Na podlagi 36., 37., 43., 52., 53. in 54. člena zakona o javnih financah (Uradni list RS, št. 79/99 in 124/00) in v zvezi z 18. členom zakona o izvrševanju proračuna Republike Slovenije za leto 2001 (Uradni list RS, št. 32/01) izdaja minister za finance
P R A V I L N I K
o postopkih za izvrševanje proračuna Republike Slovenije
1. SPLOŠNA DOLOČBA
1. člen
Ta pravilnik ureja:
1. postopke in pogoje za določitev kvot (36. člen zakona o javnih financah; Uradni list RS, št. 79/99 in 124/00; v nadaljnjem besedilu: ZJF);
2. način in roke za pripravo mesečnih načrtov za izvrševanje proračuna (37. člen ZJF);
3. postopke vključevanja namenskih prejemkov in izdatkov v proračun Republike Slovenije (43. člen ZJF), predvsem pa namenskih prihodkov:
– donacij;
– kupnin od prodaje državnega stvarnega premoženja in odškodnin iz naslova zavarovanj premoženja;
– prihodke iz naslova lastne dejavnosti neposrednih uporabnikov in plačevanje med njimi;
– in proračunskih skladov;
4. način zavarovanja predplačil (52. člen ZJF);
5. postopke oddaje subvencij, posojil in državnih pomoči (53. člen ZJF);
6. načine prevzemanja obveznosti ter obveščanja o prevzetih obveznostih neposrednih uporabnikov proračuna Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: neposredni uporabniki);
7. načine izplačil iz proračuna Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: proračun) (54. člen ZJF);
8. posebnosti postopkov izvrševanja proračuna na podlagi zakona o izvrševanju proračuna Republike Slovenije za leto 2001 (Uradni list RS, št. 32/01) in
9. veljavnost tega pravilnika za občine in posredne uporabnike državnega in občinskih proračunov.
2. POSTOPKI IN POGOJI ZA DOLOČITEV KVOT
2. člen
Pred začetkom proračunskega leta določi minister za finance dinamizirano oceno prejemkov in izdatkov proračuna ter finančnih načrtov neposrednih uporabnikov za naslednje leto (v nadaljnjem besedilu: dinamizirana ocena), ki se uporablja za spremljanje realizacije prejemkov in izdatkov proračuna, upravljanje z likvidnostjo proračuna in določitev kvot.
Ob pripravi dinamizirane ocene določi minister za finance v sodelovanju z neposrednimi uporabniki oziroma vlada dneve izplačil za naslednje vrste odhodkov državnega proračuna:
1. plače;
2. izdatki za blago in storitve;
3. socialni transferi;
4. transferi občinam in
5. transferi Zavodu za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije.
3. člen
Kvota je višina pravic porabe neposrednega uporabnika za trimesečno ali drugo obdobje, ki ga določi Vlada Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: vlada), v okviru katere smejo neposredni uporabniki plačevati obveznosti v breme pravic porabe svojih finančnih načrtov.
4. člen
Vlada določi kvote po naslednjih skupinah neposrednih uporabnikov (v nadaljnjem besedilu: skupine uporabnikov):
1. ministrstva in organi ter organizacije v njihovi sestavi;
2. vladne službe, za katere je pooblaščen generalni sekretar vlade;
3. upravne enote;
4. samostojni državni organi za postopek o prekrških;
5. sodišča in Sodni svet,
6. tožilstva in
7. ostali neposredni uporabniki, ki niso zajeti v prejšnjih alineah tega odstavka (v nadaljnjem besedilu: samostojni neposredni uporabniki).
V primerih iz 1. do 6. točke prejšnjega odstavka je neposredni uporabnik, ki je predlagatelj iz drugega odstavka 19. člena ZJF (v nadaljevanju: predlagatelj skupine uporabnikov), zadolžen za posredovanje vseh gradiv, potrebnih za določitev kvot, med Ministrstvom za finance in neposrednimi uporabniki iz njegove pristojnosti.
5. člen
V obdobju začasnega financiranja je kvota enaka obsegu pravic porabe v finančnemu načrtu skupine neposrednih uporabnikov oziroma neposrednega uporabnika za to obdobje.
6. člen
Ministrstvo za finance pri predlaganju kvote upošteva:
1. letni finančni načrt neposrednega uporabnika;
2. evidentirane prevzete obveznosti neposrednega uporabnika;
3. likvidnostne možnosti proračuna in
4. sezonsko komponento porabe proračunskih sredstev.
7. člen
Vlada določi kvote na predlog Ministrstva za finance do 20. dne v mesecu pred pričetkom obdobja, za katerega se kvota določa.
Povečanje kvote, ki jo je določila vlada, je mogoče samo, če to odobri Ministrstvo za finance.
Če med neposrednim uporabnikom in Ministrstvom za finance ni mogoče doseči soglasja, odloča o povečanju kvote vlada na predlog Ministrstva za finance in na podlagi pisne zahteve neposrednega uporabnika.
Povečanje kvote je možno, če so izpolnjeni naslednji pogoji:
1. so prejemki proračuna za obdobje določanja kvote večji, kot so v dinamizirani oceni načrtovani za to obdobje ali
2. je mogoče zadolževanje v večjem obsegu, kot je načrtovano z letnim programom financiranja za obdobje določanja kvote.
3. NAČRTOVANJE LIKVIDNOSTI PRORAČUNA
8. člen
Mesečni načrt za izvrševanje proračuna je pregled načrtovanih prihodkov in drugih prejemkov proračuna in pregled načrtovanih odhodkov in drugih izdatkov proračuna za določeni mesec, ki ga sestavljata:
1. mesečni načrt prejemkov proračuna in
2. mesečni načrt izdatkov proračuna.
9. člen
Predlog mesečnega načrta prejemkov proračuna pripravi Ministrstvo za finance na podlagi predlogov:
1. Davčne uprave Republike Slovenije in Carinske uprave Republike Slovenije, ki morata do 22. v mesecu posredovati Ministrstvu za finance predlog načrta prejemkov proračuna za prihodnji mesec, za določanje in pobiranje katerih sta zadolženi;
2. drugih neposrednih uporabnikov, skrbnikov in nadzornikov. Ti morajo Ministrstvu za finance na njegovo zahtevo posredovati predlog načrta prejemkov proračuna, za določanje in pobiranje katerih so zadolženi.
Skrbnik je državni organ, ki na podlagi zakona oziroma podzakonskega predpisa določa vrsto in višino obveznosti do države (npr. izda sodno ali upravno odločbo ali sklep), evidentira obveznost, evidentira plačilo obveznosti in izvaja izterjavo neplačanih obveznosti. Skrbnik lahko tudi sam določi vrsto in višino obveznosti do države in jo evidentira, medtem ko nadziranje in izterjavo plačila obveznosti v njegovem imenu opravlja nadzornik.
Nadzornik je državni organ, ki evidentira in nadzira plačilo obveznosti do države ter izterjuje neplačane zapadle obveznosti. Nadzornik lahko tudi določa vrsto in višino obveznosti do države.
Mesečni načrt prejemkov proračuna določi likvidnostna komisija Ministrstva za finance, ki jo imenuje minister za finance (v nadaljnjem besedilu: likvidnostna komisija).
10. člen
Mesečni načrt izdatkov proračuna določi Ministrstvo za finance na podlagi predlogov mesečnih finančnih načrtov predlagateljev skupine uporabnikov oziroma samostojnih neposrednih uporabnikov, ki jih predložijo najkasneje do 20. dne v tekočem mesecu za prihodnji mesec. Predlog mesečnega finančnega načrta mora biti v okviru predlagatelju skupine uporabnikov oziroma samostojnemu neposrednemu uporabniku določene kvote.
Ne glede na prejšnji odstavek lahko predlagatelj skupine uporabnikov oziroma samostojni neposredni uporabnik najkasneje do 20. v mesecu pisno obvesti Ministrstvo za finance, da je njegov predlog mesečnega finančnega načrta enak v enotnem računalniškem podprtem računovodskem programu MFERAC (v nadaljnjem besedilu: MFERAC) in v skladu s tem pravilnikom evidentiranimi prevzetimi obveznostmi neposrednih uporabnikov po stanju na dan 24. v mesecu.
11. člen
Mesečni likvidnostni načrt je obseg sredstev za obdobje enega meseca, v okviru katerega smejo neposredni uporabniki oziroma skupine uporabnikov plačevati obveznosti, ki se določi po delovnih dnevih.
Mesečni likvidnostni načrt določi likvidnostna komisija.
12. člen
Ministrstvo za finance določi mesečni likvidnostni načrt neposrednega uporabnika oziroma skupine uporabnikov za prihodnji mesec na podlagi predlogov mesečnih finančnih načrtov predlagateljev skupine uporabnikov oziroma samostojnih neposrednih uporabnikov, korigiranih na podlagi stanja evidentiranih predobremenitev v MFERAC.
Ministrstvo za finance določi mesečni likvidnostni načrt neposrednega uporabnika oziroma skupine uporabnikov za prihodnji mesec in ga do konca tekočega meseca pošlje neposrednemu uporabniku oziroma skupini uporabnikov.
Če neposredni uporabnik oziroma skupina uporabnikov ni predložila Ministrstvu za finance predloga mesečnega finančnega načrta v roku iz 10. člena tega pravilnika, določi mesečni likvidnostni načrt za tega neposrednega uporabnika oziroma skupino uporabnikov Ministrstvo za finance.
13. člen
Ministrstvo za finance pri določanju mesečnega likvidnostnega načrta poleg predlogov iz prejšnjega člena upošteva še:
1. določene, izkoriščene in še proste kvote;
2. likvidnostne možnosti proračuna in
3. oceno realizacije proračuna v preteklih mesecih.
14. člen
O spremembi rokov in zneskov plačil v okviru mesečnega likvidnostnega načrta mora predlagatelj skupine uporabnikov oziroma samostojni neposredni uporabnik obvestiti Ministrstvo za finance najkasneje 3 delovne dni pred dnevom plačila, ki je določen v mesečnem likvidnostnem načrtu.
V primeru, ko neposredni uporabnik oziroma skupina uporabnikov ne ravna v skladu s prejšnjim odstavkom in odstopanje realizacije plačil od korigiranega mesečnega likvidnostnega načrta do tekočega dne preseže 100 milijonov tolarjev, se neposrednemu uporabniku oziroma skupini uporabnikov sprejeti mesečni likvidnostni načrt zniža za celotni znesek odstopanja.
V primeru večjih odstopanj realizacije od korigiranega likvidnostnega načrta Ministrstvo za finance obvešča vlado o stroških, ki so nastali zaradi nespoštovanja prvega odstavka tega člena.
15. člen
Predlagatelj skupine uporabnikov oziroma samostojni neposredni uporabnik lahko da predlog za povečanje mesečnega likvidnostnega načrta.
Povečanje mesečnega likvidnostnega načrta odobri Ministrstvo za finance, če neposredni uporabnik oziroma skupine uporabnikov ni v celoti izkoristil kvote in:
1. to dopušča ugodna izhodiščna likvidnostna situacija proračuna ali
2. so prejemki proračuna večji kot so načrtovani za to obdobje ali
3. drugi neposredni uporabniki oziroma skupine uporabnikov pisno sporočijo, da ne bodo izkoristili veljavnega mesečnega likvidnostnega načrta.
4. VKLJUČEVANJE NAMENSKIH PREJEMKOV IN IZDATKOV V PRORAČUN
16. člen
Namenski prejemki proračuna so prejemki proračuna, določeni v 43. členu ZJF in v zakonu, ki ureja izvrševanje proračuna določenega leta (v nadaljnjem besedilu: ZIPRS).
17. člen
Za prevzemanje, evidentiranje in plačilo obveznosti v breme namenskih prejemkov ter za finančni nadzor se uporabljajo določbe zakonov in predpisov, ki urejajo finančno in računovodsko poslovanje neposrednih uporabnikov.
18. člen
Namenska sredstva se v proračunu izkazujejo na posebnih proračunskih postavkah-konto (v nadaljnjem besedilu: posebna postavka) in morajo biti označene kot posebni tip proračunskih postavk, na primer:
1. tip 1 za proračunske postavke, ki se financirajo iz rednih proračunskih sredstev in
2. ostali tipi za proračunske postavke, ki se financirajo iz namenskih prejemkov proračuna.
