Na podlagi 12. člena zakona o varstvu kulturne dediščine (Uradni list RS, št. 7/99) izdaja Vlada Republike Slovenije

Za kulturni spomenik državnega pomena se razglasi enoto dediščine:
– Kočevje - Šeškov dom (EŠD 270).
Enota ima zaradi kulturnih, zgodovinskih ter umetnostnih in arhitekturnih lastnosti poseben pomen za Republiko Slovenijo. Zato jo razglašamo za kulturni spomenik državnega pomena z lastnostmi zgodovinskega spomenika.

Lastnosti, ki utemeljujejo razglasitev za spomenik državnega pomena:
Šeškov dom v Kočevju je izjemno pomemben spomenik slovenske državnosti. V njem je bilo od 1. do 3. oktobra 1943 zasedanje zbora odposlancev slovenskega naroda, ki je bilo prvo neposredno izvoljeno predstavništvo okupiranega naroda v Evropi med drugo svetovno vojno. Dvorana doma je izvirni prostor slovenskega parlamentarizma, poslopje samo pa značilna funkcionalistična stavba.

Spomenik zajema območje s parcelnima številkama 1587/1 in 1587/2, k.o. Kočevje.
Meje spomenika so vrisane na katastrskem načrtu v merilu 1 : 1000 in na temeljnem topografskem načrtu v merilu 1 : 5000. Izvirnika načrtov, ki sta sestavni del tega odloka, hranita Ministrstvo za kulturo, Uprava Republike Slovenije za kulturno dediščino in Javni zavod Republike Slovenije za varstvo kulturne dediščine (v nadaljnjem besedilu: zavod).

Za spomenik velja varstveni režim, ki določa:
– varovanje kulturnih, zgodovinskih, umetnostnih in arhitekturnih vrednot v celoti, v njihovi izvirnosti in neokrnjenosti, posebej namembnosti dvorane,
– omogočanje predstavitve objekta in posameznih delov ter dostopnost javnosti v meri, ki ne ogroža varovanje spomenika,
– podrejanje rabe in vseh posegov v spomenik ohranjanju in vzdrževanju varovanih spomeniških lastnosti,
– prepoved sprememb vseh zaščitenih delov spomenika.
Za vplivno območje spomenika velja varstveni režim, ki določa:
– v vplivnem območju so dovoljeni le posegi, ki ohranjajo funkcijo tega prostora, njegov zgodovinski pomen in vedutne poglede na spomenik.
Spomenik je zavarovan z namenom, da se:
– trajno ohranijo kulturne, zgodovinske ter umetnostne in arhitekturne vrednote spomenika,
– poveča pričevalnost kulturnega spomenika,
– predstavi kulturne vrednote spomenika in situ, v tisku in drugih medijih,
– spodbudi učno-predstavitveno in znanstveno raziskovalno delo.

Za vsako spremembo funkcije kulturnega spomenika ali njegovega dela in za vsak poseg v spomenik, njegove dele ali zemljišče so potrebni predhodni pisni kulturnovarstveni pogoji in na njihovi podlagi kulturnovarstveno soglasje zavoda.

Pristojni organ mora v treh mesecih po uveljavitvi tega odloka izdati lastniku spomenika odločbo o varstvu na podlagi 13. člena zakona o varstvu kulturne dediščine (Uradni list RS, št. 7/99).
Odločba iz prejšnjega odstavka določa pogoje za raziskovanje, načine vzdrževanja, pogoje za posege, fizično zavarovanje, pravni promet, načine upravljanja in rabe spomenika, dostopnost spomenika za javnost in časovne okvire dostopnosti, posamezne druge omejitve in prepovedi ter ukrepe za čim bolj učinkovito varstvo spomenika.
Varstveni režim lahko omejuje lastninsko pravico le v obsegu, ki je nujen za izvajanje varstva spomenika.

Nadzor nad izvajanjem tega sklepa opravlja Inšpektorat Republike Slovenije za varstvo kulturne dediščine.

Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.