Na podlagi 12. člena zakona o varstvu kulturne dediščine (Uradni list RS, št. 7/99) izdaja Vlada Republike Slovenije

Za kulturni spomenik državnega pomena se razglasi enoto dediščine:
– Dolsko – Domačija Dolsko 19 (EŠD 118).
Enota ima zaradi kulturnih, etnoloških, umetnostnih in arhitekturnih ter zgodovinskih lastnosti poseben pomen za Republiko Slovenijo. Zato jo razglašamo za kulturni spomenik državnega pomena z lastnostmi etnološkega spomenika.

Lastnosti, ki utemeljujejo razglasitev za spomenik državnega pomena:
Domačijski kompleks s smotrno razporejenimi objekti in odprtimi površinami: z gostilno, nekdanjo trgovino, gospodarskimi poslopji, parkovno urejenim vrtom ter sadovnjakom je zadnji še delujoči primer oskrbnega centra ob nekdanji tovorniški in savski plovni poti. Je najbolje ohranjen in raziskan tovrstni tip domačije pri nas.

Spomenik stoji na parceli številka 26, k.o. Dolsko.
Meje spomenika so vrisane na katastrskem načrtu v merilu 1 : 1000 ter na temeljnem topografskem načrtu v merilu 1 : 5000. Vplivno območje spomenika je zarisano na temeljnem topografskem načrtu 1 : 5000. Izvirnika načrtov, ki sta sestavni del tega odloka, hranita Ministrstvo za kulturo, Uprava Republike Slovenije za kulturno dediščino in Javni zavod Republike Slovenije za varstvo kulturne dediščine (v nadaljnjem besedilu: zavod).

Za spomenik velja varstveni režim, ki določa:
– varovanje kulturnih, etnoloških, umetnostnih in arhitekturnih ter zgodovinskih vrednot v celoti, v njihovi izvirnosti in neokrnjenosti,
– omogočanje predstavitve celote in posameznih zaščitenih elementov ter dostopnost javnosti v meri, ki ne ogroža varovanja spomenika in v 2. členu odloka naštetih posameznih elementov te enote,
– podrejanje vsake rabe in vseh posegov na objektu ohranjanju in vzdrževanju njegovih spomeniških značilnosti,
– ohranjanje kmetijske in gostinske dejavnosti na domačiji; dopustna bi bila tudi revitalizacija trgovske dejavnosti v smislu prodaje spominkov,
– znotraj območja spomenika je prepovedano postavljanje objektov trajnega ali začasnega značaja, skupaj z nadzemno in podzemno infrastrukturo ter reklamnimi panoji, razen v primerih, ki jih s kulturnovarstvenim soglasjem odobri zavod.
Za vplivno območje spomenika velja varstveni režim, ki določa:
– podrejanje vsake rabe in vseh posegov ohranjanju ter varovanju vedut na domačijo.
Spomenik je zavarovan z namenom, da se:
– ohranijo kulturne, etnološke, umetnostne in arhitekturne ter zgodovinske vrednote spomenika,
– poveča pričevalnost kulturnega spomenika,
– predstavi kulturne vrednote spomenika in situ, v tisku in drugih medijih,
– spodbudi znanstveno-raziskovalno delo.

Za vsako spremembo funkcije kulturnega spomenika ali njegovega dela in za vsak poseg v spomenik, njegove dele ali zemljišče, so potrebni predhodni pisni kulturnovarstveni pogoji in na njihovi podlagi kulturnovarstveno soglasje zavoda.

Pristojni organ mora v treh mesecih po uveljavitvi tega odloka izdati lastniku spomenika odločbo o varstvu na podlagi 13. člena zakona o varstvu kulturne dediščine (Uradni list RS, št. 7/99).
Odločba iz prejšnjega odstavka določa pogoje za fizične posege in zavarovanje, pogoje za raziskovanje, načine vzdrževanja, pravni promet, načine upravljanja in rabe spomenika za javnost in časovne okvire dostopnosti, posamezne druge omejitve in prepovedi ter ukrepe za čimbolj učinkovito varstvo spomenika.
Varstveni režim lahko omejuje lastninsko pravico le v obsegu, ki je nujen za izvajanje varstva spomenika.

Nadzor nad izvajanjem tega odloka opravlja Inšpektorat Republike Slovenije za področje kulturne dediščine.

Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.