Neposredni uporabniki:
1. smejo prevzemati in plačevati obveznosti v breme namenskih prejemkov samo do višine na posebni postavki zagotovljenih in neizkoriščenih pravic porabe, razen če je v tem pravilniku drugače določeno in
2. ne smejo prevzemati obveznosti, ki zapadejo v plačilo v breme namenskih prejemkov v prihodnjih proračunskih letih, razen če je v ZIPRS ali v tem pravilniku drugače določeno.
19. člen
Kolikor se v proračun vplača namenski prejemek, za katerega v sprejetem proračunu še ni odprta posebna postavka, odpre Ministrstvo za finance – sektor za pripravo in upravljanje proračuna (v nadaljnjem besedilu: sektor za proračun) na predlog neposrednega uporabnika, ki je prejemnik namenskih prejemkov, novo posebno postavko. Predlog za odprtje posebne postavke posreduje neposredni uporabnik sektorju za proračun na obrazcu “Vloga za odprtje nove proračunske postavke-konto iz namenskih prejemkov in/ali povečanje veljavnega proračuna”, ki je priloga številka 1 tega pravilnika.
Posebna proračunska postavka se odpre:
1. glede na namen porabe namenskih prejemkov. Iz imena posebne postavke mora biti razvidna vrsta namenskega prejemka, na katerega se izdatek nanaša, ali namen porabe namenskih prejemkov in
2. v višini dejansko vplačanih prejemkov. Vplačilo namenskih prejemkov mora dokazati neposredni uporabnik, ki je prejemnik namenskih prejemkov.
20. člen
Kolikor je v sprejetem proračunu za določen namenski izdatek že odprta posebna postavka, se na tej postavki po uveljavitvi proračuna določi obseg pravic porabe v višini 0 tolarjev.
Obseg pravic porabe na posebni postavki se poveča v višini:
1. iz preteklega leta prenesenih pravic porabe ali
2. dejansko vplačanih prejemkov proračuna. Vplačilo namenskih prejemkov mora dokazati neposredni uporabnik, ki je prejemnik namenskih prejemkov.
21. člen
Prerazporejanje pravic porabe med posebnimi proračunskimi postavkami in proračunskimi postavkami-konto, ki niso vezane na namenske prejemke, ni dovoljeno.
Prerazporejanje pravic porabe med:
1. posebnimi postavkami in
2. konti znotraj posebnih postavk, je dovoljeno na način in pod pogoji, kot jih določa ZIPRS.
22. člen
Določbe tega pravilnika, ki urejajo določanje kvot in načrtovanje likvidnosti proračuna, se ne uporabljajo za porabo namenskih prejemkov proračuna.
4.1. Donacije
4.1.1. Splošno
23. člen
Donacije Republiki Sloveniji v obliki denarnih sredstev so prihodek proračuna Republike Slovenije.
Donacije se lahko uporabijo samo za namene, za katere so bile podarjene.
24. člen
Koristnik donacije je neposredni uporabnik, ki je pristojen za zadevo, ki se financira s podarjenimi sredstvi.
Koristnik donacije na podlagi podpisanega sporazuma ali pogodbe z donatorjem pošlje pisno vlogo Ministrstvu za finance – zakladnici, sektor za upravljanje z likvidnostjo proračuna (v nadaljnjem besedilu: zakladnica), da:
1. odpre devizno-depozitni račun (v nadaljnjem besedilu: devizni račun) ali
2. določi tolarski ali devizni račun proračuna Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: račun proračuna),
na katerega se nakažejo sredstva donacij. Pri tem navede tudi namen uporabe obresti od upravljanja z donacijami.
Neposredni uporabnik obvesti zakladnico o vsakem pričakovanem nakazilu donacij na devizni račun in navede:
1. na katero donacijo se nakazilo nanaša in
2. predvideno višino nakazanih donacij.
Ob vplačilu donacij na račun proračuna je potrebno navesti sklicno številko, ki jo določi Ministrstvo za finance – sektor za javno računovodstvo (v nadaljnjem besedilu: sektor za javno računovodstvo).
25. člen
Sredstva donacij se vključujejo v proračun v skladu s 19. in 20. členom tega pravilnika.
V primeru sredstev donacij, nominiranih v tuji valuti, se obseg pravic porabe na postavki donacij določa v tolarski protivrednosti, preračunano po srednjem tečaju Banke Slovenije za posamezno tujo valuto, veljavnem na dan nakazila sredstev na račun proračuna.
Koristnik donacije mora sam voditi evidenco o porabi sredstev v tuji valuti, ki jo mesečno posreduje Ministrstvu za finance – sektor glavne knjige zakladnice (v nadaljnjem besedilu: sektor glavne knjige zakladnice), ki jo potrdi glede na stanje na deviznem računu in sporoči znesek tečajnih razlik pripisanih na devizni račun. Neposredni uporabnik na osnovi podatkov sektorja glavne knjige zakladnice pripravi, če je to potrebno mesečno, vsekakor pa na dan 31. december, zahtevek za uskladitev obsega pravic porabe na postavki donacij zaradi spremembe deviznih tečajev. Ta zahtevek naslovi na sektor za proračun.
26. člen
Občine so lastnice premoženja, ki se nabavi iz denarnih sredstev, ki se v državnem proračunu obravnavajo kot donacije in jih kot investicijski transfer prejmejo od neposrednih uporabnikov.
27. člen
Kolikor je v sporazumu ali pogodbi z donatorjem tako dogovorjeno, se iz sredstev donacij zagotavljajo sredstva za plačilo:
1. davkov in prispevkov;
2. bančnih provizij;
3. konverzije tujih valut v tolarje in
4. drugih stroškov.
V nasprotnem primeru zagotavlja sredstva za navedene namene koristnik donacije iz drugih proračunskih postavk v okviru svojega finančnega načrta.
Obresti od upravljanja z donacijami so prihodek proračuna, kolikor v sporazumu ali pogodbi z donatorjem ni dogovorjeno drugače.
28. člen
Poleg predpisane dokumentacije za izplačilo iz proračuna mora neposredni uporabnik za izplačilo donacij iz deviznih računov predložiti sektorju za javno računovodstvo tudi naslednje obrazce:
1. “Poraba deviznih sredstev donacij za plačilo izvajalcu v tujino/za prenos deviznih sredstev na račun rezidenta”, ki je v prilogi številka 2 tega pravilnika in/ali
2. “Poraba deviznih sredstev donacij za prodajo deviznih sredstev za plačilo izvajalcu v državi/za plačilo odlivne provizije ob plačilu izvajalcu v tujino”, ki je v prilogi številka 3 tega pravilnika ali
3. “Poraba deviznih sredstev donacij za dvig tuje gotovine”, ki je v prilogi številka 4 tega pravilnika,
glede na to, ali se plačilo izvrši prejemniku v državi (v tolarjih) ali v tujini (v devizah).
Obrazce, ki so potrebni za izplačilo, mora podpisati odredbodajalec neposrednega uporabnika, razen če je v tem pravilniku drugače določeno.
Sektor za javno računovodstvo pošlje obrazce zakladnici, razen če je v tem pravilniku drugače določeno.
29. člen
Na podlagi pisne zahteve donatorja se neporabljena sredstva donacij:
1. vrnejo donatorju, pri čemer se na ustrezni proračunski postavki za vrnjena sredstva donacij zmanjšajo pravice porabe v finančnem načrtu neposrednega uporabnika ali
2. prerazporedijo za drugi namen donacij, če je to dogovorjeno v pisnem sporazumu, ali v pogodbi z donatorjem.
4.1.2. Predpristopne pomoči Evropske unije
30. člen
Določbe tega poglavja se uporabljajo za uporabo sredstev programa PHARE in ISPA v okviru predpristopne pomoči Evropske unije. Uporaba sredstev SAPARD je urejena s posebnim navodilom ministra za finance.
Za izvajanje programov PHARE in ISPA, ki se izvajajo po sistemu decentralizirane implementacije, se uporabljajo določila:
1. tega pravilnika;
2. Memoranduma o dogovoru o ustanovitvi Nacionalnega sklada, podpisanega med Republiko Slovenijo in Evropsko skupnostjo, z dne 23. decembra 1998;
3. Memoranduma o soglasju k uporabi Nacionalnega sklada za program ISPA, podpisanega med Republiko Slovenijo in Evropsko komisijo, z dne 11. decembra 2000 in
4. Memoranduma o dogovoru o ustanovitvi Centralne finančne in pogodbene enote, podpisanega med Republiko Slovenijo in Evropsko skupnostjo, z dne 18. februarja 1997.
31. člen
Ministrstvo za finance – Nacionalni sklad (v nadaljevanju: nacionalni sklad/NS) vlaga zahtevke za odprtje deviznih računov proračuna za Ministrstvo za finance – NS pri Banki Sloveniji (v nadaljevanju: račun) za črpanje donacij iz programov PHARE in ISPA, ki se izvajajo po sistemu decentralizirane implementacije.
Nacionalni sklad obvešča zakladnico in sektor glavne knjige zakladnice o vsakem pričakovanem nakazilu donacij iz naslova programa PHARE (v nadaljevanju: sredstva PHARE) ali ISPA (v nadaljevanju: sredstva ISPA) na odprti račun ter navede predvideno višino sredstev.
32. člen
Proračunsko postavko-konto v breme sredstev PHARE (v nadaljevanju: postavka PHARE) ali ISPA (v nadaljevanju: postavka ISPA) v finančnem načrtu neposrednega uporabnika odpre sektor za proračun na predlog neposrednega uporabnika, če:
1. je podpisan finančni memorandum iz programa PHARE oziroma ISPA in
2. s tem predhodno soglaša nacionalni sklad.
Predlog za odprtje postavke PHARE oziroma ISPA posreduje neposredni uporabnik na obrazcu “Decentralizirana implementacija programov PHARE/ISPA: Vloga za odprtje nove proračunske postavke – konto/Vloga za povečanje veljavnega proračuna”, ki je v prilogi številka 5 tega pravilnika.
Postavka PHARE mora imeti v nazivu oznako “PHARE CFCU”. Postavka ISPA mora imeti v nazivu oznako “ISPA CFCU”.
Postavka PHARE oziroma ISPA se odpre v višini 0 tolarjev. Kolikor je v sprejetem proračunu že odprta postavka PHARE oziroma ISPA, se višina sredstev na tej postavki določi v višini 0 tolarjev.
33. člen
Kolikor finančni memorandum zahteva sofinanciranje:
1. programov PHARE iz slovenskih sredstev, mora praviloma imeti proračunska postavka, na kateri se zagotavljajo pravice porabe za sofinanciranje, v nazivu oznako “PHARE-lastna udeležba” in
2. programov ISPA iz slovenskih sredstev, mora praviloma imeti proračunska postavka, na kateri se zagotavljajo pravice porabe za sofinanciranje, v nazivu oznako “ISPA-lastna udeležba”.
34. člen
Neposredni uporabniki lahko prevzemajo obveznosti v breme:
1. sredstev PHARE, ne glede na višino pravic porabe na postavki PHARE, pod pogojem, da pogodbo pred podpisom izvajalca pisno odobri pristojni odredbodajalec za izvedbo programa PHARE (PAO) in
2. sredstev ISPA, ne glede na višino pravic porabe na postavki ISPA, pod pogojem, da pogodbo pred podpisom izvajalca pisno odobri pristojni odredbodajalec za izvedbo programa ISPA (SAO).
Izvajalec podpiše pogodbo iz prejšnjega odstavka tega člena zadnji, ne glede na določbe drugih predpisov.
35. člen
Pravice porabe za plačilo:
1. davka na dodano vrednost ter drugih davkov in prispevkov, potrebnih za izvedbo programov PHARE ali ISPA, se praviloma zagotavljajo na postavkah z oznako PHARE-lastna udeležba ali ISPA–lastna udeležba pri neposrednem uporabniku;
2. provizije Banki Slovenije ob nakazilu sredstev na račun pri Banki Slovenije (prilivna provizija) se zagotavljajo na posebni postavki PHARE oziroma ISPA pri Ministrstvu za finance. Plačilo se izvrši na podlagi računa, ki ga državi izstavi Banka Slovenije in
3. provizije Banki Slovenije ob nakazilu sredstev izvajalcu v tujino (odlivna provizija) in za konverzijo tujih valut v tolarje se zagotavljajo pri neposrednem uporabniku na postavki PHARE oziroma ISPA, na katero se nakazilo nanaša.
