenje za gradnjo dela trase od predora Trojane do konca viadukta Vranke.
Izvaja se dela na predoru Trojane (izkop predorske cevi s podgradnjo).
Za izvedbo del na trasi od predora Trojane do konca viadukta Vranke se v septembru 2001 zaključi postopek oddaje javnega naročila in, kolikor ne bo pritožb, se začne dela na tem odseku:
– izvede se posek in spravilo lesne mase,
– izvede se začetna gradbena dela na temeljenju dveh viaduktov ter varovanju izkopnega portala predora Podmilj na vzhodni in zahodni strani predora.
V letu 2001 se gradnjo nadaljuje na 37,5 km štiripasovnih avtocest.
1.3.3. Odseki, na katerih se gradnja v letu 2001 začenja
V letu 2001 je predviden začetek gradnje naslednjih odsekov in pododsekov (imenovanja in oznake so v skladu s Tabelo 3 iz NPIA):
(3) Pesnica–Slivnica, dolžina 20,7 km
(3.3) AC Zrkovska–priključek Pesnica (6,3 km)
V letu 2001:
– se nadaljuje izdelavo projektno tehnične dokumentacije faze PGD – PZI za pododseke AC Ptujska cesta–Zrkovska cesta in AC Zrkovska cesta–Pesnica,
– se nadaljuje odkupe zemljišč in objektov na pododseku AC Zrkovska cesta–Pesnica,
– se nadaljuje pridobivanje enotnih dovoljenj za gradnjo za celotno traso oziroma za posamezne pododseke in objekte, skladno z dinamiko pridobivanja zemljišč in objektov,
– bo za servisno cesto skozi Vodolsko dolino (1. etapa) takoj po plačilu spremembe namembnosti zemljišča (zahtevek je že dan) izdano gradbeno dovoljenje,
– bo za priključne ceste rondo Pesnica gradbeno dovoljenje izdano v mesecu maju 2001,
– bo gradbeno dovoljenje za most čez Dravo pridobil že izbrani izvajalec gradnje mostu v roku štirih mesecev po podpisu pogodbe,
– se izdela projektno tehnično dokumentacijo faze PZI za most čez Dravo
– izvede se geodetska dela za most čez Dravo,
– začne se izvedba temeljenja mostu čez Dravo,
– začne se izvajati pripravljalna, geodetska in zemeljska dela na deviacijah lokalnih cest skozi Vodolsko dolino ter na lokaciji Maribor–Malečnik.
Izvede se postopek oddaje javnega naročila za izgradnjo priključnih cest rondo Pesnica, za katere se predvidoma v oktobru 2001 začne gradnjo peščenih pilotov, kolikor v postopku oddaje javnega naročila ne bo pritožbe.
V drugi polovici leta se začne postopek oddaje javnega naročila za izgradnjo servisne ceste skozi Vodolsko dolino (2. etapa).
(22) Klanec–Ankaran, dolžina 14,6 km
(22.1) Srmin–Socerb (10,1 km)
V letu 2001 se:
– do konca leta dokonča projektno dokumentacijo nivoja PGD in PZI,
– izvaja odkupe zemljišč na celotni trasi odseka Klanec–Ankaran,
– do konca leta zaključi začetna gradbena dela (dostopne poti do viadukta Črni kal in predora Dekani, prestavitve komunalnih vodov na dostopnih poteh, deponija viškov materiala za Matavinc).
– v juniju na viaduktu Črni kal začne izvedbo pripravljalnih in zemeljskih del ter dela na temeljenju in spodnji konstrukciji, kolikor v postopku oddaje javnega naročila ne bo pritožb,
– v avgustu začne izvedbo pripravljalnih in zemeljskih del na delu trase med priključkoma Kastelec in Črni kal (vključno s priključkom Črni kal), kolikor v postopku oddaje javnega naročila ne bo pritožb.
(22.2) Socerb–Klanec (4,5 km)
V letu 2001 se:
– do konca leta dokonča začetna gradbena dela (dostopne poti do predora Kastelec, prestavitve komunalnih vodov na dostopnih poteh),
– na trasi prične izvedbo pripravljalnih in zemeljskih del ter del na prestavitvah energetskih in komunalnih vodov,
– v avgustu 2001 na predoru Kastelec začne izvajati dela na predusekih, kolikor ne bo pritožb v postopku oddaje javnega naročila,
– na posameznih objektih (dva podvoza, en nadvoz in viadukt Smelavec) izvede projektiranje nivoja PGD in PZI ter v septembru začne izvedbo pripravljalnih del, kolikor ne bo pritožb v postopku oddaje javnega naročila.
(27) Razdrto–Vipava, dolžina 15,8 km
(27.2) Rebernice (10,7 km)
V letu 2001 se:
– izdela projektno dokumentacijo nivoja PGD in PZI,
– izvaja parcelacijo in odkup zemljišč,
– pridobi gradbeno dovoljenje,
– izvede se postopek razpisa za oddajo začetnih gradbenih del ter ob koncu leta 2001 prične s temi deli, kolikor v postopku oddaje javnega naročila ne bo pritožb.
(33) Podtabor–Naklo, dolžina 4,3 km
Dokonča se projektno dokumentacijo nivoja PGD in PZI, izvaja se odkupe zemljišč na celotni trasi s prioriteto odkupa ob mostu čez Tržiško Bistrico.
Začne se:
– gradbena dela na mostu čez Tržiško Bistrico in sicer na temeljenju in spodnji konstrukciji,
– gradbena dela na podvozu v priključku Zvirče, ki bodo predvidoma zaključena v letu 2001 (vključno s potrebnimi obvozi).
V drugi polovici leta se pripravi in izvede postopek razpisa za vsa preostala gradbena dela na trasi in ostalih objektih. V primeru, da bo postopek izveden brez pritožbe, se ob koncu leta začne začetna dela na trasi.
(37) Bič–Trebnje–Hrastje, štiripasovna avtocesta, dolžine 21,1 km etapa Bič–Korenitka, dolžina 4,8 km
Po uveljavitvi uredbe o lokacijskem načrtu (predvidoma ob koncu maja 2001) se:
– izdela projektno in investicijsko dokumentacijo,
– izvede odmero in parcelacijo zemljišč,
– pridobiva zemljišča in objekte,
– izvaja arheološka dela,
– začne izvedbo postopka oddaje javnega naročila za pripravljalna dela in za gradnjo na trasi avtoceste,
– ob koncu leta začne z izvedbo pripravljalnih del, kolikor bo postopek izvršen v optimalnih rokih (brez pritožb, zadostno število ponudb ipd).
(39) Kronovo–Smednik, štiripasovna avtocesta, dolžine 9,2 km
Po uveljavitvi uredbe o lokacijskem načrtu (april 2001) se:
– izdela projektno in investicijsko dokumentacijo,
– opravi odmero in parcelacijo zemljišč,
– pridobiva zemljišča in objekte,
– izvaja arheološka dela,
– začne izvedbo postopka oddaje javnega naročila za pripravljalna dela in za gradnjo na trasi avtoceste,
– ob koncu leta začne z izvedbo pripravljalnih del, kolikor bo postopek opravljen v optimalnih rokih (brez pritožb, zadostno število ponudb ipd).
(41) Krška vas–Obrežje, dolžina 12,3 km
Po uveljavitvi uredbe o lokacijskem načrtu (predvidoma maja 2001) se:
– izdela projektno in investicijsko dokumentacijo,
– izvede odmero in parcelacijo zemljišč,
– pridobiva zemljišča in objekte,
– izvaja arheološka dela,
– začne izvedbo postopka oddaje javnega naročila za pripravljalna dela in za gradnjo na trasi avtoceste,
– ob koncu leta se začne z izvedbo pripravljalnih del, kolikor bo postopek izvršen v optimalnih rokih (brez pritožb, zadostno število ponudb ipd),
– pospešeno se izvaja priprave na gradnjo mejnega platoja in začetna gradbena dela.
V letu 2001 se gradnja začne na:
– 51,5 km štiripasovnih avtocest in
– 10,7 km hitrih cest.
Skladno s pogodbo o sofinanciranju izgradnje avtocestnih odsekov Malence–Šentjakob in Zadobrova–Tomačevo, sklenjeno med Mestno občino Ljubljana (v nadaljevanju: MOL) in DARS d.d. dne 27. 3. 1996, je MOL predložila enotno dovoljenje za gradnjo povezovalne ceste od Dolomitskega odreda do priključka Brdo od km 0+00 do km 0+929,03 (št. 351-1600/99) z dne 26. 2. 2001. Ocenjen sofinancerski delež DARS d.d. (cene 1. 3. 1999) pri gradnji navedenega odseka znaša 431 mio tolarjev. V letu 2001 je za gradbena dela na tej povezovalni cesti predvidenih 70 mio tolarjev, ki so zajeti v predvideni porabi za leto 2001 na odseku Šentjakob–Malence (gl. poglavje 1.3.5. Odseki, zgrajeni po letu 1994, na katerih se bodo v letu 2001 izvajala zaključna dela).
1.3.4. Odseki, na katerih se bo v letu 2001 opravilo aktivnosti pred gradnjo
Na naslednjih odsekih in pododsekih se bo v letu 2001 opravilo aktivnosti pred gradnjo (imenovanja in oznake so v skladu s Tabelo 3 iz NPIA):
(6) Lenart–Beltinci, dolžina 42,3 km
(6.2) Cogetinci–Vučja vas (12,1 km)
Po uveljavitvi lokacijskega načrta (predvidoma v juniju 2001) se izdela investicijski program in pridobi izvajalca projektne dokumentacije. Izdeluje se projektno dokumentacijo faze PGD in PZI.
(9) Slovenska Bistrica–Hajdina, dolžina 14,1 km
(9.3) Obvoznica Pragersko (6,05 km)
Dokonča se projektno dokumentacijo (faze PGD, PZI, PZR). V prvi polovici leta se projekte revidira. Dokonča se odmero in parcelacijo zemljišč ter prične se odkupovanje zemljišč. Poleti 2001 se prične izvedba arheoloških izkopavanj.
(10) Hajdina–Ormož, dolžina 30,0 km
(10.4) Markovci–Gorišnica (5,6 km)
Začne se izdelava projektne dokumentacije (faze PGD, PZI, PZR).
(10.5) Gorišnica–Ormož (10,4 km)
Nadaljuje se odkup zemljišč in objektov ter izdeluje in v prvi polovici leta dokonča projektno dokumentacijo (faze PGD, PZI).
(11.1) Priključek Lopata, dolžina 3,1 km
V prvem polletju 2001 se dokonča projektno dokumentacijo (faze PGD, PZI, PZR), projekte se revidira. Prične se z odmero in parcelacijo zemljišč ter s predhodnimi postopki odkupa zemljišč. Izvede se ureditev grobišč.
(13) Blagovica–Šentjakob, dolžine 20,2 km
(13.3) Lukovica (6,0 km)
Izvedejo se postopki za oddajo del za gradnjo odseka.
(23) Škofije–Srmin, dolžina 3,1 km
Izdeluje se projektno dokumentacijo nivoja PGD in PZI opravi se odkup zemljišč in objektov predvidenih za rušenje.
