Na podlagi 12. člena zakona o varstvu kulturne dediščine (Uradni list RS, št. 7/99) izdaja Vlada Republike Slovenije

Za kulturni spomenik državnega pomena se razglasi enoto dediščine:
– Liberga – Sušilnica za sadje pri hiši Liberga 2 (EŠD 13862).
Enota ima zaradi kulturnih, etnoloških, krajinskih, umetnostnih in arhitekturnih lastnosti poseben pomen za Republiko Slovenijo. Zato jo razglašamo za kulturni spomenik državnega pomena z lastnostmi etnološkega spomenika.

Lastnosti, ki utemeljujejo razglasitev za spomenik državnega pomena:
Sušilnica je ena najbolje ohranjenih brezdimnih sušilnic za sadje, datiranih iz sredine 19. stoletja v osrednje slovenskem prostoru. Je še vedno v funkciji in je najbolj znan tovrstni objekt pri nas, posebej kot osrednji etnološki spomenik Levstikove poti od Litije do Čateža.

Spomenik stoji na zahodnem delu parcele številka 1080/1 (del), k.o. Liberga.
Meje spomenika so vrisane na katastrskem načrtu v merilu 1 : 2880 in na temeljnem topografskem načrtu v merilu 1 : 5000. Meje vplivnega območja so vrisane na temeljnem topografskem načrtu v merilu 1 : 5000. Izvirnika načrtov, ki sta sestavni del tega odloka, hranita Ministrstvo za kulturo, Uprava Republike Slovenije za kulturno dediščino in Javni zavod Republike Slovenije za varstvo kulturne dediščine (v nadaljnjem besedilu: zavod).

Za spomenik velja varstveni režim, ki določa:
– varovanje kulturnih, etnoloških, krajinskih, umetnostnih in arhitekturnih ter zgodovinskih vrednot v celoti, v njihovi izvirnosti in neokrnjenosti,
– ohranjanje gabaritov, fasadne členjenosti, primarnega tlorisa, izvirne gradbene substance ter značilne opreme,
– podrejanje vsake rabe in vseh posegov v objekt ohranjanju in vzdrževanju spomeniških lastnosti,
– omogočanje predstavitve celote in posameznih zaščitenih elementov in dostopnost javnosti v meri, ki ne ogroža varovanja spomenika,
– znotraj območja spomenika je prepovedano postavljanje objektov trajnega ali začasnega značaja, razen v primerih, ki jih s predhodnim kulturnovarstvenim soglasjem odobri zavod.
Za vplivno območje spomenika velja varstveni režim, ki določa:
– podrejanje vsake rabe in vseh posegov ohranjanju in varovanju vedut na spomeniški objekt.
Spomenik je zavarovan z namenom, da se:
– ohranijo kulturne, etnološke, krajinske, umetnostne in arhitekturne ter zgodovinske vrednote spomenika,
– poveča pričevalnost kulturnega spomenika,
– predstavi kulturne vrednote spomenika in premične dediščine in situ, v tisku in drugih medijih,
– spodbudi informacijsko, pedagoško, predstavitveno in znanstveno-raziskovalno delo.

Za vsako spremembo funkcije kulturnega spomenika ali njegovega dela in za vsak poseg v spomenik, njegove dele ali zemljišče je potrebno predhodno pridobiti pisne kulturnovarstvene pogoje in na njihovi podlagi kulturnovarstveno soglasje zavoda.

Pristojni organ mora v treh mesecih po uveljavitvi tega odloka izdati lastniku spomenika odločbo o varstvu na podlagi 13. člena zakona o varstvu kulturne dediščine (Uradni list RS, št. 7/99).
Odločba iz prejšnjega odstavka določa pogoje za fizične posege in zavarovanje, pogoje za raziskovanje, načine vzdrževanja, pravni promet, načine upravljanja in rabe spomenika za javnost in časovne okvire dostopnosti, posamezne druge omejitve in prepovedi ter ukrepe za čim bolj učinkovito varstvo spomenika.
Varstveni režim lahko omejuje lastninsko pravico le v obsegu, ki je nujen za izvajanje varstva spomenika.

Nadzor nad izvajanjem tega odloka opravlja Inšpektorat Republike Slovenije za področje kulturne dediščine.

Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.