Na podlagi 12. člena zakona o varstvu kulturne dediščine (Uradni list RS, št. 7/99) izdaja Vlada Republike Slovenije

Za kulturni spomenik državnega pomena se razglasi enoto dediščine:
– Bistrica pri Mokronogu - Župančičev toplar (EŠD 8078).
Enota ima zaradi kulturnih, etnoloških, umetnostnih in arhitekturnih ter krajinskih lastnosti poseben pomen za Republiko Slovenijo. Zato jo razglašamo za kulturni spomenik državnega pomena z lastnostmi etnološkega spomenika.

Lastnosti, ki utemeljujejo razglasitev za spomenik državnega pomena:
Župančičev toplar v Bistrici pri Mokronogu sodi med najpomembnejše kozolce na Slovenskem. Vezani kozolec - toplar je odlično tesarsko delo, ki priča tudi o likovnem obzorju naročnika – srednje velikega kmeta iz Bistrice pri Mokronogu. Gradbeno-razvojno predstavlja eno od izhodiščnih razvojnih faz toplarjev v Mirnsko-Mokronoški kotlini, ki so bili postavljeni v obdobju od konca 18. do šestdesetih let 20. stoletja in predstavlja sam vrh vezanega kozolca na Slovenskem.

Spomenik stoji na parceli številka 976/3, k.o. Bistrica.
Meje spomenika so vrisane na katastrskem načrtu v merilu 1 : 2880 in na temeljnem topografskem načrtu v merilu 1 : 5000. Meje vplivnega območja spomenika so vrisane na temeljnem topografskem načrtu v merilu 1 : 5000. Izvirnika načrtov, ki sta sestavni del tega odloka, hranita Ministrstvo za kulturo, Uprava Republike Slovenije za kulturno dediščino in Javni zavod Republike Slovenije za varstvo kulturne dediščine (v nadaljnjem besedilu: zavod).

Za spomenik velja varstveni režim, ki določa:
– varovanje spomenika v celoti, v njegovi izvirnosti in neokrnjenosti,
– podrejanje vsake rabe in vseh posegov v spomenik ohranjanju in vzdrževanju varovanih spomeniških lastnosti celote,
– omogočanje predstavitve spomenika in dostopnost javnosti v meri, ki ne ogroža spomenika in njegove namembnosti.
Za vplivno območje velja varstveni režim, ki določa:
– prepoved posegov, ki bi prizadeli obstoječe vedute na varovane elemente kozolca.
Spomenik je zavarovan z namenom, da se:
– ohranijo kulturne, etnološke, umetnostne in arhitekturne ter krajinske vrednote spomenika,
– poveča pričevalnost kulturnega spomenika,
– predstavi kulturne vrednote spomenika in situ, v tisku in drugih medijih,
– spodbudi učno-predstavitveno in znanstveno-raziskovalno delo.

Za vsako spremembo funkcije kulturnega spomenika ali njegovega dela in za vsak poseg v spomenik, njegove dele ali zemljišče so potrebni predhodni pisni kulturnovarstveni pogoji in na njihovi podlagi kulturnovarstveno soglasje zavoda.

Pristojni organ mora v treh mesecih po uveljavitvi tega odloka izdati lastniku spomenika ali njegovih sestavnih delov odločbo o varstvu na podlagi 13. člena zakona o varstvu kulturne dediščine (Uradni list RS, št. 7/99).
Odločba iz prejšnjega odstavka določa pogoje za fizične posege in zavarovanje, pogoje za raziskovanje, načine vzdrževanja, pravni promet, načine upravljanja in rabe spomenika za javnost in časovne okvire dostopnosti, posamezne druge omejitve in prepovedi ter ukrepe za čim bolj učinkovito varstvo spomenika. Varstveni režim lahko omejuje lastninsko pravico le v obsegu, ki je nujen za izvajanje varstva spomenika.

Nadzor nad izvajanjem tega odloka opravlja Inšpektorat Republike Slovenije za varstvo kulturne dediščine.

Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.