V letu 2001 se bo opravilo aktivnosti pred gradnjo (ne pa tudi začelo z gradnjo) na skupno:
– 21,2 km štiripasovnih avtocest,
– 16 km dvopasovnic,
– 6,1 km obvoznice (Pragersko) in
– 3,1 km priključka (Lopata).
1.3.5. Odseki, zgrajeni po letu 1994, na katerih se bodo v letu 2001 izvajala zaključna dela
V letu 2001 je predvidena izvedba zaključnih del na naslednjih odsekih in pododsekih avtocest in cest iz nacionalnega programa (zaključna dela na odsekih, ki so bili predani prometu pred letom 1994, to je pred začetkom izvajanja nacionalnega programa izgradnje avtocest, so prikazani v poglavju 1.3.6.) (imenovanja in oznake so v skladu s Tabelo 3 iz NPIA):
(2) Pesnica–Šentilj, dolžina 9,5 km
predan prometu: 18. 10. 1996
Odkupuje se zemljišča po dokončni odmeri. Pridobiva se uporabno dovoljenje.
(3) Pesnica–Slivnica, dolžina 20,7 km
(3.1) AC Slivnica–priključek Ptujska (4,4 km)
predan prometu: 15. 5. 2000
Izvede se dokončna odmera zemljišč in zaključi se izvedba odkupov zemljišč po dokončni odmeri. Izvede se monitoringe vplivov na okolje. Zaključi se dela na reševanju premoženjsko pravnih zadev lastnikov rušenih objektov. Izvede in zaključi se izvedba potrebnih protihrupnih ukrepov na osnovi rezultatov izvedenih monitoringov, odpravi se pomanjkljivosti, ki so bile ugotovljene na tehničnih pregledih, opravijo se zaključni obračuni z izvajalci del, zaključi in arhivira se upravna in tehnična dokumentacija.
(3.4) Zrkovska cesta od km 0,0 do km 0,87 (0,9 km)
predan prometu: 18. 9. 2000
Izvede se dokončna odmera zemljišč, zaključi se izvedba odkupov zemljišč po dokončni odmeri, izvede se monitoringe vplivov na okolje. Odpravi se pomanjkljivosti, ki so bile ugotovljene na tehničnih pregledih, opravijo se zaključni obračuni z izvajalci del, zaključi se upravno in tehnično dokumentacijo.
(4) Slivnica–Fram–BDC, dolžina 7,0 km
predan prometu: 24. 10. 1997
Na trasi avtoceste in hitre ceste se opravi dokončno odmero in odkup zemljišč po dokončni odmeri. Pridobiva se uporabno dovoljenje.
(7) Beltinci–Pince, dolžina 34,4 km
(7.5) Obvoznica Lendava, dvopasovnica, dolžina 6,8 km
predana prometu: 31. 7. 1999
Izvaja se odkup zemljišč po dokončni odmeri. Pridobiva se uporabno dovoljenje.
(9) Slovenska Bistrica–Hajdina, dolžina 14,1 km
(9.1) Priključek Slovenska Bistrica–sever, dolžina 0,8 km
predan prometu: 29. 9. 1997
Izvaja se odkup zemljišč po dokončni odmeri. Pridobiva se uporabno dovoljenje.
(9.2) Rekonstrukcija G1-2 od priključka Slovenska Bistrica do obvoznice Pragersko (3,5 km)
predan prometu: 1. 7. 1999
Izvaja se odkup zemljišč po dokončni odmeri. Pridobiva se uporabno dovoljenje.
(10) Hajdina–Ormož, dolžina 30,0 km
(10.1) Obvoznica Ormož, dvopasovnica, dolžina 3,77 km
predana prometu: 11. 9. 1998
Izvaja se odkup zemljišč po dokončni odmeri. Pridobiva se uporabno dovoljenje.
(11) Hoče–Arja vas, dolžina 47,0 km
predan prometu: 25. 10. 1996
Izvaja se odkup zemljišč po dokončni odmeri. Pridobiva se uporabno dovoljenje.
(12) Arja vas–Vransko, dolžina 20,9 km
predan prometu: 19. 9. 1997
Izvaja se dokončna ureditev zemljiško-knjižnih zadev in še potrebni odkupi (po dokončni odmeri zemljišč, za AC bazo Vransko).
(14) Zadobrova–Tomačevo, dolžina 4,3 km
predan prometu: 31. 10. 96 in 27. 8. 99
Izvaja se dokončna ureditev premoženjsko pravnih zadev ter prometna oprema prilagodi odprtju odseka Šentjakob–Krtina.
(15) Malence–Šentjakob, dolžina 10,7 km
predvidena predaja celotnega odseka prometu: avgust 2001
Dokonča se prometno opremo odseka v povezavi z istočasnim odprtjem odseka Šentjakob–Krtina. Izvaja se in dokonča zgornji ustroj v dolžini 1 km na stiku s sosednjim odsekom Šentjakob–Krtina (v odvisnosti od preselitve oziroma porušenja edine preostale kmetije ne trasi). Izvaja se dokončna ureditev premoženjsko pravnih zadev.
(17) Čebulovica–Divača, dolžina 5,1 km
predan prometu: 12. 7. 1995
Izvaja se dokončno ureditev premoženjsko pravnih zadev.
(18) Divača–Dane, dolžine 8,4 km
predan prometu: 8. 12. 1995
Izvaja se dokončno ureditev premoženjsko pravnih zadev.
(19) Dane–Fernetiči, dolžine 3,8 km
predan prometu: 14. 11. 1997
Izvaja se dokončno ureditev premoženjsko pravnih zadev.
(20) Divača–Kozina, dolžina 6,7 km
predan prometu: 27. 3. 1998
Izvaja se dokončno ureditev premoženjsko pravnih zadev.
(21) Kozina–Klanec, dolžina 4,8 km
(21.1) Kozina–Klanec od km 6,7 do km 7,5 (0,8 km)
predan prometu: 24. 11. 2000
Izvede se vsa zaključna dela na trasi in objektih (odprava pomanjkljivosti po zapisniku o tehničnem pregledu in pomanjkljivosti, ugotovljenih s strani naročnika in vzdrževalca). Nabavi se še potrebno opremo in stroje za vzdrževanje. V prvi polovici leta se izvede tudi protihrupni zid ob glavni cesti Divača–Koper. Izvaja se razlastitev in odkup zemljišč ter izvrši dokončno poplačilo odškodnin v razlastitvenem postopku.
(21.2) Kozina–Klanec od km 7,5 do km 11,5 (4,0 km)
predan prometu: 24. 11. 2000
Izvede se vsa zaključna dela na trasi in objektih (odprava pomanjkljivosti po zapisniku o tehničnem pregledu in pomanjkljivosti, ugotovljenih s strani naročnika in vzdrževalca). Nabavi se še potrebno opremo in stroje za vzdrževanje za avtocestno bazo Kozina. Do konca leta se zaključi gradnjo avtocestne baze Kozina in nabavi notranjo opremo.
(25) Izola–Jagodje, dolžina 3,6 km
predan prometu: 10. 6. 1999 (dograditev dveh pasov na dolžini 2,3 km)
Izvaja se dokončna ureditev premoženjsko pravnih zadev.
(27) Razdrto–Vipava, dolžina 15,8 km
(27.1) HC razcep Razdrto–km 1,3 (1,3 km)
predan prometu: 24. 11. 2000
Odpravi se pomanjkljivosti na trasi in CP Nanos, ugotovljene ob tehničnem pregledu. Zaključi se dela na hortikulturni ureditvi in ureja premoženjsko pravne zadeve.
(28) Vipava–Selo, dolžina 11,5 km
predan prometu: 25. 10. 1999
Uredi se dostopne poti, dokončuje se premoženjsko pravne zadeve, izvaja se monitoringe. Izvede se vsa zaključna dela na trasi in objektih (odprava pomanjkljivosti po zapisniku o tehničnem pregledu in pomanjkljivosti, ugotovljenih s strani naročnika in vzdrževalca).
(29) Selo–Šempeter, dolžina 11,8 km
predan prometu: 24. 5. 1996
Uredi se dostopne poti, dokončuje se premoženjsko pravne zadeve, izvaja se komunalne vode za oskrbno postajo Vogrsko (povezava platojev sever in jug).
(34) Naklo–Kranj, dolžina 8,7 km
predan prometu: 21. 11. 2000
Izvaja se zaključna dela zlasti na protihrupnih ukrepih na desni polovici avtoceste, kjer jih zaradi zapor ni bilo mogoče izvesti v preteklem letu oziroma pred otvoritvijo odseka. Dokončuje se ureditev premoženjsko pravnih zadev, končno odmero ter vpis v zemljiško knjigo.
(36) Višnja gora–Bič, dolžina 11,2 km
predan prometu: 3. 10. 2000
Odpravi se vse pomanjkljivosti ugotovljene na tehničnih pregledih, izvede se zaključna dela, dela na cestni infrastrukturi v Ivančni Gorici (do jeseni) in deviacijo 1-14, v kolikor bo rešena problematika stanovanjskega objekta. Nabavi se mehanizacijo, vozila in opremo AC baze Dob in notranjo opremo CP Dob. Zaključuje se premoženjsko – pravne zadeve in arheološke preiskave.
Do konca maja se izdela projektno dokumentacijo za rekonstrukcijo avtoceste v Višnji gori (AC odsek Šmarje Sap–Višnja gora), ki predstavlja navezavo na odsek Višnja gora–Bič, in sicer razširitev in niveletna prilagoditev južnega dela avtoceste v dolžini 1270 m ter niveletna prilagoditev severnega dela avtoceste v dolžini 460 m. Začne se postopek oddaje del za to rekonstrukcijo. Kolikor bo postopek izvršen v optimalnih rokih (brez pritožb, zadostno število ponudb ipd), bodo dela v večji meri opravljena še v letu 2001.
V letu 2001 se bo izvajalo zaključna dela na novih avtocestah in cestah (zgrajenih po letu 1994) na skupno:
– 96,8 km štiripasovnih avtocest,
– 24,6 km hitrih cest,
– 58 km dograjenih dvopasovnih avtocest v štiripasovnice,
– 0,9 km dvopasovnic,
– 10,6 km obvoznic (Lendava, Ormož),
– 3,5 rekonstrukcij (med priključkom Slovenska Bistrica–sever in obvoznico Pragersko) in
– 0,8 km priključka (Slovenska Bistrica–sever).
1.3.6. Zaključna dela na avtocestah, zgrajenih pred letom 1994
Na določenih avtocestnih odsekih, ki so bili predani prometu že pred letom 1994 (pred ustanovitvijo družbe za avtoceste), se izvedejo zaključna in dodatna dela, ki so bila zahtevana ob izdaji lokacijskih odločb in so posledica meritev hrupa, ali pa so bila zahtevana pri tehničnih pregledih in jih zaradi potrebnih predhodnih postopkov ni bilo mogoče zaključiti hkrati z ostalimi deli. V sredstvih namenjenih za ta dela, so zajeta tudi sredstva za dokončno ureditev premoženjsko – pravnih zadev na teh avtocestnih odsekih. Za ta namen je predvidenih 53 mio tolarjev.
1.3.7. Vrednost del pri gradnji avtocest in drugih cest v letu 2001
Vrednost del po odsekih v letu 2001 je določena v Tabeli 1. V njej je prikazana tudi primerjava med planom 2001 in vrednostmi, ki so za leto 2001 na posameznem odseku oziroma postavki predvidene v nacionalnem programu izgradnje avtocest.

