Na podlagi 18. člena zakona o orožju (Uradni list RS, št. 61/00) izdaja minister, pristojen za zdravje, v soglasju z ministrom, pristojnim za notranje zadeve
P R A V I L N I K
o zdravniških pregledih posameznikov za ugotavljanje zdravstvene zmožnosti za posest ali nošenje orožja
1. člen
S tem pravilnikom se predpisujejo zdravstveni pogoji, ki jih mora izpolnjevati posameznik za posest ali nošenje orožja, pogoji, ki jih morajo izpolnjevati zdravstveni zavodi oziroma zasebni zdravniki za opravljanje zdravniških pregledov, s katerimi se ugotavlja zdravstvena zmožnost za posest ali nošenje orožja, način in postopek izdajanja zdravniških spričeval, sestava in način dela zdravniške komisije za ugotavljanje zdravstvene zmožnosti za posest ali nošenje orožja ter vodenje evidence pregledov in medicinske dokumentacije.
2. člen
Posameznik se oceni v skladu z določbami tega pravilnika ali je zdravstveno zmožen za posest orožja, če nima bolezni, poškodb ali stanj naštetih v Prilogi 1, ki je sestavni del tega pravilnika in je objavljena skupaj z njim.
Posameznik se oceni v skladu z določbami tega pravilnika, da je zdravstveno zmožen za posest in nošenje orožja, če nima bolezni, poškodb ali stanj, ki vplivajo na varno rokovanje z orožjem, naštetih v Prilogi 2, ki je sestavni del tega pravilnika in je objavljena skupaj z njim.
3. člen
Zdravstveni zavodi oziroma zasebni zdravniki morajo imeti primerne prostore in tehnično opremljenost, ki omogočajo strokovno ustrezno delo za opravljanje zdravniških pregledov, s katerimi se ugotavlja zdravstvena zmožnost za posest ali nošenje orožja.
Zdravniške preglede lahko opravljajo zdravstveni zavodi, ki imajo zaposlene zdravnike specialiste medicine dela oziroma zasebni zdravniki specialisti medicine dela, ki imajo pooblastilo za opravljanje zdravniških pregledov za ugotavljanje zdravstvene zmožnosti za posest ali nošenje orožja (v nadaljnjem besedilu: pooblaščeni zdravnik).
4. člen
Zdravniški pregled za ugotavljanje zdravstvene zmožnosti za posest ali nošenje orožja obsega:
1. identifikacijo posameznika na podlagi osebnega dokumenta;
2. anamnezo (razgovor): splošna, družinska, socialna, delovna, osebna in specialna (podatki o prejšnjih pregledih);
3. pregled zdravstvene dokumentacije (zdravstveni karton izbranega osebnega zdravnika, preventivni zdravstveni karton in tudi predhodna ocena zmožnosti posesti ali nošenja orožja);
4. klinični pregled vseh organov in organskih sistemov s posebnim poudarkom na usmerjenem pregledu psihičnega stanja, stanja centralnega in perifernega živčevja in čutil.
5. člen
Pooblaščeni zdravnik izda posamezniku na podlagi zdravniškega pregleda zdravniško spričevalo o telesni in duševni zmožnosti za posest ali nošenje orožja.
Obrazec zdravniškega spričevala pooblaščenega zdravnika je v Prilogi 3, ki je sestavni del tega pravilnika in je objavljena skupaj z njim.
6. člen
Posameznik, ki se ne strinja z zdravniškim spričevalom, lahko zahteva ponovni zdravniški pregled pred zdravniško komisijo za ugotavljanje zdravstvene zmožnosti za posest ali nošenje orožja (v nadaljnjem besedilu: komisija).
Zahtevo za ponovni zdravniški pregled mora posameznik vložiti v 15 dneh od vročitve zdravniškega spričevala. Zahteva se vloži pri pooblaščenem zdravniku, ki je izdal zdravniško spričevalo. Ta mora zahtevo z vso dokumentacijo takoj poslati komisiji.
Komisijo sestavljajo: zdravnik specialist medicine dela, psiholog ter konziliarni specialist. V komisiji ne more sodelovati tisti, ki je na prvi stopnji ocenil telesno in duševno zmožnost posameznika za posest ali nošenje orožja. Komisijo imenuje minister, pristojen za zdravstvo, v soglasju z ministrom, pristojnim za notranje zadeve. Komisija dela po poslovniku.
Komisija mora izdati zdravniško spričevalo v 30 dneh od vložitve zahteve za ponovni zdravniški pregled.
Obrazec zdravniškega spričevala komisije je v Prilogi 4, ki je sestavni del tega pravilnika in je objavljen skupaj z njim.
7. člen
Zdravniško spričevalo pooblaščenega zdravnika oziroma komisije velja eno leto. V primeru spremembe zdravstvenega stanja, ki lahko vpliva na zdravstveno zmožnost za posest ali nošenje orožja, se zdravniški pregled ponovi.
Zdravniško spričevalo pooblaščenega zdravnika oziroma komisije se pošlje upravni enoti pri kateri je posameznik zaprosil za orožno listino.