36. člen
Ne glede na roke plačil, ki so predpisani za izplačila iz proračuna, mora neposredni uporabnik v pogodbi dogovoriti roke plačil v breme sredstev PHARE oziroma ISPA, kot jih določi donator. To velja tudi za roke plačil v breme sredstev lastne udeležbe za sofinanciranje programov PHARE oziroma ISPA, če se sredstva lastne udeležbe porabljajo na podlagi pogodbe, v kateri je dogovorjena tudi poraba sredstev PHARE oziroma ISPA.
Ne glede na pogoje za dogovarjanje predplačil, ki so v tem pravilniku predpisani za prevzemanje obveznosti iz proračuna, sme neposredni uporabnik v pogodbi dogovoriti predplačila v breme sredstev PHARE oziroma ISPA samo pod pogoji, kot jih določi donator. Enako velja za sredstva za plačilo davka na dodano vrednost, ki so potrebna za plačilo obveznosti iz programov PHARE oziroma ISPA.
Ne glede na določbo prejšnjega odstavka je neposredni uporabnik dolžan zagotoviti, da je predplačilo davka na dodano vrednost vedno zavarovano z bančno garancijo ali drugim ustreznim instrumentom zavarovanja, s katerim izvajalec zavaruje izpolnjevanje svojih obveznosti v postopkih decentralizirane implementacije programa PHARE oziroma ISPA.
37. člen
Pravice porabe za realizacijo izplačila se na ustrezni postavki PHARE oziroma ISPA v finančnem načrtu neposrednega uporabnika zagotovijo z razporeditvijo sredstev, ki so nerazporejena na računu nacionalnega sklada ali CFPE. Neposredni uporabnik mora hkrati z odredbo za plačilo – nakazilo v breme postavke PHARE oziroma ISPA posredovati CFPE tudi predlog za povečanje pravic porabe na postavki PHARE oziroma ISPA na obrazcu iz 31. člena tega pravilnika. Neposredni uporabnik mora na odredbi za plačilo – nakazilo in na obrazcu Finančni elementi predobremenitve dodati vidno oznako “PHARE CFCU” ali “ISPA CFCU”.
Obrazec iz 28. člena tega pravilnika pripravi in podpiše nacionalni sklad ali CFPE in ga posreduje zakladnici, kopijo pa skupaj s predpisano dokumentacijo za izplačilo iz proračuna predloži finančno-računovodski službi neposrednega uporabnika.
38. člen
Plačilo obveznosti iz programov PHARE ali ISPA se izvrši samo, če je odredbo za plačilo predhodno pisno odobril nacionalni odredbodajalec (NAO).
Ne glede na določbo prejšnjega odstavka se za plačilo obveznosti iz programov PHARE, ki so bili sklenjeni pred letom 1998, izvrši samo, če je odredbo za plačilo predhodno pisno odobril odredbodajalec za izvedbo programa PHARE (PAO).
Pred pisno odobritvijo iz prvega in drugega odstavka tega člena lahko nacionalni sklad ali CFPE popravi neustrezno ali napačno navedene podatke na odredbi za plačilo – nakazilo, ki jo je podpisal odredbodajalec neposrednega uporabnika. Nacionalni sklad ali CFPE o popravkih odredbi za plačilo – nakazilo pisno obvesti odredbodajalca neposrednega uporabnika najkasneje naslednji dan po pisni odobritvi prvega ali drugega odstavka tega člena.
39. člen
Donatorju se na njegovo zahtevo vrnejo sredstva PHARE oziroma ISPA:
1. za katera ni bila sklenjena pogodba o porabi sredstev do roka izteka finančnega memoranduma ali če sredstva PHARE oziroma ISPA zaradi racionalne izvedbe niso bila porabljena v predvideni višini. Zahtevek za vračilo sredstev PHARE oziroma ISPA vloži nacionalni sklad ali CFPE. Za znesek donatorju vrnjenih sredstev se zmanjšajo pravice porabe pri neposrednem uporabniku, če so te zagotovljene na postavki PHARE oziroma ISPA,
2. če so bila sredstva PHARE oziroma ISPA nenamensko ali nepravilno izplačana. Sredstva za vračila in s tem povezane obresti ter za druge stroške, mora zagotoviti neposredni uporabnik iz pravic porabe na drugi ustrezni proračunski postavki-konto v svojem finančnem načrtu.
40. člen
Ne glede na predpise, ki urejajo finančno in računovodsko poslovanje neposrednih uporabnikov, hranita nacionalni sklad ali CFPE:
1. originalne izvode bančnih garancij in drugih ustreznih instrumentov zavarovanja ter
2. certifikatov o poreklu blaga.
Originalni izvod bančne garancije ali drugega ustreznega instrumenta zavarovanja so neposredni uporabniki dolžni predložiti nacionalnemu skladu ali CFPE v roku 5 dni po prejemu le-tega. Neposredni uporabnik je dolžan zagotoviti, da je instrument zavarovanja izdan v skladu z določili za decentralizirano izvajanje programov PHARE oziroma ISPA, pri čemer mora posebej skrbno paziti, da instrumentu zavarovanja ne poteče rok veljavnosti.
Originalni izvod certifikata o poreklu blaga neposredni uporabniki predložijo nacionalnemu skladu ali CFPE ob predložitvi dokumentacije za izplačilo. Nacionalni odredbodajalec (NAO) ali odredbodajalec za izvedbo programa PHARE (PAO), kot oseba v celoti odgovorna za upravljanje s sredstvi PHARE oziroma ISPA, lahko v imenu upravičenca v instrumentu zavarovanja iz prvega odstavka tega člena uveljavljata njegove pravice.
4.1.3. Posojila za določen namen
41. člen
Določila tega pravilnika, ki urejajo prevzemanje obveznosti in prerazporeditve pravic porabe sredstev donacij, veljajo tudi za pravice porabe, ki se zagotavljajo iz sredstev posojil Republiki Sloveniji za financiranje točno določenega namena.
4.2. Kupnine od prodaje državnega stvarnega premoženja in odškodnine iz naslova zavarovanja premoženja
42. člen
Kupnina od prodaje stvarnega premoženja v lasti države (v nadaljnjem besedilu: kupnina) in odškodnine iz naslova zavarovanj stvarnega premoženja v lasti države so prihodek proračuna Republike Slovenije in se uporabijo v skladu z določbami 80. člena ZJF, ZIPRS in tega pravilnika.
Kupnina od prodaje:
1. nepremičnin v lasti države se uporabijo le za nakup, graditev, obnovo ali investicijsko vzdrževanje nepremičnin v lasti države in
2. premičnin se v skladu z 80. členom ZJF lahko uporabijo tudi za investicijsko vzdrževanje premičnin v lasti države.
Odškodnine se lahko uporabijo za odpravo škode, kolikor obseg škode to zahteva, pa tudi za nakup nepremičnin in premičnin. Odškodnine iz naslova zavarovanj stvarnega premoženja (v nadaljnjem besedilu: odškodnine) so denarna sredstva, ki jih pridobi neposredni uporabnik v primeru nastanka škode na podlagi zavarovalne pogodbe, sklenjene z zavarovalnico, ali druge oblike zavarovanja pogodbene obveznosti (npr. bančne garancije).
43. člen
Neposredni uporabniki smejo prevzemati in plačevati obveznosti v višini dejansko vplačanih prejemkov kupnine in odškodnine, razen če je v kupoprodajni pogodbi za nakup novega stvarnega premoženja dogovorjen obročen način odplačila, ki je vezan na obročen način vplačila kupnine od prodaje stvarnega premoženja države, in če je obrok kupnine zavarovan na predpisan način.
44. člen
Na predlog neposrednega uporabnika, ki je prejemnik sredstev:
1. kupnine od prodaje državnega premoženja, odpre sektor za proračun posebno postavko, ki mora biti opremljena z oznako »- sredstva od prodaje državnega premoženja«.
2. odškodnine, odpre sektor za proračun posebno postavko, ki mora biti opremljena z oznako »- sredstva odškodnine«.
45. člen
Vlada v načrtu nabav in gradenj iz 25. člena ZJF določi:
1. osnovna sredstva, ki se nabavijo in investicijsko vzdrževanje, ki se opravi iz kupnine ali odškodnine. Za vsako osnovno sredstvo in investicijsko vzdrževanje je potrebno navesti predvideno nabavno ceno in vire financiranja na posebni postavki ali na drugih postavkah-konto na obrazcu “Obrazec načrta nabav in gradenj iz kupnin od prodaje državnega stvarnega premoženja in iz odškodnin iz naslova zavarovanja premoženja”, ki je v prilogi št. 6 tega pravilnika in
2. neposrednega uporabnika, ki je prejemnik kupnine od prodaje državnega premoženja ali odškodnine iz naslova zavarovanja premoženja.
4.3. Lastna dejavnost neposrednih uporabnikov in plačevanje med neposrednimi uporabniki
4.3.1. Lastna dejavnost neposrednih uporabnikov
46. člen
Lastna dejavnost neposrednih uporabnikov je prodaja blaga in storitev, ki z zakonom, drugim predpisom ali aktom o ustanovitvi niso določene kot zakonske naloge neposrednih uporabnikov. Lastna dejavnost neposrednih uporabnikov je predvsem:
1. prodaja publikacij, ki jih pripravlja neposredni uporabnik;
2. interno tiskanje obrazcev;
3. fotokopiranje;
4. organizirano izobraževanje in izvajanje seminarjev;
5. opravljanje gostinske dejavnosti;
6. opravljanje prevozov za zunanje naročnike in
7. opravljanje počitniške dejavnosti.
Zunanji naročniki so fizične osebe, ki niso v delovnem razmerju pri neposrednih uporabnikih in pravne osebe, ki kupujejo blago ali storitve lastne dejavnosti od neposrednih uporabnikov.
47. člen
Neposredni uporabnik mora urediti izvajanje lastne dejavnosti v internem pravnem aktu, kjer določi:
1. vrsta lastne dejavnosti, ki jo neposredni uporabnik opravlja;
2. način opravljanja lastne dejavnosti;
3. okvirni način oblikovanja cene in
4. drugi elementi.
48. člen
Prihodki lastne dejavnosti so namenski prihodki proračuna, ki se lahko uporabijo samo za:
1. materialne stroške, povezane z opravljanjem lastne dejavnosti in
2. pogodbe o delu oziroma avtorske pogodbe z izvajalci nalog lastne dejavnosti.
49. člen
Neposredni uporabniki s svojim žiro računom (637, 639) so dolžni posredovati:
1. sektorju za javno računovodstvo podatke oziroma izpis povzetka kontnih kartic za prihodke in odhodke iz naslova lastne dejavnosti po šestmestnih kontih najkasneje do petega delovnega dne v mesecu za pretekli mesec in
2. sektorju za proračun razporeditev prihodkov iz naslova lastne dejavnosti po postavkah-kontih do 1. in 15. v mesecu.
50. člen
Presežek prihodkov nad odhodki lastne dejavnosti neposrednega uporabnika, zmanjšan ob upoštevanju obveznosti do virov sredstev (splošni sklad za lastno dejavnost), se ugotavlja po stanju na dan 31. december in se v skladu s 44. členom ZJF vplača v proračun.
51. člen
Pri oblikovanju cen proizvodov in storitev lastne dejavnosti neposrednega uporabnika se v kalkulaciji cene upoštevajo vsi stroški lastne dejavnosti.
Cenike iz prejšnjega odstavka po predhodnem soglasju vlade sprejme predstojnik koordinatorja skupine proračunskih uporabnikov oziroma samostojnega neposrednega uporabnika.
Predlogu cenika, ki se posreduje vladi v soglasje, mora biti priložena tudi obrazložitev, ki vsebuje kalkulativne osnove za oblikovanje cene proizvodov in storitev lastne dejavnosti ter veljavni interni pravni akt, ki ureja lastno dejavnost neposrednega uporabnika.
52. člen
Davek na dodano vrednost se v kalkulaciji cene blaga ali storitve lastne dejavnosti obračunava v skladu z davčnimi predpisi.
53. člen
Neposredni uporabniki morajo knjigovodske listine, ki se nanašajo na lastno dejavnost, označiti tako, da je iz njih razvidno, da se nanašajo na lastno dejavnost.
54. člen
Za spremljanje prihodkov iz naslova lastne dejavnosti se v okviru knjigovodstva vodi posebna evidenca za posameznega neposrednega uporabnika.
4.3.2. Plačevanje med neposrednimi uporabniki
55. člen
Neposredni uporabnik lahko opravlja storitve oziroma dobavlja blago za drugega neposrednega uporabnika v zameno za plačilo, samo če ne gre za izvrševanje njegovih nalog na podlagi zakona, drugega predpisa ali akta o ustanovitvi.