1.3.8. Odstopanje investicijskih vrednosti
Investicijske vrednosti odsekov, na katerih je ugotovljena prekoračitev investicijskih vrednosti, so podane v Tabeli 2, ki prikazuje stare in nove ocene investicijskih vrednosti ter razlike med njimi. Prikazane prekoračitve bodo v celoti pokrite z lastnimi viri. Kratko so podani tudi najpomembnejši razlogi za spremembe investicijskih vrednosti.
Tabela 2:
NOVE INVESTICIJSKE VREDNOSTI AVTOCESTNIH ODSEKOV, KI SO BILI ŽE NAVEDENI V LETNIH PLANIH

Legenda:
DDV = vpliv uvedbe davka na dodano vrednost
s.n. = odškodnina zaradi spremembe namembnosti zemljišč (razlika med plačilom 30% in 100%)
Opombe:
(1) Stara investicijska vrednost ni zajemala vpliva DDV, ker so bili investicijski programi potrjeni pred sprejetjem zakona o DDV.
(2) Datum upoštevanih stalnih cen za oceno investicijske vrednosti, to je cene iz ustreznega planskega dokumenta.
1.3.9. Investicijske vrednosti novih odsekov
Ocena investicijskih vrednosti odsekov, na katerih je v letu 2001 določen začetek gradnje in doslej niso bili navedeni v letnih planih, pa je podana v Tabeli 3. V njej so podane ocene investicijskih vrednosti odsekov po stalnih cenah (september 1997), predvideni viri sredstev in skladnost planiranih investicij z veljavnim nacionalnim programom.
Tabela 3:
INVESTICIJSKE VREDNOSTI AVTOCESTNIH ODSEKOV, NA KATERIH JE V LETU 2001 PREDVIDEN ZAČETEK GRADNJE IN DOSLEJ NISO BILI NAVEDENI V LETNIH PLANIH

