Na podlagi 12. člena zakona o varstvu kulturne dediščine (Uradni list RS, št. 7/99) izdaja Vlada Republike Slovenije

Za kulturni spomenik državnega pomena se razglasi enoto dediščine:
– Vodice – Domačija Lokarje 28 (EŠD 412).
Enota ima zaradi kulturnih, etnoloških, krajinskih, umetnostnih in arhitekturnih ter zgodovinskih lastnosti poseben pomen za Republiko Slovenijo. Zato jo razglašamo za kulturni spomenik državnega pomena z lastnostmi etnološkega spomenika.

Lastnosti, ki utemeljujejo razglasitev za spomenik državnega pomena:
Tavčarjeva domačija v Lokarjih dokumentirano izvira iz 16. stoletja, ko je posest pripadala kmetu svobodniku. Tovrstne domačije, ki so ohranile svojo osnovno namembnost do danes, so v Sloveniji izjemna redkost. Zato je celota ovrednotena kot spomenik izjemnega pomena. Osrednja stavba – nadstropni kmečki dvorec predstavlja način življenja in dela kmečkih veljakov v štiristoletnem stavbnem razvoju.

Spomenik obsega stavbno parcelo številka 931 (del), k.o. Vodice.
Meje spomenika so vrisane na katastrskem načrtu v merilu 1 : 2880 in na temeljnem topografskem načrtu v merilu 1 : 5000. Meje vplivnega območja spomenika so vrisane na temeljnem topografskem načrtu v merilu 1 : 5000. Izvirnika načrtov, ki sta sestavni del tega odloka, hranita Ministrstvo za kulturo, Uprava Republike Slovenije za kulturno dediščino in Javni zavod Republike Slovenije za varstvo kulturne dediščine (v nadaljnjem besedilu: zavod).

Za spomenik velja varstveni režim, ki določa:
– varovanje kulturnih, etnoloških, krajinskih, umetnostnih in arhitekturnih ter zgodovinskih vrednot v celoti, v njihovi izvirnosti in neokrnjenosti,
– ohranjanje funkcije, gabaritov, primarnih tlorisnih razporedov in izvirne gradbene substance,
– podrejanje vsake rabe in vseh posegov v objekte na domačiji, v stanovanjski in v gospodarskih stavbah ter v dvoriščnem prostoru ohranjanju in vzdrževanju varovanih spomeniških lastnosti,
– omogočanje predstavitve celote in posameznih zaščitenih elementov ter dostopnost javnosti v meri, ki ne ogroža varovanja spomenika.
Za vplivno območje spomenika velja varstveni režim, ki določa:
– podrejanje vsake rabe in vseh posegov ohranjanju ter varovanju vedut na domačijo.
Spomenik je zavarovan z namenom, da se:
– ohranijo kulturne, arhitekturne, etnološke in zgodovinske vrednote spomenika,
– poveča pričevalnost kulturnega spomenika,
– predstavi kulturne vrednote spomenika in premične dediščine in situ, v tisku in drugih medijih,
– spodbudi znanstveno-raziskovalnoin učno-demonstracijsko delo.

Za vsako spremembo funkcije kulturnega spomenika ali njegovega dela in za vsak poseg v spomenik, njegove dele ali zemljišče, so potrebni predhodni pisni kulturnovarstveni pogoji in na njihovi podlagi kulturnovarstveno soglasje zavoda.

Pristojni organ mora v treh mesecih po uveljavitvi tega odloka izdati lastniku spomenika ali njegovih sestavnih delov odločbo o varstvu na podlagi 13. člena zakona o varstvu kulturne dediščine (Uradni list RS, št. 7/99).
Odločba iz prejšnjega odstavka določa pogoje za raziskovanje, načine vzdrževanja, pogoje za posege, fizično zavarovanje, pravni promet, način upravljanja in rabe spomenika, dostopnost spomenika za javnost in časovne okvire dostopnosti, posamezne druge ukrepe in prepovedi za čim bolj učinkovito varstvo spomenika.
Varstveni režim lahko omejuje lastninsko pravico le v obsegu, ki je nujen za izvajanje varstva spomenika.

Nadzor nad izvajanjem tega odloka opravlja Inšpektorat Republike Slovenije za področje kulturne dediščine.

Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.