Neposredni uporabnik ob opravljeni storitvi ali dobavi blaga za drugega neposrednega uporabnika izstavi knjigovodsko listino – obračun stroškov za refundacijo, in sicer največ v višini dejanskih materialnih stroškov. Refundacija stroškov mora biti evidentirana znotraj proračunskega leta, na katerega se nanaša. Vsak neposredni uporabnik ima v svojih poslovnih knjigah evidentiran le sorazmerni del stroškov, ki se nanašajo nanj.
56. člen
Določbe prejšnjega člena se ne uporabljajo za plačevanje obveznosti, za katere velja navodilo o plačevanju skupnih obveznosti proračunskih uporabnikov (Uradni list RS, št. 55/99).
4.4. Proračunski sklad
4.4.1. Splošno
57. člen
Proračunski sklad se ustanovi s posebnim zakonom in mora biti kot tak priznan tudi v ZIPRS.
Namenski prihodki proračunskega sklada so prihodek proračuna, ki se preko ustrezne proračunske postavke izloča na evidenčni račun proračunskega sklada.
Za porabo sredstev na evidenčnem računu proračunskega sklada je odgovoren neposredni uporabnik, ki je po posebnem zakonu upravitelj proračunskega sklada, razen za proračunsko rezervo.
4.4.2. Proračunska rezerva
58. člen
Sredstva proračunske rezerve se uporabljajo v skladu z 48. členom ZJF.
Če so izpolnjeni pogoji z ZJF, določi vlada s sklepom o razporeditvi sredstev proračunske rezerve:
1. namen porabe sredstev proračunske rezerve;
2. višino sredstev za ta namen in
3. enega ali več neposrednih uporabnikov, ki so pristojni za izvedbo nalog v konkretnem primeru (v nadaljevanju: pristojni neposredni uporabnik).
59. člen
Za prevzemanje in plačevanje obveznosti v breme sredstev proračunske rezerve se odpre poseben tip postavk proračunske rezerve, ki se ne vključujejo v proračun. Postavko proračunske rezerve odpre sektor za proračun v skladu s sklepom vlade iz prejšnjega člena, pri čemer mora biti iz naziva postavke biti razviden namen porabe sredstev proračunske rezerve.
60. člen
Neposredni uporabnik, v čigar pristojnost spada zadeva, ki se financira iz proračunske rezerve, je pristojen za prevzemanje, evidentiranje in plačilo obveznosti v breme proračunske rezerve v višini in za namen, kot ga določa sklep vlade.
5. DRUGE POSEBNOSTI IZVRŠEVANJA PRORAČUNA
61. člen
Če so izpolnjeni pogoji iz 41., 42., 43., 45. in 46. člena ZJF, se lahko v sprejetem proračunu odprejo nove proračunske postavke-konto.
O odpiranju novih proračunskih postavk-konto odloča sektor za proračun na podlagi obrazloženega predloga neposrednega uporabnika.
6. PREDPLAČILA IN SOGLASJA K POGODBAM
6.1. Splošno
62. člen
Neposredni uporabnik v skladu z 52. členom ZJF uporablja sredstva proračuna za plačevanje že opravljenih nabav blaga, storitev in gradbenih del.
Ne glede na določbo prejšnjega odstavka se lahko neposredni uporabnik ob predpisanem zavarovanju predplačila dogovarja za predplačilo, če:
1. predplačilo ne presega 25% skupne pogodbene vrednosti in
2. gre za storitve in nabave, ki se opravljajo vse leto.
63. člen
Predplačila niso izplačila iz proračuna namenjena za:
1. subvencije v skladu s posebnimi predpisi;
2. socialne transfere v skladu s posebnimi predpisi;
3. transfere občinam;
4. transfere Zavodu za pokojninsko in invalidsko zavarovaje Slovenije;
5. financiranje izvajanja javnih služb;
6. transfere fizičnim in pravnim osebam, ki niso namenjene opravljanju dejavnosti javnih služb;
7. akontacije stroškov za službena potovanja in
8. plačilo pogodbenih obveznosti, ki se plačujejo pred izvršitvijo storitve, če je v skladu s poslovnimi običaji tako uveljavljeno.
64. člen
Neposredni uporabnik je dolžan zagotoviti, da je predplačilo zavarovano v skladu z navodilom o vrstah finančnih zavarovanj, s katerimi ponudniki zavarujejo izpolnjevanje obveznosti v postopkih javnega naročanja (Uradni list RS, št. 43/00).
65. člen
Stroške zavarovanja predplačil nosijo izvajalci, ki so prejemniki predplačil.
V pogodbi med neposrednim uporabnikom in izvajalcem se določi rok, do katerega mora izvajalec predložiti inštrument zavarovanja, pri čemer rok ne sme biti daljši kot 15 delovnih dni od dneva sklenitve pogodbe. Pogodba mora biti sklenjena z odložnim pogojem, ki določa, da začne pogodba veljati, ko prejme neposredni uporabnik od izvajalca ustrezno zavarovanje.
V pogodbi med neposrednim uporabnikom in izvajalcem se določi, da mora v primeru neizpolnitve pogodbene obveznosti izvajalec povrniti celotni znesek predplačila, skupaj z zamudnimi obrestmi po obrestni meri določeni z zakonom. Enako obveznost mora sprejeti tudi porok v poroštveni izjavi in banka z bančno garancijo.
Neposredni uporabnik mora izdati nalog za vnovčitev inštrumenta zavarovanja naslednji dan po roku, ki ga je postavil prejemniku predplačila za vračilo predplačila, pri čemer mora posebej skrbno paziti, da instrumentu zavarovanja ne poteče rok veljavnosti.
6.2. Postopek za pridobivanje soglasij Ministrstva za finance k pogodbam
66. člen
Neposredni uporabnik mora pridobiti soglasje k pogodbam:
1. v katerih je predvideno predplačilo in
2. za katere tako določi vlada ob določitvi ukrepov začasnega izvrševanja proračuna po drugem odstavku 40. člena ZJF.
Soglasje k pogodbi je potrebno pridobiti pred sklenitvijo pogodbe. Soglasje izda sektor za proračun.
Za pridobitev soglasja posreduje neposredni uporabnik sektorju za proračun vlogo, ki vsebuje:
1. izvod še nepodpisane pogodbe in
2. izpolnjen obrazec “Finančni elementi predobremenitev”, ki je v prilogi št. 7 (v nadaljnjem besedilu: obrazec FEP), na katerem je označeno, da je namenjen za pridobitev soglasja.
Nepopolne ali nepravilne vloge sektor za proračun vrne neposrednemu uporabniku v dopolnitev.
67. člen
Sektor za proračun se opredeli do vloge v 10 dneh po prejemu popolne vloge. Pri tem preveri usklajenost finančnih določil pogodb z zakoni in predpisi, ki urejajo proračunsko financiranje.
Izdajo ali zavrnitev soglasja sektor za proračun posreduje neposrednemu uporabniku pisno, in sicer na istem obrazcu FEP, na katerem je bilo soglasje zahtevano. Nepodpisano pogodbo, skupaj s kopijo obrazca FEP sektor za proračun arhivira.
68. člen
Elementi podpisane pogodbe, ki se nanašajo na predplačilo, ne smejo biti drugačni kot ti, na katere je sektor za proračun izdal soglasje.
69. člen
Če se spremenijo elementi pogodbe, na katero je bilo že dano soglasje in še ni podpisana s strani dobavitelja oziroma izvajalca, mora neposredni uporabnik novo pogodbo ponovno predložiti v soglasje.
Če se spremenijo določbe že sklenjene pogodbe, na katero je bilo že izdano soglasje, pripravi neposredni uporabnik aneks k pogodbi in ga posreduje v soglasje po enakih postopkih kot veljajo za osnovno pogodbo.
7. POSTOPKI DODELITEV SREDSTEV SUBVENCIJ, POSOJIL IN DRUGIH OBLIK SOFINANCIRANJA
7.1. Splošne določbe
70. člen
S tem pravilnikom se opredeljuje postopek za dodelitev sredstev:
1. iz naslova subvencij, posojil in drugih oblik državnih pomoči, kot so definirane v zakonu o nadzoru državnih pomoči (Uradni list RS, št. 1/00) in
2. za sofinanciranje drugih dejavnosti ali programov prejemnikov proračunskih sredstev.
Neposredni uporabnik dodeljuje državne pomoči v skladu z zakoni in drugimi predpisov, ki urejajo posamezno področje ter na podlagi postopkov, določenih v tem pravilniku, če z drugim zakonom ni drugače določeno.
Določbe tega pravilnika, ki se nanašajo na dodeljevanje državnih pomoči, se uporabljajo tudi za dodeljevanje proračunskih sredstev za sofinanciranje drugih dejavnosti ali programov prejemnikov proračunskih sredstev.
71. člen
Državne pomoči iz 1. točke prvega odstavka prejšnjega člena so:
1. individualne državne pomoči določenemu prejemniku ali
2. splošne sheme državnih pomoči vnaprej nedoločenemu številu prejemnikov.
Pri vnaprej nedoločenih prejemnikih mora neposredni uporabnik dodeljevati državne pomoči po postopku, ki ga določa ta pravilnik.
7.2. Postopek za dodelitev državnih pomoči
72. člen
Neposredni uporabnik lahko prične s postopkom za dodelitev državnih pomoči, če so izpolnjeni pogoji za prevzemanje obveznosti v breme državnega proračuna, ki jih določata iz ZJF in ZIPRS.
73. člen
Postopek javnega razpisa za dodelitev državnih pomoči vodi strokovna komisija (v nadaljevanju: komisija), ki jo imenuje predstojnik neposrednega uporabnika s pisno odločbo.
Komisijo sestavljajo predsednik in najmanj dva člana. V obsežnejših javnih razpisih, ko se razpisujejo sredstva za različna strokovna področja, je možno imenovati več komisij, ki so zadolžene za posamezna strokovna področja v okviru predmeta javnega razpisa.
Predsednik in člani komisije morajo imeti strokovno izobrazbo in izkušnje s področja, za katerega se dodeljujejo državne pomoči, ki omogočajo strokovno presojo vlog.
Predsednik in člani komisije ne smejo biti s prejemniki kakorkoli interesno povezani v smislu poslovne povezanosti, sorodstvenega razmerja (v ravni vrsti ali v stranski vrsti do vštetega četrtega kolena), v zakonski zvezi ali v svaštvu do vštetega drugega kolena, četudi je zakonska zveza že prenehala ali v izvenzakonski skupnosti.
Ne glede na določila tretjega odstavka tega člena, interesna povezanost ne more biti izločitveni razlog v primeru, če komisije ni možno sestaviti drugače zaradi omejenega števila strokovnjakov na določenem področju.
74. člen
Javni razpis za dodelitev državnih pomoči mora biti objavljen v Uradnem listu Republike Slovenije. Objava javnega razpisa mora vsebovati zlasti:
1. ime oziroma naziv in sedež neposrednega uporabnika;
2. predmet javnega razpisa z navedbo osnovnih pogojev in meril, po katerih se izberejo prejemniki državne pomoči;
3. okvirno višino sredstev, ki so na razpolago za predmet javnega razpisa;
4. določitev obdobja, v katerem morajo biti porabljena dodeljena sredstva oziroma roki, če je predvideno zaporedno dodeljevanje državnih pomoči;
5. rok, do katerega morajo biti predložene vloge za dodelitev državnih pomoči;
6. datum odpiranja vlog za dodelitev državnih pomoči, oziroma datumi odpiranja vlog, če je v javnem razpisu predvideno zaporedno odpiranje le-teh;
7. rok, v katerem bodo potencialni prejemniki obveščeni o izidu javnega razpisa;
8. kraj, čas ter osebo, pri kateri lahko zainteresirani dvignejo razpisno dokumentacijo.
Neposredni uporabnik lahko v javnem razpisu poleg podatkov iz prejšnjega odstavka objavi tudi druge podatke, če so potrebni glede na vrsto predmeta javnega razpisa.
75. člen
Neposredni uporabnik mora na dan objave javnega razpisa omogočiti prejemnikom vpogled v razpisno dokumentacijo in na zahtevo predati razpisno dokumentacijo.
V razpisni dokumentaciji morajo biti navedeni vsi potrebni podatki, ki bodo omogočili prejemniku izdelati popolno vlogo za dodelitev državnih pomoči.