Legenda:
NPIA = Spremembe in dopolnitve nacionalnega programa izgradnje avtocest v RS
Opombe:
(1) Primerjani sta primerljivi vrednosti (nova investicijska ocena brez vpliva DDV in z le 30% spremembo namembnosti).
(2) Nacionalni program ni predvideval etapne gradnje, zato tudi vrednostna primerjava ni možna.
(3) Do zagotovitve sredstev iz predvidenega kredita EIB VI za odsek Bič-Trebnje-Hrastje (etapa Bič–Korenitka) in odsek Kronovo–Smednik v višini 76,5 mio USD (tečaj 1USD = 168 SIT) bodo sredstva zagotovljena iz lastnih sredstev (bencinski tolar).
(4) Datum upoštevanih stalnih cen za oceno investicijske vrednosti.
2. VZDRŽEVANJE IN UPRAVLJANJE AVTOCEST
2.1. Redno vzdrževanje avtocest
Cilji, naloge in obveznosti DARS, d.d. na področju rednega vzdrževanja avtocest so opredeljeni s
– predpisi o javnih cestah,
– predpisi o varnosti v cestnem prometu,
– predpisi o varstvu okolja.
Osrednja izvršilna predpisa k zakonu o javnih cestah, ki podrobneje določata naloge rednega vzdrževanja avtocest in način njihovega izvajanja, sta pravilnik o vrstah vzdrževalnih del na javnih cestah in nivoju rednega vzdrževanja javnih cest (Uradni list RS, št. 62/98) ter uredba o preoblikovanju Podjetja za vzdrževanje avtocest Ljubljana, p.o. v javno podjetje Podjetje za vzdrževanje avtocest, d.o.o. (Uradni list RS, št. 56/96).
Pravilnik določa, da redno vzdrževanje avtocest obsega:
– pregledniško službo,
– redno vzdrževanje vseh prometnih površin avtocest,
– redno vzdrževanje površin in naprav izven vozišč avtocest,
– redno vzdrževanje cestnih objektov, prometne signalizacije in opreme avtocest,
– vzpostavitev prevoznosti in zagotavljanje prometne varnosti po elementarnih in drugih izrednih dogodkih na avtocestah,
– zimsko službo in druge naloge, ki se morajo izvajati zaradi zagotavljanja nemotenega in varnega odvijanja prometa.
Redno vzdrževanje v letnem obdobju:
Glavna dela rednega vzdrževanja avtocest v letnem obdobju obsegajo predvsem pregledniško službo, čiščenje in popravila prometnih površin, vzdrževanje, popravila in zamenjave poškodovane opreme, ureditev in naprav, vzdrževanje in označevanje talnih oznak, košnja trave in vzdrževanje druge vegetacije, ukrepi intervencijskih skupin za posredovanje ob prometnih nesrečah in druga dela.
Redno vzdrževanje v zimskem obdobju:
Zimska služba je neposredno odvisna od geografskega položaja in klimatskih značilnosti, ki so v Sloveniji zelo različne. Razpoložljiva količina in kvaliteta mehanizacije za zimsko službo zagotavlja s pravilnikom določen nivo rednega vzdrževanja. Število delavcev javnega podjetja za vzdrževanje avtocest, ki skrbi za izvajanje zimske službe, je določeno glede na primerljive službe v razvitih zahodnih državah. Osnovna dela v zimski službi so postavitev dodatne prometne signalizacije, posebej obvestilnih tabel in snežnih kolov za izvajanje zimske službe, postavitev palisad za varovanje pred snežnimi zameti, preprečevanje in odpravljanje poledice ter odstranjevanje snega s prometnih površin avtocest. V stroške zimske službe je vključena tudi nabava posipnih materialov za preprečevanje poledice.
V zimskem obdobju so vse avtoceste in hitre ceste ter priključki nanje v prvem prednostnem razredu, kar pomeni, da se zagotavlja njihova trajna prevoznost; ob močnem sneženju mora biti trajno zagotovljena prevoznost vsaj enega voznega pasu teh cest in dovoz k večjim parkiriščem ob njih.
Redno vzdrževanje avtocest opravlja javno podjetje Podjetje za vzdrževanje avtocest d.o.o. (PVAC d.o.o.), ki je bilo z že omenjeno uredbo ustanovljeno za izvajanje te gospodarske javne službe. Uredba o načinu opravljanja rednega vzdrževanja in organiziranja obnavljanja državnih cest (Uradni list RS, št. 48/98) določa, da se s pogodbo za redno vzdrževanje avtocest lahko določi, da izvajalec rednega vzdrževanja avtocest lahko posamezna dela odda podizvajalcu in da se mora oddaja teh del opraviti po predpisih o javnih naročilih.
S pogodbo, ki jo DARS d.d. sklene s PVAC d.o.o. za redno vzdrževanje avtocest, se določijo tista dela in nabave, ki so sicer vezana na redno vzdrževanje avtocest, vendar ne sodijo v osnovno dejavnost PVAC d.o.o. (npr. vzdrževanje objektov visoke gradnje in razne opreme in ureditev za obratovanje avtocest in cestnih baz) ali pa PVAC d.o.o. nima lastnih kapacitet ali naravnih virov (npr. posipni materiali).
Obseg rednega vzdrževanja za leto 2001:
Dolžina avtocest in priključkov na dan 31.12.2000 znaša skupno 432,288 km avtocest, od tega 322,393 km AC in HC ter 109.895 km priključkov.
Po študiji “Avtocestne vzdrževalne baze” je na vsakih cca 70 km avtocest locirana avtocestna baza, v kateri je zagotovljena pomoč voznikom na cesti in na razpolago delovna posadka in ustrezna mehanizacija za vsa redna vzdrževalna dela.
V letu 2000 so bila za redno vzdrževanje zagotovljena sredstva v višini 3.200 mio tolarjev, za leto 2001 pa ta znesek znaša 3.860 mio tolarjev.
Vrednost del za izvedbo rednega vzdrževanja je določena na podlagi porabe v preteklih letih, z upoštevanjem odprtja novih odsekov v letu 2001 v skupni dolžini 15,2 km (Šentjakob–Krtina, Vipava–Podnanos, priključek Razdrto, 2B etapa hitre ceste v Mariboru).
Vrednosti posameznih del rednega vzdrževanja avtocest:

– stroški v zvezi z delom
PVAC d.o.o.                                   2.730 mio tolarjev
– nabava posipnih materialov                    190 mio tolarjev
– odprava lokalnih poškodb
na voziščih                                     360 mio tolarjev
– ostali ukrepi vzdrževanja
prometnih površin                               115 mio tolarjev

Drugi stroški v zvezi z rednim vzdrževanjem avtocest:
Ti stroški obsegajo
– pripravo strokovnih podlag in predlogov ukrepov v zvezi z vzdrževanjem zgrajenih avtocest, vodenjem prometa in izboljšanjem njihove prometne varnosti;
– del stroškov vzdrževanja in obratovanja površin, objektov in naprav, kjer je več uporabnikov oziroma upravljavcev (del površin za spremljajoče dejavnosti, ki niso razmejene med funkcionalne površine izvajalcev spremljajočih dejavnosti, in del površin na MMP Karavanke, ki jih soupravljajo carina, mejna policija in DARS d.d.);
– stroške električne energije po odjemnih mestih, zgrajenih za potrebe avtocest, ki so evidentirana na DARS d.d. kot investitorja;
– posebej izkazane stroške nadomestila za uporabo stavbnih zemljišč.
Navedeni stroški so predvideni v višini:

