Na podlagi 12. člena zakona o varstvu kulturne dediščine (Uradni list RS, št. 7/99) izdaja Vlada Republike Slovenije

Za kulturni spomenik državnega pomena se razglasi enoto dediščine:
– Črnomelj – Spomenik NOB na Gričku (EŠD 88).
Enota ima zaradi kulturnih, zgodovinskih, umetnostnih in arhitekturnih ter krajinskih lastnosti poseben pomen za Republiko Slovenijo. Zato jo razglašamo za kulturni spomenik državnega pomena z lastnostmi zgodovinskega spomenika.

Lastnosti, ki utemeljujejo razglasitev za spomenik državnega pomena:
Spomenik na Gričku je osrednji spomenik, posvečen 1250 padlim žrtvam nasilja med drugo svetovno vojno v Beli Krajini. Sestavljajo ga urejen tumulus z grobnico, relief z vojnimi prizori in šesterokotni steber. Likovno spomenik izstopa kot osrednje memorialno delo arhitekta Marka Župančiča, ki ga dopolnjujejo izjemni reliefi Jakoba Savinška.

Spomenik zajema območje s parcelnimi številkami: 116/1, 117/1, 120/1, 120/2, 120/3, 120/4, 122/1, 124/1, 124/2, k.o. Črnomelj.
Meje spomenika so vrisane na katastrskem načrtu v merilu 1 : 1000 in na temeljnem topografskem načrtu v merilu 1 : 5000. Izvirnika načrtov, ki sta sestavni del tega odloka, hranita Ministrstvo za kulturo, Uprava Republike Slovenije za kulturno dediščino in Javni zavod Republike Slovenije za varstvo kulturne dediščine (v nadaljnjem besedilu: zavod).

Za spomenik velja varstveni režim, ki določa:
– varovanje kulturnih, zgodovinskih, umetnostnih in arhitekturnih ter krajinskih vrednot v celoti, v njihovi izvirnosti in neokrnjenosti,
– podrejanje vsake rabe in vseh posegov v območju spomenika ohranjanju in vzdrževanju varovanih spomeniških lastnosti,
– znotraj območja spomenika je prepovedano postavljanje objektov trajnega ali začasnega značaja, razen v primerih, ki jih s predhodnim kulturnovarstvenim soglasjem odobri zavod,
– omogočanje predstavitve spomenika ter dostopnosti javnosti v meri, ki ne ogroža varovanje spomenika.
Spomenik je zavarovan z namenom, da se:
– ohranijo kulturne, zgodovinske, umetnostne in arhitekturne ter krajinske vrednote spomenika,
– poveča pričevalnost kulturnega spomenika,
– predstavi kulturne vrednote spomenika in situ, v tisku in drugih medijih,
– spodbudi učno-predstavitveno in znanstveno raziskovalno delo.

Za vsako spremembo funkcije kulturnega spomenika ali njegovega dela in za vsak poseg v spomenik, njegove dele ali zemljišče, so potrebni predhodni pisni kulturnovarstveni pogoji in na njihovi podlagi kulturnovarstveno soglasje zavoda.

Pristojni organ mora v treh mesecih po uveljavitvi tega odloka izdati lastnikom spomenika ali njegovih sestavnih delov odločbo o varstvu na podlagi 13. člena zakona o varstvu kulturne dediščine (Uradni list RS, št. 7/99).
Odločba iz prejšnjega odstavka določa pogoje za raziskovanje, načine vzdrževanja, pogoje za posege, fizično zavarovanje, pravni promet, načine upravljanja in rabe spomenika, dostopnost spomenika za javnost in časovne okvire dostopnosti, posamezne druge omejitve in prepovedi ter ukrepe za čim bolj učinkovito varstvo spomenika. Varstveni režim lahko omejuje lastninsko pravico le v obsegu, ki je nujen za izvajanje varstva spomenika.

Nadzor nad izvajanjem tega odloka opravlja Inšpektorat Republike Slovenije za varstvo kulturne dediščine.

Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.