Neposredni uporabnik mora v razpisni dokumentaciji navesti vse minimalne pogoje, ki jih mora prejemnik izpolnjevati, da se uvrsti v izbor za dodelitev državnih pomoči. Obvezni sestavni deli razpisne dokumentacije so med drugim:
1. podatki o nalogi oziroma projektu, ki je predmet državnih pomoči;
2. okvirna višina sredstev, ki so na razpolago prejemnikom;
3. način določanja deleža, ki ga prejme posamezni prejemnik (npr. odstotni delež pokrivanja proizvodnih stroškov izdelka ali storitve ter način izračuna proizvodnih stroškov, odstotni delež subvencioniranja prodajne cene izdelka ali storitve, odstotni delež pokrivanja stroškov projekta);
4. vzorec pogodbe;
5. navedba potrebnih dokumentov, ki jih mora prejemnik predložiti uporabniku za dokazilo, da je prejemnik upravičen do državnih pomoči (npr. bonitetni obrazci, registracija podjetja ali drugega prejemnika, dovoljenje za opravljanje dejavnosti) in
6. navedba meril za dodelitev državnih pomoči.
Strokovna komisija mora pred odločitvijo o objavi javnega razpisa oceniti, ali je vsebina razpisne dokumentacije pripravljena tako, da je možno pričakovati uspešen javni razpis.
76. člen
Vloga za dodelitev državnih pomoči mora biti dostavljena do roka, ki je določen v objavi javnega razpisa.
Predložena vloga mora biti v zapečatenem ovitku, ovitek pa mora biti označen z “ne odpiraj – vloga” in navedbo javnega razpisa, na katerega se nanaša.
77. člen
Odpiranje prejetih vlog za dodelitev državnih pomoči vodi strokovna komisija in se izvede v roku, ki je predviden v javnem razpisu ali v predvidenih rokih, če gre za zaporedno odpiranje vlog.
Odpiranje prejetih vlog ni obvezno javno, kadar je število prejetih vlog veliko.
V roku dostavljene, pravilno izpolnjene in označene vloge se odpirajo po vrstnem redu, v katerem so bile predložene.
78. člen
O odpiranju vlog in izboru prejemnikov mora komisija sproti voditi zapisnik, ki vsebuje predvsem:
1. naslov, prostor in čas odpiranja dospelih vlog;
2. predmet javnega razpisa;
3. imena navzočih predstavnikov komisije;
4. imena oziroma naziv predlagateljev vlog (prejemnikov) in
5. vrstni red odpiranja vlog, ugotovitve o popolnosti vlog z navedbo tistih predlagateljev, ki niso dostavili popolne vloge.
Zapisnik podpišejo predsednik in člani komisije.
79. člen
Komisija v roku 8 dni od odpiranja vlog pisno pozove tiste predlagatelje vlog, katerih vloge niso bile popolne, da jih dopolnijo. Rok dopolnitve ne sme biti daljši od 15 dni.
Nepopolne vloge, ki jih predlagatelj v navedenem roku ne dopolni, se zavrže.
80. člen
Komisija opravi strokovni pregled popolnih vlog ter jih oceni na podlagi pogojev in meril, ki so bila navedena v razpisni dokumentaciji.
Na podlagi ocene vlog komisija pripravi predlog prejemnikov državnih pomoči. Ta predlog podpišejo predsednik in člani komisije ter ga predložijo odgovorni osebi neposrednega uporabnika za dodeljevanje državnih pomoči.
81. člen
Neposredni uporabnik je dolžan v roku, ki je bil naveden v objavi javnega razpisa, in ki ne sme biti daljši od 45 dni, obvestiti vse predlagatelje vlog o svoji odločitvi glede dodelitve državnih pomoči. V obrazložitvi mora navesti osnovne razloge za svojo odločitev.
82. člen
Neposredni uporabnik mora hkrati s sklepom o izboru pozvati prejemnika k podpisu pogodbe.
Če se prejemnik v roku 8 dni ne odzove na poziv, se šteje, da je odstopil od zahteve za pridobitev državnih pomoči.
83. člen
Za dodelitev državnih pomoči se sklene pogodba med neposrednim uporabnikom in prejemnikom. Obvezne sestavine pogodbe so:
1. naziv in naslov neposrednega uporabnika in prejemnika državnih pomoči;
2. namen, za katerega so državne pomoči dodeljene;
3. višina dodeljenih sredstev;
4. terminski plan porabe sredstev;
5. način nadzora nad namensko porabo sredstev, kot na primer:
– spisek dokazil, ki jih mora predložiti prejemnik za porabo vsake posamezne vrste subvencije, posojila in drugih oblik državnih pomoči;
– možnost, da uporabnik kadarkoli preverja namensko porabo sredstev;
– poročila o poteku in rezultatih porabljenih sredstev v fazi izvajanja projekta ali programa oziroma najmanj zaključno poročilo;
– dolžnost neposrednega uporabnika, da spremlja in nadzira izvajanje pogodbe ter namensko porabo proračunskih sredstev;
– določilo, da mora prejemnik ob nenamenski porabi državnih pomoči, sredstva vrniti v proračun skupaj z zakonitimi zamudnimi obrestmi in
– določilo, da mora prejemnik obrazložiti in utemeljiti podaljšanje roka porabe sredstev glede na predvideni terminski plan, ker v nasprotnem primeru izgubi pravico do nadaljnje porabe sredstev državnih pomoči.
7.3. Pritožbeni postopek
84. člen
Predlagatelj vloge za dodelitev državne pomoči, ki meni, da izpolnjuje pogoje in merila iz javnega razpisa in da mu razpisana sredstva niso bila dodeljena neopravičeno, lahko vloži pri neposrednem uporabniku pritožbo za preveritev utemeljenosti sklepa o dodelitvi sredstev v roku 8 dni od prejema sklepa, in sicer na naslov neposrednega uporabnika. V pritožbi mora natančno opredeliti razloge, zaradi katerih vlaga pritožbo.
Predmet pritožbe ne morejo biti postavljena merila za ocenjevanje vlog za dodelitev državnih pomoči.
Neposredni uporabnik je dolžan pritožbo obravnavati, preveriti njene navedbe in v roku 15 dni ponovno odločiti s sklepom o dodelitvi sredstev. S sklepom lahko spremeni svojo prejšnjo odločitev.
Sklep neposrednega uporabnika o pritožbi predlagatelja vloge je s tem dokončen.
8. PREVZEMANJE OBVEZNOSTI IN EVIDENTIRANJE PREDOBREMENITEV PRORAČUNA
8.1. Načini prevzemanja obveznosti
85. člen
Skladno z 2. členom ZJF lahko neposredni uporabniki prevzemajo in plačujejo obveznosti v breme proračuna tekočega leta samo za namen ter do višine, kot je določena s proračunom.
Neposredni uporabniki lahko prevzemajo in plačujejo obveznosti, ki zapadejo v plačilo v prihodnjih proračunskih letih v breme proračunov prihodnjih let (tudi po obdobju začasnega financiranja), pod pogoji, ki jih določata 51. člen ZJF in ZIPRS oziroma uredba, ki ureja začasno financiranje.
86. člen
Neposredni uporabniki prevzemajo obveznosti, ki zahtevajo odhodek proračuna:
1. s sklepanjem pisnih pogodb;
2. s podpisovanjem drugih listin, ki imajo značaj pogodbe (npr. naročilnice) in
3. z izdajo posamičnih pravnih aktov (npr. upravne in sodne odločbe ali sklepi).
Prevzete obveznosti v smislu tega pravilnika so tudi obveznosti, ki zahtevajo odhodek proračuna in izhajajo neposredno iz zakona, drugega predpisa ali na teh pravnih podlagah izdanih posamičnih pravnih aktov, ki niso zajeti v 3. točki prejšnjega odstavka.
87. člen
Neposredni uporabniki morajo skleniti pogodbo pred pričetkom opravljanja storitve ali nabave blaga.
88. člen
Prevzete obveznosti iz 86. člena tega pravilnika predstavljajo predobremenitev proračuna.
8.2. Evidentiranje predobremenitev proračuna
8.2.1. Splošno
89. člen
Ministrstvo za finance se o predobremenitvah proračuna obvešča tako, da se prevzete obveznosti zavedejo v enotno bazo predobremenitev s potrditvijo obrazca FEP.
V enotno bazo predobremenitev zavedejo podatke iz obrazca FEP neposredni uporabniki ali sektor za javno računovodstvo, in sicer na način kot ga določa ta pravilnik.
90. člen
Na obrazcu FEP morajo neposredni uporabniki vpisati točen datum plačila obveznosti v proračunskem letu.
Če se je spremenil dejanski:
1. mesec izplačila, glede na predvideni v obrazcu FEP, mora neposredni uporabnik do 24. v mesecu, ki je predhoden mesecu izplačila, zagotoviti oziroma predlagati spremembo obrazca FEP, v kateri navede nov datum izplačila in
2. datum izplačila v okviru meseca, mora neposredni uporabnik zagotoviti oziroma predlagati spremembo obrazca FEP ob pripravi odredbe za plačilo-nakazilo.
91. člen
Neposredni uporabnik uporablja obrazec FEP tudi za pridobitev soglasja Ministrstva za finance, v primerih, ko je to v skladu z ZJF in s tem pravilnikom potrebno.
92. člen
Obrazec FEP se potrdi za naslednje obveznosti, ki zahtevajo izdatek proračuna:
1. pogodbe, za katere je potrebno spremljati realizacijo po posamezni pogodbi;
2. pogodbe za istovrstne naloge z enako ali podobno vsebino, sklenjene z različnimi izvajalci ali upravičenci, ki bremenijo isto postavko-konto (v nadaljnjem besedilu: pogodbe za istovrstne naloge), kot so na primer: pogodbe za transfere javnim zavodom in javnim gospodarskim zavodom, pogodbe o subvencioniranju, avtorske pogodbe, pogodbe o delu, pogodbe o štipendiranju, pogodbe o izobraževanju, pogodbe o pravnih storitvah, pogodbe o prevajalskih storitvah, najemne pogodbe, pogodbe za pisarniški material, pogodbe tekočega vzdrževanja, pogodbe o čiščenju ali varovanju in
3. obveznosti, za katere pripravi neposredni uporabnik finančno ovrednoten program.
8.2.2. Finančno ovrednoteni programi
93. člen
Neposredni uporabnik pripravi program porabe sredstev na eni ali več postavk-konto, ki je finančno ovrednoten (v nadaljnjem besedilu: FOP) za:
1. obveznosti, ki izhajajo neposredno iz zakona, predpisa ali na teh pravnih podlagah izdanih posamičnih pravnih aktov, za katere neposredni uporabnik ne sklepa pogodb (na primer: plače in prispevki, transferi posameznikom in gospodinjstvom, transferi javnim zavodom in javnim gospodarskim zavodom, transferi neprofitnim organizacijam in ustanovam, drugi tekoči transferi doma in v tujino, transferi drugim ravnem države – občinam, transferi Zavodu za pokojninsko zavarovanje Slovenije, subvencije in obresti) in
2. fiksne stroške za blago in storitve kot so: pisarniški in splošni material in storitve, posebni material in storitve, zaračunljive tiskovine, energija, voda, komunalne storitve in komunikacije, prevozni stroški in storitve, izdatki za službena potovanja, tekoče vzdrževanje, nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča in drugi operativni odhodki.
FOP zajema predvidena izplačila za celotno proračunsko leto.
94. člen
Prevzete obveznosti, ki izhajajo iz FOP, se zavede v enotno bazo predobremenitev na način določen v tem členu.
Neposredni uporabnik, ki:
1. je vključen v MFERAC, samostojno potrdi obrazec FEP, ki se nanaša na FOP. Original obrazca FEP neposredni uporabnik posreduje svoji računovodski službi in
2. ni vključen v MFERAC, posreduje obrazec FEP, ki se nanaša na FOP, sektorju za javno računovodstvo, ki zavede predobremenitev v enotno bazo predobremenitev.
95. člen
Ne glede na določbe 93. člena tega pravilnika in prejšnjega člena sektor za proračun za vse neposredne uporabnike pripravi (generira) obrazec FEP, ki se nanaša na skupine kontov za plače (400, 401 in 4028) v okviru proračunskih postavk tipa 1. Obrazec FEP za plače se pripravi (generira) z vsako spremembo veljavnega proračuna na skupinah kontov za plače (400, 401 in 4028) v okviru proračunskih postavk tipa 1.