– za strokovne in svetovalne storitve
na področju zgrajenih AC                        150 mio tolarjev
– za vzdrževanje dela površin za
spremljajoče dejavnosti                         100 mio tolarjev
– za električno energijo                        150 mio tolarjev
– za del vzdrževanja MMP Karavanke               65 mio tolarjev

Stroški nadomestil za uporabo stavbnih zemljišč:
Davčna uprava Republike Slovenije je v preteklih letih izdala odločbe o odmeri nadomestila za uporabo stavbnih zemljišč, zoper katere je DARS d.d. v zakonitem roku vložil pritožbe zaradi nepravilne ugotovitve dejanskega stanja in napačne uporabe veljavnih predpisov, sklicujoč se na 13. člen zakona o javnih cestah, ki določa, da se za sestavni del javne ceste štejejo tudi zemljišča, objekti in naprave, ki jih je investitor v javno cesto pridobil ali zgradil za opravljanje rednega vzdrževanja ceste ali za opravljanje spremljajočih dejavnosti, za katere pa se po 3. členu zakona o stavbnih zemljiščih nadomestilo ne plačuje, ker gre za javno dobro. Pritožbe, tudi z vložitvijo tožbe pri Upravnem sodišču Republike Slovenije v Ljubljani, ki je še v postopku, niso zadržale izterjave odmerjenih obveznosti, ki so za leto 2000 znašale 160 mio tolarjev, za leto 2001 pa predstavljajo vrednost 210 mio tolarjev.
2.2. Obnavljanje avtocest
Od leta 1994 poteka intenzivno obnavljanje vozišč, objektov in opreme avtocest, ki so bile v slabem stanju zaradi pomanjkanja sredstev za njihovo vzdrževanje v preteklosti, in redna obnovitvena dela. Obseg zapor zaradi obnovitvenih del glede na predhodna leta se bistveno ne bo zmanjšal. Večja obnovitvena dela se opravljajo izven turistične sezone, razen obnovitev objektov, ki jih ni možno prekiniti.
Razpoložljiva sredstva za obnove ne zadoščajo za izvedbo vseh potrebnih obnov, zato bodo prioritetno obnovljeni najbolj dotrajani odseki. Obnovitvena dela na najstarejši avtocesti Ljubljana–Postojna se bodo izjemoma izvajala istočasno na več mestih.
Vrednost obnov vozišč, objektov in opreme v letu 2001 znaša 2.130 mio tolarjev in obsega sledeča večja dela:

– obnova vozišč (AC Maribor–
Vransko: Žepina–Celje, CP Tepanje–
Dramlje, Fram–Slovenska Bistrica;
AC Ljubljana–Razdrto: Verd–
Ljubljanica–Vrhnika, Hruševje–
Razdrto, železniški nadvoz–reka
Pivka, Ivanje selo–Lom)                       1.050 mio tolarjev
– obnova objektov (od tega Vrhole
ca. 150 mio tolarjev)                           290 mio tolarjev
– popravila cestne opreme                       150 mio tolarjev
– sanacija poškodb v predoru
Karavanke                                       100 mio tolarjev
– obnova AC baz                                  40 mio tolarjev
– izdelava intervencijskih prehodov,
zamenjava odbojnih ograj in zaščitnih
mrež                                            260 mio tolarjev
– sanacija brežin (Golo rebro,
Višnja gora in drugo)                            85 mio tolarjev

Že v letu 2001 se bo izvedel tudi del postopkov izbire najugodnejših ponudnikov za obnove vozišč in objektov iz sredstev prihodnjega leta, in to v višini do 600 mio tolarjev. Namen vnaprejšnjega vodenja postopkov javnih naročil je omogočiti izvedbo dela obnovitvenih del v pomladanskem obdobju naslednjega leta, to je še v času pred začetkom turistične sezone.
2.3. Naložbe v osnovna sredstva obstoječih avtocest
Za zagotavljanje enake stopnje opremljenosti in varstva okolja pred vplivi cest je potrebno stare avtoceste opremiti s sodobno elektrostrojno opremo, mehanizacijo za vzdrževanje in s protihrupnimi ograjami.
Stroški za naložbe v osnovna sredstva v letu 2001 znašajo 1.220 mio tolarjev.
Opravljena bodo naslednja dela in nabave:

– nabava nove mehanizacije in opreme
za nadomestitev dotrajane
mehanizacije in opreme za
vzdrževanje                                     395 mio tolarjev
– izgradnja protihrupnih ograj
(na območjih: Kozarje, Vodice,
Brezovica, Vrhnika, Verd in Postojna)           210 mio tolarjev
– nabava “ABC” elektronskih tablic*             250 mio tolarjev
– oprema za prenos podatkov ob AC                70 mio tolarjev
– preureditev cestninskih postaj
za zagotovitev večje pretočnosti                100 mio tolarjev
– nadgradnja sistema ABC                         70 mio tolarjev
– reševanje prometne problematike
na območju od Vrhnike do Ljubljane
(prometna študija širšega cestnega
omrežja, zagotovitev prometne varnosti
na avtocestnih izvozih Brezovica
in Vrhnika)                                      50 mio tolarjev
– nabava osmih cestno vremenskih
postaj                                          110 mio tolarjev
– položitev optičnega kabla za prenos
podatkov ob AC                                   80 mio tolarjev
– nabava informacijskih multimedijskih
kioskov                                          50 mio tolarjev
– svetlobni obvestilni panoji na AC
Ljubljana–Kozina                                 50 mio tolarjev
– nabava sistema video nadzora na
cestninskih postajah AC Ljubljana–
Kozina in na CP Torovo in nadzora
hitrosti                                         35 mio tolarjev