8. člen
Pooblaščeni zdravniki, ki opravljajo zdravniške preglede v skladu z določili tega pravilnika, morajo voditi posebno evidenco pregledov in ocen o zdravstveni zmožnosti posameznikov za posest ali nošenje orožja in hraniti celotno medicinsko dokumentacijo vseh posameznikov, pregledanih zaradi izdaje spričevala o zdravstveni zmožnosti za posest ali nošenje orožja, skladno s posebnimi predpisi.
9. člen
Ta pravilnik začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 020-60/00
Ljubljana, dne 23. julija 2001.
prof. dr. Dušan Keber, dr. med. l. r.
Minister
za zdravje
Soglašam!
dr. Rado Bohinc l. r.
Minister
za notranje zadeve
Priloga 1
BOLEZNI, POŠKODBE ALI STANJA, KI PREDSTAVLJAJO
NEZMOŽNOST ZA POSEST OROŽJA
I. nevrološka, psihološka in psihiatrična stanja in obolenja
1. nenormalna psihična stanja in bolezni, ki se manifestirajo kot
intelektualna insuficienca, motnje, zmanjšanje ali odsotnost
pazljivosti in koncentracije, psihomotorična in senzomotorična
upočasnjenost in nekontroliranost, ter deviacije osebnosti;
2. demenca vseh etiologij;
3. akutna psihoza ne glede na etiologijo ali kronična psihoza z
izraženimi rezidualnimi ali regresivnimi spremembami;
4. izražene patološke spremembe v afektivni in moralno etični
sferi osebnosti;
5. izražene hujše nevrotske motnje;
6. sindrom odvisnosti od alkohola, razen v medicinsko
kontroliranih primerih abstinence najmanj 12 mesecev in brez
psihičnih sprememb ali nevroloških komplikacij;
7. odvisnost od nedovoljenih drog, razen v medicinsko
kontroliranih primerih abstinence 12 mesecev in brez psihičnih
sprememb ali nevroloških komplikacij;
Priloga 2
BOLEZNI, POŠKODBE ALI STANJA, KI VPLIVAJO NA VARNO
ROKOVANJE Z OROŽJEM IN PREDSTAVLJAJO NEZMOŽNOST ZA
POSEST IN NOŠENJE OROŽJA
I. nevrološka, psihološka in psihiatrična stanja in obolenja
1. nenormalna psihična stanja in bolezni, ki se manifestirajo kot
intelektualna insuficienca, motnje, zmanjšanje ali odsotnost
pazljivosti in koncentracije, psihomotorična in senzomotorična
upočasnjenost in nekontroliranost, ter deviacije osebnosti;
2. demenca vseh etiologij;
3. akutna psihoza ne glede na etiologijo ali kronična psihoza z
izraženimi rezidualnimi ali regresivnimi spremembami;
4. izražene patološke spremembe v afektivni in moralno etični
sferi osebnosti;
5. izražene hujše nevrotske motnje;
6. sindrom odvisnosti od alkohola, razen v medicinsko
kontroliranih primerih abstinence najmanj 12 mesecev in brez
psihičnih sprememb ali nevroloških komplikacij;
7. odvisnost od nedovoljenih drog, razen v medicinsko
kontroliranih primerih abstinence 12 mesecev in brez psihičnih
sprememb ali nevroloških komplikacij;
8. stanje in bolezni, ki se kažejo z motnjami koordinacije,
rigorjem, tremorjem, horeatičnimi in atetotičnimi gibi;
9. vse oblike epilepsije in druge motnje zavesti, razen
medicinsko kontroliranih primerov, pri katerih se ob terapiji
napadi ne pojavljajo najmanj dve leti;
10.nevrološka stanja, bolezni, poškodbe in anomalije živcev in
mišic, ki povzročajo težje funkcionalne motnje.
II. stanja in bolezni vidnega organa
1. ostrina vida, korigirana ali nekorigirana, manjša od 0,8;
2. protanopia, deuteranopia.
III. stanja in bolezni organa ravnotežja in sluha
1. bolezni vestibularnega aparata s hujšimi motnjami ravnotežja;
2. praktična gluhost (Fowler večji od 90%).
IV. stanje in bolezni srca in krvnih žil
1. hude oblike koronarne bolezni in stanje po srčnem infarktu do
stabilizacije;
2. bolezni srca, ki imajo za posledico hemodinamsko pomembne
motnje ritma in sinkope;
3. prirojene ali pridobljene srčne okvare in bolezni velikih
krvnih žil z znaki dekompenzacije;
4. težja oblika hipertonične bolezni.
V. stanja in bolezni respiratornega sistema
1. težka respiratorna ali kardiorespiratorna insuficienca.
VI. bolezni gastrointestinalnega in urenalnega sistema
1. težke bolezni želodca, jeter in ledvic zaradi katerih lahko
nastopi komatozno stanje.
VII. bolezni endokrinega sistema
1. diabetes mellitus, kompliciran z očesnimi, živčnimi in
kardiovaskularnimi spremembami in nekompenzirano acidozo;
2. hipertireoza težje oblike z okulobulbatornim sindromom ali
komplikacijami kardiovaskularnega sistema;
3. težke oblike hipotireoze spremljane z bradipsihijo;
4. hiper in hipoadenokorticizem v težkih oblikah.
VIII. bolezni krvnega sistema
1. maligne hemopatije in retikuloze.