96. člen
Iz FOP, ki se nanaša na postavke za financiranje izvajanja javnih služb, mora biti razvidno:
1. področje, na katero se nanaša finančno ovrednoten program;
2. pravna podlaga za izplačilo;
3. številka in naziv proračunske postavke-konto, iz katere se obveznosti poravnavajo;
4. tabelarični prikaz izračuna obsega sredstev po posameznih vrstah obveznosti ter število prejemnikov oziroma upravičencev, če je to glede na vrsto obveznosti potrebno in
5. dinamiko izplačil po mesecih.
Kopijo FOP iz prejšnjega odstavka, za katerega je obrazec FEP že potrjen, neposredni uporabnik posreduje v vednost sektorju za proračun.
8.2.3. Pogodbe
97. člen
Neposredni uporabnik, ki je vključen v MFERAC, takoj, vendar najkasneje v 5 dneh po podpisu pogodbe potrdi obrazec FEP, ki se nanaša na sklenjene pogodbe, za:
1. katere je potrebno spremljati realizacijo po posamezni pogodbi in
2. istovrstne naloge. Pri pogodbah za istovrstne naloge neposredni uporabnik v obrazcu FEP izkaže skupne obveznosti. Obrazcu FEP mora biti priložen ažuriran seznam izvajalcev oziroma upravičencev, s katerimi so sklenjene pogodbe.
Originale pogodb skupaj z obrazcem FEP posreduje neposredni uporabnik v roku iz prejšnjega odstavka svoji računovodski službi.
98. člen
Neposredni uporabnik, ki ni vključen v MFERAC in za katerega računovodstvo vodi Ministrstvo za finance, posreduje obrazec FEP in originale pogodb iz prejšnjega člena v potrditev sektorju za javno računovodstvo. Sektor za javno računovodstvo obrazec FEP zavede v enotno bazo predobremenitev in pogodbe arhivira.
99. člen
Finančno-računovodske službe neposrednih uporabnikov, za katere računovodstva ne vodi Ministrstvo za finance in niso vključene v MFERAC, morajo isti dan oziroma najkasneje v 2 dneh posredovati sektorju za javno računovodstvo podatke o predobremenitvah na izpolnjenem obrazcu FEP. Sektorju za javno računovodstvo ga zavede v enotno bazo predobremenitev.
100. člen
Sklenjenim pogodbam, ki jih posreduje neposredni uporabnik svoji računovodski službi in:
1. v katerih je predvideno predplačilo, neposredni uporabniki priložijo tudi instrument zavarovanja predplačila in
2. h katerim je bilo izdano soglasje Ministrstva za finance, neposredni uporabniki priložijo kopijo obrazca FEP, na katerem je sektor za proračun, izdal soglasje.
101. člen
Za naloge, ki jih financira več neposrednih uporabnikov, se sklene z izvajalcem ena večstranska pogodba.
V primeru, če se sklene z izvajalcem ena večstranska pogodba neposredni uporabniki izpolnijo in podpišejo vsak svoj obrazec FEP, in sicer vsak neposredni uporabnik za tisti del stroškov po sofinancerski pogodbi, ki bremenijo njegovo postavko-konto. Vsak neposredni uporabnik evidentira predobremenitev za svoj del prevzetih obveznosti oziroma posreduje pogodbo, svoj obrazec FEP in ustrezno dokumentacijo v postopek evidentiranja predobremenitev.
Če je na večstransko pogodbo potrebno pridobiti soglasje Ministrstva za finance, jo v pogodbi prvonavedeni posreduje v postopek pridobivanja soglasij.
Ministrstvo za notranje zadeve sklene za nabavo materiala, ki je potreben za izvajanje upravnih nalog v upravnih enotah s posameznim izvajalcem krovno pogodbo. Na podlagi krovne pogodbe sklene posamezna upravna enota individualno pogodbo za nabavo materiala, ki je potreben za izvajanje njenih upravnih nalog. Za evidentiranje predobremenitev za individualno pogodbo prejšnjega odstavka tega izpolni obrazec FEP upravna enota kot predobremenitev njene postavke-konto.
102. člen
Za obveznosti, ki izhajajo iz pogodb o delu in drugih plačil, kjer je potrebno upoštevati zakon o dohodnini, navedejo uporabniki v obrazcu FEP višino obveznosti, ki izhaja iz pogodbe, povečano za davke in prispevke.
103. člen
Za pogodbe, v katerih je obveznost določena v tuji valuti, se v obrazcu FEP navede obveznost za plačilo v valuti, ki je navedena v pogodbi.
V tuji valuti evidentirane preobremenitve se vsaj enkrat mesečno uskladijo s spremembami deviznih tečajev.
9. POSTOPKI IZPLAČIL IZ PORAČUNA
9.1. Način plačevanja iz proračuna
104. člen
Z računov proračuna se skladno z navodilom ministra za finance:
1. nakazujejo sredstva na račun neposrednega uporabnika ali
2. plačujejo obveznosti direktno končnemu prejemniku proračunskih sredstev.
Postopki za izplačilo sredstev iz proračuna so enotni, ne glede na to, ali vodi računovodsko poslovanje za neposrednega uporabnika sektor za javno računovodstvo, ali ne.
105. člen
Dokumentacijo za izplačilo iz proračuna za plačilo obveznosti predložijo neposredni uporabniki svoji računovodski službi v enem izvodu takoj, najkasneje pa v roku 5 dni po prejemu ustreznih listin.
106. člen
Računovodska služba neposrednega uporabnika (v nadaljnjem besedilu: računovodska služba) predloži sektorju za javno računovodstvo zahtevek za izplačilo sredstev iz proračuna na obrazcih in na način, kot je predviden s tem pravilnikom, najkasneje v roku 10 dni po dnevu, ko je neposredni uporabnik prejel listine, ki so podlaga za izplačilo iz proračuna.
Daljši rok za predložitev dokumentacije in podatkov za izplačilo sredstev iz proračuna po prejemu listin je dovoljen samo za: poroštva, socialne transfere, obveznosti do Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije, izvršbe, odplačila državnega dolga s pripadajočimi obrestmi in stroški ter druga nujna izplačila.
9.2. Predložitev dokumentacije računovodski službi uporabnika
9.2.1. Splošno
107. člen
Na dokumentaciji, ki se posreduje Ministrstvu za finance, mora biti naveden sektor Ministrstva za finance, kateremu se dokumentacije posreduje.
Na lokacijo Ministrstva za finance na Beethovnovi 11 v Ljubljani se dostavlja le:
1. zahtevke za izplačilo za neposredne uporabnike, ki sami vodijo računovodstvo,
2. obrazce FEP za neposredne uporabnike iz prejšnje alinee;
3. podatke (enkrat mesečno) do 10. v tekočem mesecu za obdobje preteklega meseca za neposredne uporabnike, ki sami vodijo računovodstvo o:
– vplačilu presežka v proračunu,
– izpis kontne kartice za prihodke iz naslova lastne dejavnosti, kot tudi za ostale namenske prihodke proračuna,
– izpis poročila 5.1 (Poročilo o realizaciji odhodkov, FIN 061A1) oziroma izpis kontne kartice (tisti neposredni proračunski uporabniki, ki niso v sistemu MFERAC) za odhodke iz naslova lastne dejavnosti in ostalih namenskih odhodkov,
4. zaupno dokumentacijo za izplačilo temeljnih razvojih programov;
5. zahtevke neposrednih uporabnikov za prerazporeditve pravic porabe;
6. podatke o številu zaposlenih in količnikih za plače;
7. poročila občin »P1« s priloženimi disketami in
8. dokumentacijo za izplačila iz sredstev donacij.
Vso ostalo dokumentacijo, ki ni navedena v prejšnjem odstavku, se posreduje v sprejemno informativno pisarno na Jesenkovi 3 v Ljubljani. Prejem se v sprejemno informativni pisarni potrdi in zavede.
108. člen
Obrazci in izpisi, ki so predvideni s tem pravilnikom, morajo biti pravilno izpolnjeni, uradno podpisani in opremljeni z žigom neposrednega uporabnika. S podpisom odgovorna oseba neposrednega uporabnika odgovarja za pravilno izpolnitev obrazcev in izpisov.
109. člen
Če neposredni uporabnik ne spoštuje rokov po tem pravilniku, Ministrstvo za finance ne odgovarja za zamudne obresti zaradi nepravočasne poravnave obveznosti neposrednih uporabnikov.
9.2.2. Predložitev dokumentacije za izplačilo sredstev iz proračuna
110. člen
Neposredni uporabniki predložijo svoji računovodski službi v izplačilo originalne listine.
111. člen
Za izplačilo predložijo neposredni uporabniki poleg originalnih listin svoji računovodski službi tudi »Odredbo za plačilo – nakazilo« (v nadaljnjem besedilu: odredba), iz katere mora biti razvidno:
1. evidenčna številka odredbe;
2. šifra in naziv neposrednega uporabnika;
3. postavka – konto oziroma podkonto;
4. proračunsko leto;
5. davčna številka (šifra), naziv in naslov upravičenca;
6. račun upravičenca in sklicna številka dokumenta;
7. račun, naziv in naslov banke;
8. originalna in evidenčna številka dokumenta;
9. znesek odredbe v tolarjih oziroma v drugi valuti z navedbo valute, vrste tečajne liste in tečaja;
10. posebna pisna izjava v skladu z 2. členom odredbe o finančnem poslovanju proračunskih uporabnikov (Uradni list RS, št. 71/99 in 78/99);
11. datum dokumenta;
12. datum prejema dokumenta;
13. datum zapadlosti po dokumentu;
14. datum zapadlosti po odredbodajalcu;
15. številka predobremenitve (iz obrazca FEP);
16. način plačila (gotovinsko ali negotovinsko);
17. stroškovno mesto plačnika;
18. vrsta odhodka;
19. namen nakazila iz šifranta namena nakazil;
20. stroškovno mesto prejemnika;
21. datum in podpis predlagatelja;
22. datum in podpis strokovne službe;
23. žig neposrednega uporabnika in
24. datum in podpis odredbodajalca.
Neobvezni podatki na odredbi so:
1. stroškovno mesto prejemnika;
2. datum in podpis predlagatelja. Predlagatelj je oseba, ki potrdi pripravljeno odredbo za podpis odredbodajalca in
3. datum in podpis strokovne službe.
V primeru, da neposredni uporabnik na odredbi navede postavko–podkonto, se ta podatek šteje za obveznega.
Na odredbi za plače so podatki iz točke 5., 6., 7., 8., 11., 12., 13., 19., 20., 21. in 22. tega člena neobvezni.
Odredba mora vsebovati vse obvezne podatke.
Podpis odredbodajalca na odredbi mora biti uradno prijavljen v računovodski službi neposrednega uporabnika.
112. člen
Dokumenti, iz katerih izhajajo redna ali občasna plačila obveznosti različnim upravičencem, ki imajo enak datum zapadlosti po računih, se lahko opremijo s skupno odredbo. Skupna odredba mora vsebovati vse elemente odredbe iz prejšnjega člena. Elementi odredbe, ki so skupni predloženim listinam, se v skupinski odredbi navedejo le enkrat.
113. člen
Če se račun oziroma obračunska situacija plačuje iz več proračunskih postavk-konto, mora biti v odredbi točno navedeno, kakšen znesek se plača iz posamezne proračunske postavke-konta.
Za devizne obveznosti se v odredbi navede obveznost v valuti, ki je navedena na računu ali obračunski situaciji ter opredeli tečajna lista in tečaj, po katerem se obveznost preračuna v tolarje.
114. člen
Izplačila, ki temeljijo na pogodbah o delu, avtorskih pogodbah in druga izplačila, pri katerih je potrebno upoštevati zakon o dohodnini, se opravljajo dvakrat mesečno, in sicer petnajstega in zadnjega dne v mesecu.
115. člen
Računovodska služba uporabnika dokumentacijo, ki je podlaga za izplačilo, pregleda z vidika predpisov, ki urejajo računovodsko poslovanje (računovodska kontrola).
Odgovorni delavec v sektorju za javno računovodstvo je dolžan preveriti skladnost obveznosti z evidentiranimi predobremenitvami.
Računovodska služba uporabnika ustrezno in popolno dokumentacijo knjiži kot obveznost za plačilo.
Računovodska služba uporabnika vrne dokumentacijo neposrednemu uporabniku, če ugotovi, da:
1. je dokumentacija nepopolna;
2. dokumentacija ne ustreza namenu postavke–konta oziroma podkonta, iz katere se predlaga izplačilo, kolikor je podatek o podkontu naveden na odredbi in
3. listine niso likvidirane skladno s predpisi.