*strošek nabave ABC elektronskih tablic v vrednosti 250 mio tolarjev bo krit iz oblikovanega vira sofinancerskega deleža uporabnikov
2.4. Upravljanje avtocest in pobiranje cestnine
Za naloge s področja upravljanja avtocest se nameni 3.522,61 mio tolarjev. Skladno z zakonom o javnih cestah in zakonom o družbi za avtoceste v Republiki Sloveniji se opravljajo naslednje naloge:
– strokovno tehnične, razvojne, organizacijske in upravne naloge, ki so povezane z vzdrževanjem in varovanjem avtocest,
– organiziranje pobiranja cestnine,
– pobiranje nadomestil za površine za spremljajoče dejavnosti,
– strokovne naloge v zvezi s povečanjem prilivov iz naslova upravljanja z avtocestami (optimizacija cestninskega sistema, trženje obcestnega prostora ipd.),
– strokovne naloge v zvezi z optimizacijo vzdrževalnih del s ciljem zmanjševanja stroškov,
– nadzor nad stanjem avtocest,
– zagotavljanje pogojev za varno vožnjo, skladno z veljavnimi predpisi,
– stroški, vezani na delo zaposlenih v DARS d.d. ter strokovnih in nadzornih organov družbe in stroški odnosov z javnostmi.
Za izvedbo del pobiranja cestnine DARS, d.d. sklene pogodbo s Podjetjem za vzdrževanje avtocest d.o.o..
Nadzor nad stanjem avtocest in varnostno prometnimi razmerami na avtocestah obsega količinski in kakovostni nadzor nad izvajanjem rednega vzdrževanja avtocest kot dejavnosti, pripravo strokovnih podlag in predlogov ukrepov na pripravo planov vzdrževanja avtocest ter pripravo strokovnih podlag in predlogov ukrepov za izboljševanje prometno varnostnih razmer na avtocestah. Za potrebe DARS d.d. kot upravljavca avtocest ga opravljajo strokovno usposobljeni izvajalci.
3. DRUGE DRŽAVNE CESTE V OKVIRU AVTOCESTNEGA PROGRAMA
V okviru nacionalnega programa izgradnje avtocest se nadaljuje izgradnja nekaterih državnih cest, ki omogočajo boljše navezovanje širših urbanih območij na V. in X. koridor.
V letu 2001 potekajo dela na naslednjih odsekih državnih cest (imenovanja in oznake so v skladu s Tabelo 3 iz NPIA):
(1.1) Maribor: Levi breg
V letu 2001 se izvaja odkupe zemljišč po dokončni odmeri ter končni obračun del.
(1.2) Maribor: most–Erjavčeva
V letu 2001 se zaključi projektno tehnično dokumentacijo, pridobi upravna dovoljenja ter enotno dovoljenje za gradnjo.
V letu 2001 se izvaja:
– odkupe zemljišč in objektov,
– cestogradbena dela vključno s kolesarskimi stezami in hodniki za pešce,
– galerijo s tirnimi spremembami,
– prestavitve in novogradnjo komunalnih vodov,
– protihrupno zaščito ter
– krajinsko ureditev
na 600 metrskem odseku ceste.
Na preostalem 200 metrskem odseku pa se v letu 2001 po izvedenem postopku izbire izvajalca del začne izvedba teh del.
(1.3) Maribor: Erjavčeva–Proleterskih brigad
Sklene se sporazuma o financiranju izgradnje (podpisniki: MO Maribor, ministrstvo za promet, DARS d.d., Elektro Maribor in Telekom). Izvaja se odkupe zemljišč in objektov.
(2) Celje Magistrala S: rekonstrukcija Mariborske ceste
Sklene se sporazum o sofinanciranju (podpisniki: MO Celje, ministrstvo za promet in DARS d.d.). Izdela in potrdi se investicijski program za III. etapo. V prvi polovici leta se dokonča projekte PGD, PZI za III. in IV. etapo in se jih revidira. Nadaljuje se odkupe zemljišč in objektov na III. etapi. Pridobiva se upravna soglasja in dovoljenja za gradnjo.
(3.1) Želodnik–Vodice: Obvoznica Mengeš
Izdeluje se idejni projekt in lokacijski načrt.
(3.3) Želodnik–Vodice (brez odseka Obvoznica Mengeš–Preserje)
Izdeluje se idejni projekt in lokacijski načrt.
(4.1) Šmarje–Dragonja (III. pas)
Izdela se končni obračun izvedenih del.
(4.2) Slavček–Tomos
Izdeluje se projektno dokumentacijo nivoja PGD.
(5.1) Obvoznica Novo mesto: Muhaber–Bučna vas
Izvede se zaključna dela, odkupuje se zemljišča po dokončni odmeri. Pridobiva se uporabno dovoljenje.
(5.2) Obvoznica Novo mesto: Bučna vas–Ločna
Izdela se dodatno projektno dokumentacijo, dokonča se vsa gradbena dela, izvede se krožišče v Bučni vasi (zgornji ustroj, odvodnjavanje, hortikultura, prometna signalizacija ipd.) in odpravi pomanjkljivosti, ugotovljene na tehničnem pregledu.
Odsek bo predan prometu predvidoma v jeseni 2001.
Izvede se zaključna dela in zaključuje se premoženjsko pravne zadeve.
(6) Mele–Šratovci–Radenci
Odkupuje se zemljišča po dokončni odmeri. Pridobiva se uporabno dovoljenje.
Vrednost gornjih del po posameznih cestnih odsekih prikazuje Tabela 4.
Tabela 4:
VREDNOST DEL NA DRUGIH DRŽAVNIH CESTAH V OKVIRU AVTOCESTNEGA PROGRAMA V LETU 2001

-----------------------------------------------------------------
Odsek               Pododsek                  Vrednost del v letu
                                                 2001 v tisoč SIT
-----------------------------------------------------------------
Maribor             1.1. Levi breg                          4.300
                    1.2. Most-Erjavčeva                   784.674
                    1.3. Erjavčeva-
                    Proletarskih brigad                   120.000
Celje Magistrala S  2. Rekonstrukcija
                    mariborske ceste                      278.000
Želodnik-Vodice     3.1. Obvoznica Mengeš                  35.000
                    3.3. Želodnik-Vodice
                    (brez obv. Mengeš-Presarje)            35.000
Koper-Šmarje-       4.1. Šmarje-Dragonja (III.pas)         10.000
-Dragonja
                    4.2. Slavček-Tomos                     15.000
Obvoznica Novo      5.1. Muhaber-Bučna vas                 15.000
mesto
                    5.2. Bučna vas-Ločna                  482.397
Mele-Šratovci-      Mele-Šratovci-Radenci                     500
-Radenci
Skupaj obvozne
ceste                                                   1.779.871
Rehabilitacije                                            345.305
-----------------------------------------------------------------
Vse skupaj                                              2.125.176
-----------------------------------------------------------------

Postavka “rehabilitacije” iz Tabele 4 je namenjena za preplastitve in popravila tistih državnih cest, na katerih je povečan tovorni promet zaradi izvajanja nacionalnega programa izgradnje avtocest. Te ceste so obvozne ceste za V. koridor v času intenzivne gradnje in planiranih zapor ter v primeru prometnih nesreč in druge višje sile.
V letu 2001 so tako za rehabilitacije zagotovljena sredstva za že v letu 2000 podpisane (dvoletne) pogodbe. Odseki, na katerih so preplastitve in popravila predvidena so prikazani v Tabeli 5.
Tabela 5:
VREDNOST DEL NA REHABILITACIJAH V LETU 2001

-----------------------------------------------------------------
Investicija                              Vrednost del v letu 2001
-----------------------------------------------------------------
                                                      v tisoč SIT
G1-108/1185 Trbovlje-Hrastnik                             190.008
R3-714 Sv.Jurij ob Ščavnici-Radenci                        92.971
G1-3/316 Gornja Radgona                                    23.813
G1-2/1290 Šikole in Pragersko                               3.853
R1-232/1314, 1315 Hodoš-Martjanci-
skozi Peskovce                                              3.557
R12-445/350 Sežana                                          1.126
Hrušica-Podkraj                                            17.334
Inženirske storitve                                        12.643
-----------------------------------------------------------------
SKUPAJ                                                    345.305
-----------------------------------------------------------------

4. PROGRAM UKREPOV NA ŽELEZNICAH V OKVIRU AVTOCESTNEGA PROGRAMA
V letu 2001 je v nacionalnem programu izgradnje avtocest predvideno, da se del sredstev, zbranih iz “bencinskega tolarja” nameni za urejanje cestno železniških prehodov na železniških progah, ki predstavljajo V. prometni koridor na področju Republike Slovenije. V letu 2001 je tako predvidenih 20 mio tolarjev, od tega za dokončanje ureditve izvennivojskega križanja Ješenca (podhod) 15 mio tolarjev in 5 mio tolarjev za izdelavo projektno dokumentacijo nadvoza Lipa–Štore.
5. STROŠKI ZA PRIPRAVO INVESTICIJ IN NADZOR IZVAJANJA (“INŽENIRJI”)
V letu 2001 predstavlja delo “Inženirjev” organizacijo in nadzor nad 46 velikimi investicijami na področju avtocest in ostalih cest. Poleg tega se izvajajo dela na 11 investicijah na odsekih državnih cest v sklopu avtocestnega programa. V letu 2001 strokovne ekipe “Inženirjev” nadaljujejo organizacijo in nadzor nad predhodnimi deli in pripravo projektne dokumentacije na 14 odsekih avtocest, katerih gradnja je predvidena po letu 2001. “Inženirji” v letu 2001 nadzirajo tudi dela na vzdrževanju že zgrajenih avtocest. Dolžina teh cest se bo v letu 2001 še povečala.
Za opravljanje del “Inženirjev” so v letu 2001 predvidena finančna sredstva v višini 2.300 mio tolarjev.
Delež stroškov “Inženirjev” v letu 2001 predstavlja 3,1% od celotne vrednosti del določenih s planom razvoja in vzdrževanja avtocest za leto 2001.
Dela “Inženirjev” zajemajo predvsem naslednje naloge:
– pridobivanje vseh upravnih dovoljenj, študij in tehnične dokumentacije za pridobitev lokacijske dokumentacije,
– izvajanje nadzora izvedbe gradnje (trasa AC z objekti, deviacije, regulacije, nadomestni objekti, elektrovodi, plinovodi in druge komunalne naprave),
– skrb za odpravo pomanjkljivosti zgrajenih objektov in napak v garancijski dobi, ter investicijsko vzdrževanje zgrajenih objektov,
– priprava in razvijanje vseh vrst tehnoloških postopkov potrebnih za gradnjo in vzdrževanje AC,
– pridobivanje tehnične dokumentacije PGD, PZI za vse objekte in strokovno svetovanje (objekti, mostovi, viadukti, podvozi, nadvozi)
– vodenje postopkov pri pridobivanju zemljišč in reševanje druge pravne problematike,
– vodenje postopkov za vse razpise, kalkulacije in preverjanje ponudbenih cen in vrednosti vseh ponujenih del,
– računalniška obdelava podatkov in podpora strokovnim službam,
– odnosi z javnostmi in pridobivanje strokovne literature,
– pridobivanje celotne tehnične dokumentacije in izvajanje nadzora nad gradnjo predorov,
– tehnična kontrola projektne dokumentacije in strokovnih rešitev,
– razreševanje celovite ekološke problematike v zvezi z izgradnjo AC,
– planiranje in nadzor rednega vzdrževanja AC,
– storitve posameznih strokovnjakov in tehnične ekspertize.
DARS d.d. ima z organizacijami, ki opravljajo delo “Inženirjev”, sklenjene dolgoročne pogodbe za izvajanje strokovnih in svetovalnih storitev v zvezi z graditvijo avtocest in drugih cest, predvidenih v nacionalnem programu izgradnje avtocest, ki so potekle konec leta 1999. Z aneksi so bile podaljšane pogodbe že v preteklih letih za dokončanje prevzetih in nedokončanih del po pogodbah z izbranimi izvajalci za izvajanje teh storitev na avtocestnih odsekih, katerih priprava ali gradnja se je pričela do konca leta 1999 in jih je skladno z zakonom o obligacijskih razmerjih izbrani izvajalec dolžan dokončati.
Za vsa tista dela, ki se do konca leta 1999 še niso pričela, kot tudi za avtocestne in cestne odseke, oziroma etape, katerih gradnja se je pričela v letu 2000 oziroma se bo pričela v letu 2001 in kasneje, pa se strokovne in svetovalne storitve oddajo po postopku oddaje javnih naročil.
6. FINANCIRANJE PLANA RAZVOJA IN VZDRŽEVANJA AVTOCEST, PROGRAMA RAZVOJA OSTALIH CEST IN PROGRAMA UKREPOV NA ŽELEZNICAH
6.1. Sredstva na osnovi zakona o zagotovitvi namenskih sredstev za graditev državnih cest določenih v nacionalnem programu izgradnje avtocest v Republiki Sloveniji
Osnovni vir za financiranje nacionalnega programa izgradnje avtocest v Republiki Sloveniji so sredstva, ki se zagotavljajo na podlagi zakona o zagotovitvi namenskih sredstev za graditev državnih cest, določenih v nacionalnem programu izgradnje avtocest v Republiki Sloveniji (ZZNSGC Uradni list RS, št. 57/98). Nacionalni program izgradnje avtocest v Republiki Sloveniji za leto 2001 predvideva iz tega naslova priliv v višini 58.970,5 mio tolarjev. Proračun Republike Slovenije za leto 2001 je omejil priliv iz tega vira na 28.122 mio tolarjev.
Zmanjšan priliv namenskih sredstev (bencinski tolar) vpliva na finančno konstrukcijo in spreminja razmerje med temeljnimi viri programa in s tem zmanjšan obseg graditve avtocest v primerjavi z letom 2000 in predvidenim obsegom del v NPIA.
Zakon ZZNSGC še ni usklajen z novo davčno ureditvijo (zakon o DDV in zakon o trošarinah).
6.2. Cestnine in najemnine
Na podlagi sklepov Odbora DZ za infrastrukturo in okolje z dne 17. 6. 1999 je bila po izvedenem postopku oddaje javnega naročila podpisana pogodba za izdelavo celovite študije preveritve obstoječega cestninskega sistema in za izdelavo predlogov za nadaljnjo optimizacijo sistema, tako da bo vzpostavljen enoten sistem cestninjenja, ki bo pravičnejši za vse uporabnike avtocest.
Študija je bila zaključena v decembru 2000, v njej pa so analizirani učinki cestninskega sistema v štirih scenarijih:
– scenarij 1: sistem cestninjenja, ki zagotavlja naročniku največji priliv od pobrane cestnine,
– scenarij 2: sistem cestninjenja, ki zagotavlja največje koristi z narodnogospodarskega vidika, upoštevajoč družbene stroške in koristi,
– scenarij 3: popolnoma avtomatsko cestninjenje,
– scenarij 4: popolnoma zaprt sistem cestninjenja.
Rezultati primerjav finančne učinkovitosti navedenih scenarijev v dvajsetletnem obdobju po posameznih koridorjih kažejo:
– da je na primorskem kraku najučinkovitejši zaprt sistem, pri čemer se meja cestninjenja povečuje in sicer tako na severu kot tudi na primorskem delu,
– da je na ostalih štirih koridorjih najučinkovitejši dopolnjen odprt sistem, ki predvideva zapiranje do sedaj cestninsko odprtih priključkov v bližini čelnih cestninskih postaj,
– da je v primeru koridorja v Prekmurju v 20 letnem obdobju komaj pričakovati pozitivno vrednost finančnega toka.
V letu 2001 se za vsako posamezno novo cestninsko postajo pripravijo ustrezne podlage za čimprejšnji sprejem ustreznih prostorskih aktov in projektno dokumentacijo za gradnjo le-teh. Stroški teh aktivnosti so zajeti v poglavju 1.1. Priprava projektne dokumentacije za avtocestne odseke, katerih gradnja je predvidena po letu 2001.
V letu 2001 ni dodatnih prilivov cestnine iz naslova optimatizacije cestninskega sistema.
6.2.1. Prilivi iz cestnin
Od 4. 3. 2000 znaša višina cestnine za prvi, najnižji cestninski razred 9,2247 tolarjev za kilometer popolne avtoceste, razmerja med cestninskimi razredi pa znašajo 1 : 1,5 : 2,75 : 4. Na dan 31. 12. 2000 se pobira cestnina za 267 km avtocest, skupna dolžina avtocest in hitrih cest, s katerimi DARS, d.d. upravlja in jih vzdržuje, pa znaša 322,393 km cest in 109,895 km priključkov.
Za leto 2001 je ocenjeno, da bo pobrana cestnina znašala 20.970 mio tolarjev.
Za uresničitev navedene višine pobrane cestnine morata biti izpolnjena naslednja pogoja:
1. uskladitev višine cestnine z razmerjem do EURA od zadnje uskladitve za nominalno povečanje cestnine za 7,52% v aprilu 2001;
2. pričakovana 3% povprečna rast prometa v letu 2001 glede na leto 2000.
6.2.2. Prilivi iz povračil za spremljajoče dejavnosti ob avtocestah
V letu 2001 bo iz naslova povračil za obstoječe površine za spremljajoče dejavnosti ob avtocestah skupno realiziranih 250 mio tolarjev prihodkov.
V obratovanju bodo naslednje večje površine za spremljajoče dejavnosti ob avtocestah: Fernetiči, Lopata, Postojna, Lom, Tepanje, Voklo, Jesenice, Barje, Slivnica in Kozina.
6.2.3. Drugi prilivi
Po določilih pogodbe o rednem vzdrževanju avtocest in hitrih cest med DARS, d.d. in izvajalcem Javnim podjetje za vzdrževanje avtocest, je podjetje dolžno prilive iz naslova storitev tretjim osebam (npr. cestne zapore za druge izvajalce idr.) sproti evidentirati, mesečno poročati o realizaciji in jih nakazati na račun DARS, d.d..
Drugi prilivi v letu 2001 znašajo 170 mio tolarjev.
6.3. Posojila
Zaradi s proračunom Republike Slovenije za leto 2001 določenega manjšega obsega sredstev bencinskega tolarja se lahko v letu 2001 črpajo krediti le višini 97,2 mio USD ali 22,939 mrd tolarjev. Obseg gradnje v letu 2001 je zmanjšan zaradi nižjih prilivov iz naslova bencinskega tolarja in nižjih posojil glede na NPIA-A.
Črpani bodo sledeči krediti iz že sklenjenih kreditnih pogodb, in sicer:
A) Tuji krediti

kredit Evropske investicijske banke –
EIB II                                        6.528,431.000 SIT,
kredit Evropske investicijske banke –
EIB III                                       3.155,005.000 SIT,
kredit Evropske investicijske banke –
EIB IV                                          900,509.000 SIT,
kredit Autovie Venete S.p.A. –
AUV                                             705.020.000 SIT,

B) Domači krediti

kredit Konzorcija slovenskih bank –
KB V                                          4.354,258.000 SIT.