Če računovodska služba uporabnika ugotovi, da izkazane obveznosti:
1. presegajo razpoložljiva sredstva na proračunski postavki-konto ali
2. niso v skladu z evidentiranimi predobremenitvami,
obveznost knjiži, neposrednega uporabnika pa obvesti, da plačila ni mogoče izvršiti. Neposredni uporabnik je pred izvedbo izplačila na proračunski postavki-konto dolžan zagotoviti manjkajoča pravice porabe oziroma uskladiti evidenco predobremenitev.
116. člen
Na podlagi ustrezne in popolne dokumentacije pripravi računovodska služba uporabnika “Specifikacijo zahtevkov za izplačilo iz proračuna” po posameznih neposrednih uporabnikih, ločeno po posameznih računih oziroma obračunskih situacijah po posameznih proračunskih postavkah-podkontih.
“Specifikacija zahtevkov za izplačilo iz proračuna” vsebuje v glavi oziroma vodilnem zapisu:
1. številka “Specifikacije zahtevkov za izplačilo iz proračuna”;
2. šifra in naziv neposrednega uporabnika;
3. račun neposrednega uporabnika;
4. predvideni datum nakazila in
5. proračunsko leto.
Iz “Specifikacije zahtevkov za izplačilo iz proračuna” so razvidni še naslednji podatki:
1. proračunska postavka-podkonto;
2. evidenčna številka dokumenta;
3. naziv poslovnega partnerja oziroma dobavitelja;
4. vrsta odhodka;
5. številka predobremenitve in
6. znesek za plačilo v tolarjih.
Račun neposrednega uporabnika je element specifikacije, kadar se plačilo iz proračuna izvrši na račun neposrednega uporabnika in ne končnemu prejemniku proračunskih sredstev.
Evidenčna številka dokumenta, naziv poslovnega partnerja oziroma dobavitelja ter vrsta odhodka in opis knjižbe so neobvezni podatki.
117. člen
Na podlagi “Specifikacije zahtevkov za izplačilo iz proračuna” pripravi računovodska služba uporabnika “Povzetek zahtevkov za izplačilo iz proračuna” po posameznih neposrednih uporabnikih, ločeno po:
1. predvidenih dnevih nakazila sredstev iz proračuna;
2. posameznih proračunskih postavkah–podkontih in
3. proračunskem letu.
“Povzetek zahtevkov za izplačilo iz proračuna” vsebuje v glavi oziroma vodilnem zapisu:
1. številka “Povzetka zahtevkov za izplačilo iz proračuna”;
2. šifra in naziv neposrednega uporabnika;
3. predvideni datum nakazila in
4. proračunsko leto.
Iz “Povzetka zahtevkov za izplačilo iz proračuna” so razvidni še naslednji podatki:
1. proračunska postavka-podkonto;
2. znesek predvidenih izplačil;
3. podpis odgovorne osebe in
4. žig neposrednega uporabnika.
Za neposredne uporabnike, za katerih računovodstvo se vodi v Ministrstvu za finance, je odgovorna oseba računovodja.
118. člen
Računovodske službe uporabnikov, ki:
1. so vključene v MFERAC, posredujejo sektorju za javno računovodstvo po elektronskem mediju za vse izdatke “Specifikacijo zahtevkov za izplačilo iz proračuna” in “Povzetek zahtevkov za izplačilo iz proračuna” v 15. dneh po dnevu, ko je neposredni uporabnik prejel listine, ki so podlaga za izplačilo iz proračuna. Neposredni uporabniki predložijo sektorju za javno računovodstvo “Povzetek zahtevkov za izplačilo iz proračuna”, podpisanega s strani odredbodajalca, tudi v papirni obliki;
2. niso vključene v MFERAC, pošiljajo sektorju za javno računovodstvo “Zahtevek za izplačilo (vračilo) iz proračuna” v 15. dneh po dnevu, ko je neposredni uporabnik prejel listine, ki so podlaga za izplačilo iz proračuna.
119. člen
Ne glede na določbe 113. člena tega pravilnika se lahko v “Specifikaciji zahtevkov za izplačilo iz proračuna” obveznosti ne prikažejo po posameznih dokumentih, temveč v zbirnem znesku po proračunskih postavkah-podkontih in predobremenitvah, vendar ločeno po vrstah, za naslednja izplačila za:
1. drobne materialne stroške, ki potekajo preko tolarske blagajne;
2. drobne materialne stroške, ki potekajo preko devizne blagajne;
3. potne stroške in dnevnice, ki potekajo preko tolarske blagajne;
4. potne stroške in dnevnice, ki potekajo preko devizne blagajne;
5. pogodbe o delu;
6. avtorske honorarje;
7. druge izdatke, od katerih se skladno z zakonom o dohodnini plačuje davek;
8. štipendije in
9. porodnine.
120. člen
Če računovodska služba uporabnika ni vključena v MFERAC, posreduje neposredni uporabnik sektorju za javno računovodstvo podatke za nakazilo sredstev iz proračuna na obrazcu “Zahtevek za izplačilo (vračilo) sredstev iz proračuna”, ki je priloga številka 10 tega pravilnika. Navedeni obrazec se izpolni za vsak datum predvidenega nakazila posebej.
121. člen
Na podlagi obrazca “Zahtevek za izplačilo (vračilo) sredstev iz proračuna” sektor za javno računovodstvo evidentira obveznost za nakazilo neposrednemu uporabniku iz prejšnjega člena. Pri tem preveri ali:
1. so razpoložljiva sredstva na postavki-kontu in
2. je zahtevek v skladu z evidentiranimi predobremenitvami.
Če sektor za javno računovodstvo ugotovi, da posamezen zahtevek za izplačilo sredstev iz proračuna:
1. presega razpoložljiva sredstva na postavki-kontu ali
2. ni v skladu z evidentiranimi predobremenitvami,
skupaj z računovodsko službo uporabnika dogovori realizacijo zahtevka.
9.2.3. Predložitev dokumentacije za obračun in izplačilo sredstev za plače in druge izdatke zaposlenim
122. člen
Za obračun plač in drugih izdatkov zaposlenim posredujejo neposredni uporabniki svoji računovodski službi najkasneje do 10. v mesecu naslednje podatke:
1. dokumentacijo in podatke o: osnovnih plačah z minulim delom in dodatkih iz odločb, delovni uspešnosti, nadurnem delu, dodatkih za posebne pogoje dela in drugih osebnih prejemkih in
2. nalog za obračun plač, ki ga podpiše odredbodajalec.
Dokumentacija in podatki o novih odločbah za že zaposlene delavce, ki jih neposredni uporabnik posreduje po 10. v mesecu, se upoštevajo pri izplačilu plač v naslednjem mesecu.
123. člen
Ne glede na določila prejšnjega člena lahko neposredni uporabniki posredujejo svoji računovodski službi najkasneje do 15. v mesecu:
1. dokumentacijo in podatke o novih zaposlitvah;
2. odločbe o novih zaposlitvah in
3. nalog za obračun plač novo zaposlenih, ki ga podpiše odredbodajalec.
Dokumentacija in podatki o novih zaposlitvah, ki jih neposredni uporabnik posreduje po 15. v mesecu, se upoštevajo pri izplačilu plač v naslednjem mesecu.
124. člen
Iz podatkov za obračun osnovnih plač z minulim delom mora biti razviden poimenski seznam zaposlenih in pripadajoči količniki za osnovne plače z minulim delom ter dodatki iz odločb, s katerimi je določena plača zaposlenega. V primeru spremembe podatkov za posameznega zaposlenega v primerjavi s predhodnim mesecem morajo, biti računovodski službi uporabnika posredovane nove odločbe.
Iz podatkov za obračun delovne uspešnosti mora biti razviden poimenski seznam upravičencev in pripadajoči znesek za delovno uspešnost.
Iz podatkov za obračun nadurnega dela mora biti razviden poimenski seznam upravičencev ter dejansko število opravljenih nadur v posameznem mesecu.
Iz podatkov za obračun dodatkov za posebne pogoje dela mora biti razviden poimenski seznam upravičencev ter dejansko število opravljenih ur dela po vrstah dodatkov.
Iz dokumentacije in podatkov, ki so potrebni za izplačilo drugih izdatkov zaposlenim, ki se izplačujejo istočasno kot plače (na primer: regres za prehrano v gotovini, prevoz na delo, jubilejne nagrade, odpravnine, regres za letni dopust, solidarnostne pomoči), mora biti razviden seznam upravičencev in znesek obveznosti po posameznih vrstah osebnih prejemkov.
125. člen
Podatkom za obračun delovne uspešnosti funkcionarjev morajo biti priloženi sklepi vlade, ki to določajo.
126. člen
Računovodska služba uporabnika pripravi na podlagi ustrezne in popolne dokumentacije iz 122. in 123. člena tega pravilnika »Obračun plač in drugih izdatkov zaposlenim«, ki ga posreduje neposrednemu uporabniku. Istočasno računovodska služba uporabnika preveri, ali so razpoložljive pravice porabe na proračunski postavki-konto in v skladu z evidentiranimi predobremenitvami, ter v primeru neskladja opozori neposrednega uporabnika, da je potreben popravek naloga za obračun plač.
127. člen
Ne glede na določbe 122. do 125. člena tega pravilnika neposredni uporabnik, ki je vključen v MFERAC, posreduje vse podatke, ki se nanašajo na kadrovsko evidenco, po elektronskem mediju, dokumentacijo pa obdrži in arhivira.
128. člen
Na podlagi obračuna plač in drugih izdatkov zaposlenim pripravi neposredni uporabnik odredbo za izplačilo plač in drugih izdatkov zaposlenim, ki jo posreduje svoji računovodski službi.
129. člen
Obveznosti, ki izhajajo iz »Obračuna plač in drugih izdatkov zaposlenim«, za katere je bila izdana odredba za izplačilo plač in drugih izdatkov zaposlenim, računovodska služba uporabnika knjiži kot obveznost za plačilo, ki predstavlja osnovo za pripravo:
1. “Specifikacije zahtevkov za izplačilo iz proračuna” in
2. “Povzetek zahtevkov za izplačilo iz proračuna”.
130. člen
Za plačilo:
1. povračil in drugih izdatkov zaposlenim, ki se plačujejo na podlagi računov se smiselno uporabljajo določbe podpoglavja 9.2.1. tega pravilnika in
2. solidarnostnih pomoči, ki se ne izplačuje istočasno kot plače, se smiselno uporabljajo določbe podpoglavja 9.2.2. tega pravilnika.
131. člen
Če računovodska služba uporabnika ni vključena v MFERAC, le-ta posreduje sektorju za javno računovodstvo podatke za nakazilo sredstev iz proračuna za plače na obrazcu »Zahtevek za izplačilo sredstev iz proračuna«.
Računovodska služba uporabnika obvesti sektor za javno računovodstvo tudi o znesku refundiranih sredstev iz naslova boleznin, invalidnin ipd.
Računovodska služba uporabnika, ki:
1. je vključen v MFERAC evidentira refundacije boleznin in druga vračila na postavke za plače najkasneje v petih dneh po prejemu nakazila in
2. ni vključen v MFERAC najkasneje v petih dneh po prejemu nakazila predloži sektorju za javno računovodstvo zahtevek za evidentiranje vračil sredstev iz prejšnje alinee.
9.2.4. Posredovanje ostale dokumentacije
132. člen
Listine za izplačilo akontacije za stroške službenega potovanja je potrebno dostaviti finančno računovodski službi neposrednega uporabnika najmanj 10 delovnih dni pred službenim potovanjem.
Obračun potnih stroškov za potovanje v:
1. domovini mora delavec predložiti finančno-računovodski službi v roku treh dni po vrnitvi s službenega potovanja in
2. tujini pa v roku sedmih dni po vrnitvi iz službenega potovanja.
Akontacija in razlika med izplačano akontacijo in dejanskim obračunom se upošteva kot povečanje oziroma zmanjšanje odhodkov proračuna.
Akontacije za stroške službenih potovanj v domovini se ne izplačujejo, za tujino pa le v primerih, če dolžina službenega potovanja presega dva polna dneva in to v primeru, da so obračuni predhodnih potnih nalogov predloženi v predpisanem roku.
Stroški službenih potovanj v domovini se delavcem praviloma nakazujejo na njihove tekoče račune v 15. dneh po predložitvi popolne dokumentacije njihovi finančno-računovodski službi.