V letu 2001 se za financiranje gradnje avtocestnih odsekov v tem letu sklene dve novi kreditni pogodbi, za kateri je Državni zbor Republike Slovenije že sprejel zakon o soglasju in zakon o poroštvu. Sredstva iz novih sklenjenih kreditnih pogodb se črpa, kot sledi:
A) Tuji krediti

Tuji finančni kredit–TFK                      1.074,765.000 SIT,

B) Domači krediti

Domači finančni kredit – DFK                  6.221,241.000 SIT.

Vlada Republike Slovenije bo Državnemu zboru Republike Slovenije v zvezi s tujim finančnim kreditom v višini 70 mio EUR poslala v obravnavo in sprejem poseben zakon o poroštvu RS za obveznosti iz tega kredita.
Za domači finančni kredit v višini 38 mio USD, kar predstavlja v tolarski protivrednosti 6.858,232.400 tolarjev bo Vlada Republike Slovenije sprejela sklep o poroštvu za omenjeni kredit v skladu s 5. členom zakona o poroštvu Republike Slovenije za obveznosti DARS, d.d. iz kreditov, najetih za realizacijo gradnje avtocestnih odsekov iz nacionalnega programa izgradnje avtocest v Republiki Sloveniji v višini 330,3 mio USD (Uradni list RS, št. 31/99).
Pred oddajo del za odsek AC Bič–Trebnje–Hrastje (etapa Bič–Korenitka) in odsek AC Kronovo–Smednik Vlada Republike Slovenije predloži v sprejem Državnemu zboru zakon o soglasju in zakon o poroštvu za 76,5 mio USD.
Postopki za najetje novega kredita Evropske investicijske banke (EIB V) v višini 70 mio USD, ki je namenjen za financiranje odseka AC Zrkovska–priključek Pesnica (del odseka Pesnica–Slivnica), se ne bodo nadaljevali dokler ne bo sprejeta odločitev glede koncesij.
Plan črpanja kreditov za leto 2001 je usklajen s pravico črpanja kreditov v letu 2001 iz proračuna Republike Slovenije za leto 2001.
7. PRIMERJAVA OBSEGA LETNEGA PLANA RAZVOJA IN VZDRŽEVANJA AVTOCEST ZA LETO 2001 Z OBSEGOM PREDVIDENIM V NACIONALNEM PROGRAMU IZGRADNJE AVTOCEST V REPUBLIKI SLOVENIJI ZA LETO 2001
Tabela 6 v nadaljevanju prikazuje primerjavo obsega virov in porabe predvidenega v veljavnem nacionalnem programu za leto 2001 z obsegom predvidenim v tem planu razvoja in vzdrževanja avtocest.
Tabela 6:
PRIMERJAVA PLANA 2001 Z NACIONALNIM PROGRAMOM IZGRADNJE AVTOCEST ZA LETO 2001

Z rebalansom nacionalnega programa je določena poraba za leto 2001 v višini 156.298,080 mio tolarjev. V letnem planu razvoja za leto 2001 je na strani virov zagotovljeno 74.004,038 mio tolarjev, temu je prilagojena tudi realizacija v letu 2001. Predvidena realizacija pokriva 47,3% realizacije predvidena z nacionalnim programom.
8. PROUČEVANJE MOŽNOSTI UDELEŽBE PRIVATNEGA KAPITALA PRI GRADNJI IN UPRAVLJANJU AVTOCEST TER ZAGOTAVLJANJA DRUGIH VIROV IZ NASLOVA DEJAVNOSTI UPRAVLJANJA
Manjša sredstva bencinskega tolarja za gradnjo avtocest narekujejo tudi proučitev možnosti gradnje avtocest z drugimi dodatnimi finančnimi viri, predvsem z angažiranjem privatnega kapitala na podlagi koncesije in drugih oblik financiranja. V skladu s to usmeritvijo so bile izdelane strokovne študije o možnostih dodatnega financiranja izgradnje avtocest (po BOT modelu). V izdelavi je tudi prikaz stanja gradenj avtocestnih odsekov na koncesijski način v Evropi. Na Ministrstvu za promet se organizira posebna ekspertna delovna skupina, ki bo na podlagi do sedaj izdelanih študij in drugi študij ter elaboratov podala konkretne predloge.
DARS, d.d. bo v letu 2001 intenzivirala aktivnosti za zagotovitev možnosti novih prilivov iz naslova dejavnosti upravljanja zgrajenih avtocest zlasti na naslednjih področjih:
– trženje kabelskih povezav in druge opreme za prenos podatkov za zunanje uporabnike;
– proučevanje možnih dodatnih dejavnosti DARS, d.d. (trgovina, gostinstvo in drugo);
– trženje informacijskih tabel in multimedijskih kioskov (predvsem na površinah za spremljajoče dejavnosti ob avtocestah);
9. OCENA POTREBNIH VIROV ZA REALIZACIJO AVTOCESTNEGA PROGRAMA V LETU 2002
Letni plan razvoja in vzdrževanja avtocest za leto 2001 je osnova za nadaljevanje gradnje v letu 2002 na prioritetno najpomembnejših, pa tudi na najtežjih in najdražjih avtocestnih odsekih: Lenart–Beltinci, Pesnica–Slivnica, Vransko–Blagovica, Šentjakob–Blagovica, Klanec–Srmin, Razdrto–Vipava, Podtabor–Naklo in na večini odsekov med Bičem in Obrežjem. Poleg izvajanja gradbenih del na navedenih odsekih bodo potekale priprave na graditev in začetki gradenj na še nekaterih drugih avtocestnih in cestnih odsekih kot tudi zaključna dela na tistih avtocestnih odsekih, ki bodo predani v promet leta 2001.
Za uspešno nadaljevanje avtocestnega programa v letu 2002 in naslednjih letih bo potrebno zagotoviti za to potrebne finančne vire. Obseg priprav na graditev in obseg gradenj v tem obdobju bosta odvisna predvsem od višine bencinskega tolarja, ki bo v tem in naslednjih letih namenjen za avtocestni program, kot tudi od velikosti kreditov, ki jih bo DARS d.d. lahko najel, črpal in kasneje tudi vračal. Drugih dodatnih finančnih virov za graditev avtocest na podlagi vključevanja privatnega kapitala v letu 2002 še ne bo možno angažirati.
Za nadaljevanje in dokončanje gradenj na navedenih najvažnejših odsekih v racionalnih rokih bo v letu 2002 potrebno zagotoviti bencinski tolar najmanj v višini kot leta 2001, povečan za 20%. Za večji obseg in dinamiko graditve avtocest v letu 2002 in v naslednjih letih pa bo potrebno zagotoviti večje finančne vire.
Poleg tega bo potrebno v letu 2002 in kasneje povečati priliv cestnin z odpiranjem novih avtocestnih odsekov in s pobiranjem cestnin na nekaterih avtocestnih odsekih, kjer se danes cestnina ne plačuje. Ob vsem navedenem pa bo potrebno istočasno zagotavljati ohranjanje realne vrednosti pobrane cestnine.