133. člen
Če iz upravičenih razlogov ni mogoče spoštovati rokov, določenih s tem pravilnikom, se za nepredvidena plačila drobnih materialnih stroškov za neposredne uporabnike, za katere vodi računovodstvo Ministrstvo za finance, v blagajni sektorja za javno računovodstvo skladno s predpisi o blagajniškem maksimumu predvidijo tolarska sredstva, iz katerih se začasno opravijo plačila.
134. člen
Sektor za javno računovodstvo posreduje pregled stanja predobremenitev in izvršenih plačil iz proračuna:
1. neposrednim uporabnikom, ki so vključeni v MFERAC, na njihovo zahtevo in
2. vsem neposrednim uporabnikom in Ministrstvu za notranje zadeve za upravne enote najmanj dvakrat mesečno, in sicer do:
– 25. v mesecu za prvo polovico tekočega meseca in
– 10. v mesecu za drugo polovico preteklega meseca.
9.3. Obveščanje Ministrstva za finance
135. člen
Neposredni uporabniki posredujejo sektorju za proračun podatke o številu zaposlenih in pripadajoče količnike za določitev plače (podatki so iz odločb, ki so bile izdane zaposlenim, vendar brez delovne uspešnosti) po stanju 15. dne v mesecu za mesec, za katerega se izplačujejo plače najkasneje zadnjega dne v posameznem mesecu. Podatke posredujejo na obrazcu “Podatki o številu zaposlenih in količnikih za določitev plač”, ki je priloga številka 9 tega pravilnika.
Ne glede na določilo prejšnjega odstavka za neposredne uporabnike, za katere vodi kadrovsko evidenco Kadrovska služba Vlade Republike Slovenije, le-ta posreduje podatke o številu zaposlenih in pripadajoče količnike za določitev plače (podatki so iz odločb, ki so bile izdane zaposlenim, vendar brez delovne uspešnosti) sektorju za proračun, najkasneje zadnjega dne v posameznem mesecu.
136. člen
Finančno-računovodske službe neposrednih uporabnikov, za katere ne vodi računovodstva Ministrstvo za finance, obveščajo Ministrstvo za finance o vseh sklenjenih pogodbah o dodelitvi posojil. Pri tem morajo navesti:
1. pravno podlago za posojilo;
2. proračunsko postavko-konto;
3. posojilojemalca;
4. znesek posojila;
5. pogoje posojila in
6. anuitetni načrt.
137. člen
Neposredni uporabniki s svojim žiro računom (637, 639) so dolžni posredovati sektorju za javno računovodstvo podatke oziroma izpis povzetka kontnih kartic za prihodke in druge prejemke ter odhodke in druge izdatke proračunskih in ostalih proračunskih namenskih sredstev, ki niso pridobljeni iz naslova lastne dejavnosti, najkasneje do petnajstega v mesecu za pretekli mesec. Vsi podatki morajo biti posredovani po šestmestnih kontih.
138. člen
Agencija Republike Slovenije za plačilni promet zbira podatke o prilivih in odlivih po denarnih tokovih neposrednih uporabnikov in jih enkrat mesečno v predpisani obliki računalniško posreduje Sektorju za glavno knjigo zakladnice.
9.4. Priprava podatkov za likvidnostno izvrševanje proračuna
139. člen
Sektor za javno računovodstvo na podlagi vseh “Povzetkov zahtevkov za izplačilo iz proračuna” vseh neposrednih uporabnikov pripravi “Pregled zahtev in odobritev po dnevih zahtev” iz katerega morajo biti razvidni:
1. šifra in naziv neposrednega uporabnika;
2. tip proračunske postavke in
3. znesek predvidene porabe na določen, predviden dan, razčlenjeno po specifikacijah.
140. člen
Na podlagi “Pregled zahtev in odobritev po dnevih zahtev” pripravi sektor za javno računovodstvo predlog izplačil sredstev iz proračuna iz katerega so razvidni:
1. šifra neposrednega uporabnika in
2. znesek porabe na predviden dan po tipih proračunskih postavk.
Iz predloga izplačil sredstev iz proračuna so razvidna predvidena izplačila za določen dan po neposrednih uporabnikih ter zbirno:
1. po posameznih ministrstvih;
2. za vladne službe;
3. za upravne enote;
4. za pravosodne organe in
5. po posameznih samostojnih neposrednih uporabnikih.
Sektor za javno računovodstvo pripravlja sprotne podatke o vseh prejemkih in izdatkih proračuna po tipih proračunskih postavk za potrebe likvidnostne komisije.
141. člen
Če predlog izplačil po posameznih neposrednih uporabnikih za določen dan presega na likvidnostni komisiji odobrena sredstva za izplačilo iz proračuna, računovodska služba uporabnika odobri realizacijo po pisni odločitvi neposrednega uporabnika o prednostnih izplačilih.
142. člen
Na podlagi odločitve likvidnostne komisije o obsegu izplačil iz proračuna izvrši sektor za javno računovodstvo na dan zapadlosti plačila:
1. nakazilo sredstev iz računov proračuna na račun neposrednega uporabnika ali
2. plačilo obveznosti iz proračuna končnemu prejemniku proračunskih sredstev.
Isti dan opravi računovodska služba uporabnika plačilo obveznosti po “Specifikaciji zahtevkov za izplačilo iz proračuna” iz računa neposrednega uporabnika.
9.5. Izplačila denarnih sredstev na računih
143. člen
Računovodske službe neposrednih uporabnikov morajo sredstva, ki so bila nakazana iz računa proračuna na račun neposrednega uporabnika isti dan izplačati za namene, za katere so bila nakazana.
Če so bila iz proračuna tekočega leta nakazana sredstva na račun neposrednega uporabnika, pa niso bila v celoti porabljena, se neporabljen del sredstev vrne na račun proračuna, na isto proračunsko postavko-konto, kot zmanjšanje odhodka.
Denarna sredstva, nakazana iz proračuna v preteklih letih in izkazana v zaključnih računih uporabnikov kot neporabljena sredstva, se nakažejo na račun proračuna kot drugi izredni nedavčni prihodek.
144. člen
Izjemoma imajo lahko neposredni uporabniki oziroma njihove enote, katerih sedež ni v Ljubljani, na računih sredstva za materialne stroške kot akontacijo, če to zagotavlja večjo racionalnost poslovanja.
Neposredne uporabnike in najvišjo dovoljeno višino akontacije določi minister za finance.
10. POSEBNOSTI IZVRŠEVANJA PRORAČUNA REPUBLIKE SLOVENIJE ZA LETO 2001
10.1. Prerazporejanje pravic porabe
145. člen
Neposredni uporabnik, ki je vključen v MFERAC, samostojno izvede prerazporeditev pravic porabe, o katerih lahko v skladu s 7. členom zakona o izvrševanju proračuna Republike Slovenije za leto 2001 (v nadaljnjem besedilu: ZIPRS 2001) samostojno odloča. Odločitev o prerazporeditvi se sprejme s podpisom obrazca “Predlog za prerazporeditev sredstev”, ki je v prilogi št. 8 (v nadaljevanju: obrazec PPS). Obrazec PPS mora podpisati odgovorna oseba neposrednega uporabnika, s čimer se šteje, da je uporabnik sprejel sklep o prerazporeditvi. Odgovorna oseba neposrednega uporabnika je predlagatelj prerazporeditve po tem pravilniku (v nadaljevanju: predlagatelj prerazporeditve).
Prerazporeditev operativno izvede oseba predlagatelja prerazporeditve.
Podpisan obrazec PPS arhivira predlagatelj prerazporeditve.
146. člen
Za neposrednega uporabnika, ki ni vključen v MFERAC, tehnično izvede prerazporeditev, skladno s 7. členom ZIPRS 2001, pristojni predlagatelj skupine uporabnikov, če je ta vključen v MFERAC.
Neposredni uporabnik, ki ni vključen v MFERAC in tudi njegov predlagatelj skupine uporabnikov ni vključen v MFERAC, posreduje sektorju za proračun, če gre za prerazporeditev, o kateri v skladu s 7. členom ZIPRS 2001 odloča neposredni uporabnik, predlog za prerazporeditev sredstev proračuna na obrazcu PPS.
Obrazec PPS mora podpisati odgovorna oseba predlagatelja prerazporeditve, s čimer se šteje, da je predlagatelj prerazporeditve sprejel sklep o prerazporeditvi.
Sektor za proračun izvrši prerazporeditev v 5. dneh po prejemu popolno in pravilno izpolnjenega obrazca PPS in o tem pisno obvesti predlagatelja prerazporeditve. Obrazec PPS sektor za proračun arhivira.
147. člen
Predlog za prerazporeditev pravic porabe, o kateri v skladu z 8. členom ZIPRS 2001 odloča vlada, posreduje predlagatelj prerazporeditve sektorju za proračun na obrazcu PPS.
Predlagatelj prerazporeditve, ki je vključen v MFERAC, pred posredovanjem obrazca sektorju za proračun vnese predlog prerazporeditve v MFERAC in izpis obrazca PPS posreduje sektorju za proračun.
Sektor za proračun vrne nepravilno izpolnjen obrazec PPS neposrednemu uporabniku v dopolnitev ali zavrne predlog za prerazporeditev pravic porabe, če ni razpoložljivih sredstev na postavki-konto, iz katere se sredstva prerazporejajo.
Usklajen predlog za prerazporeditev posreduje sektor za proračun v odločitev vladi. V primeru, da sektor za proračun ne soglaša s predlagano prerazporeditvijo, predlagatelj pa vztraja pri svojem predlogu, Ministrstvo za finance v obrazložitvi predloga za prerazporeditev pojasni svoje stališče in predlaga vladi, da predloga ne sprejme.
Sektor za proračun izvede prerazporeditev in obvesti predlagatelja prerazporeditve o izvedeni prerazporeditvi v petih dneh po prejemu sklepa vlade. Obrazec PPS sektor za proračun arhivira.
148. člen
Predlagatelji prerazporeditve morajo predložiti sektorju za proračun predlog za prerazporeditev pravic porabe na postavkah-kontih za plače, o katerih odloča vlada, najkasneje do 15. dne v mesecu, kolikor gre za zagotovitev ocenjenih manjkajočih sredstev pri naslednjem izplačilu plač.
149. člen
Prerazporeditev pravic porabe po tem pravilniku se na samostojnem strežniku neposrednega uporabnika lahko dokončno izvrši samo, če se prerazporeditev predhodno izvrši na centralnem strežniku Ministrstva za finance.
10.2. Odpiranje novih kontov v okviru v proračunu že določenih postavk
150. člen
Novi konto v okviru v proračunu že določenih postavk se praviloma sme odpreti v okviru podskupine kontov proračunske postavke, v okviru katere se konto odpira.
Pravice porabe na novem kontu se zagotovijo s prerazporeditvijo v okviru proračunske postavke, znotraj katere se novi konto odpre.
O odpiranju novih kontov izdatkov odloča sektor za proračun na predlog neposrednega uporabnika proračuna. Predlog mora biti posredovan na obrazcu “Predlog za odprtje nove proračunske vrstice”; v nadaljevanju: PONPV), ki je v prilogi številka 11 in je sestavni del tega pravilnika. Na obrazcu PONPV mora biti označeno, da se predlaga odprtje novega konta v okviru v proračunu že določenih postavk. Obrazec PONPV se posreduje ločeno samo za odprtje novega konta. Utemeljitev predloga mora biti vsebinsko dovolj podrobno navedena tako, da je mogoče na njeni podlagi presoditi upravičenost odprtja novega konta v okviru v proračunu že določenih postavk.
11. VELJAVNOST DOLOČB TEGA PRAVILNIKA ZA OBČINE IN POSREDNE UPORABNIKE DRŽAVNEGA IN OBČINSKIH PRORAČUNOV
151. člen
Določbe tega pravilnika se smiselno uporabljajo tudi za občine, razen določb prejšnjega poglavja.
152. člen
Določbe 6. poglavja tega pravilnika veljajo tudi za posredne uporabnike državnega in občinskih proračunov.
12. PREHODNE IN KONČNA DOLOČBA
153. člen
Priloge tega pravilnika, označene s številko 1 do 11, so sestavni del tega pravilnika.
154. člen
Z dnem uveljavitve tega pravilnika prenehata veljati:
1. pravilnik o postopkih za izvrševanje proračuna (Uradni list RS, št. 13/00, 65/00, 97/00 in 9/01) in
2. navodilo o vključevanju sredstev SAPARD v proračun Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 105/00).
155. člen
Ta pravilnik začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 401-54/01
Ljubljana, dne 26. junija 2001.
mag. Anton Rop l. r.
Minister
za finance
