Na podlagi tretjega odstavka 23. člena in tretjega odstavka 31. člena zakona o socialnem varstvu (Uradni list RS, št. 54/92, 56/92, 13/93, 42/94 – odl. US RS, 1/99, 41/99, 36/00, 54/00 in 26/01) izdaja minister za delo, družino in socialne zadeve

Ta pravilnik določa način ugotavljanja prihrankov in premoženja oziroma njegove vrednosti ter vrednosti zagotovljene osnovne oskrbe upravičenca do denarne socialne pomoči (v nadaljnjem besedilu: upravičenec).
Ta pravilnik tudi natančneje določa razloge, zaradi katerih se denarna socialna pomoč po 31. členu zakona o socialnem varstvu ne dodeli ali se dodeli v nižjem znesku, in način njihovega ugotavljanja.

Upravičenec je ob uveljavljanju pravice do denarne socialne pomoči ali med prejemanjem denarne socialne pomoči pristojnemu centru za socialno delo dolžan sporočiti vse podatke o obstoju in vrednosti prihrankov in premoženja in o tem priložiti dokaze, s katerimi razpolaga ali jih lahko pridobi.

Prihranki po tem pravilniku so denarna sredstva upravičenca v tuji ali domači valuti, s katerimi upravičenec razpolaga na dan vložitve vloge, zlasti pa:
– denarna sredstva na tekočem, žiro ali drugem računu,
– hranilne vloge,
– druga denarna sredstva po izjavi stranke.
Kadar ima upravičenec prihranke v tuji valuti, se kot njihova vrednost upošteva vrednost v slovenskih tolarjih, izračunana po srednjem tečaju Banke Slovenije na dan vložitve vloge.
Pristojni center za socialno delo ne glede na določbo prvega odstavka tega člena pri ugotavljanju prihrankov ne upošteva tistih sredstev, ki jih je upravičencu podarila ali na drugačen način prepustila tretja oseba izključno za namen, ki je različen od preživljanja in ga je določila tretja oseba, kar center za socialno delo ugotovi iz ustrezne listine ali izjave stranke oziroma tretje osebe.

Prihranki in njihova vrednost se ugotavljajo iz:
– obvestila banke ali hranilnice o stanju na tekočem, žiro ali drugem računu,
– kopije hranilne knjižice,
– kopije varčevalne ali druge knjižice,
– kopije pogodbe o varčevanju,
– kopije pogodbe o vezavi depozita,
– izjave stranke.

Premoženje po tem pravilniku je vse premično in nepremično premoženje upravičenca, s katerim upravičenec razpolaga na dan vložitve vloge, v primeru pridobitve premoženja po vložitvi vloge pa na dan pridobitve, razen premoženja, ki se po drugem odstavku 23. člena zakona o socialnem varstvu ne upošteva.
Pristojni center za socialno delo kot premoženje iz prejšnjega odstavka upošteva zlasti:
– stanovanja, stanovanjske hiše in garaže,
– poslovne prostore in poslovne stavbe,
– prostore za počitek in rekreacijo,
– plovne objekte dolžine najmanj 8 metrov,
– stavbna zemljišča,
– kmetijska in gozdna zemljišča,
– drugo nepremično premoženje,
– vozila in prikolice,
– vrednostne papirje in kapitalske naložbe oziroma deleže,
– dragocenosti in nakit večje vrednosti,
– drugo premično premoženje večje vrednosti.
Kot večja vrednost se šteje vrednost v višini 5 minimalnih plač.

Premoženje in njegova vrednost se ugotavlja iz:
– zadnje odločbe o odmeri davka od premoženja,
– odločbe o odmeri davka od prometa nepremičnin,
– odločbe o odmeri davka na dediščino,
– odločbe o odmeri davka na darila.
Če premoženje ni obdavčljivo ali odločba o odmeri davka še ni bila izdana ali ni dokončna, se premoženje in njegova vrednost ugotavlja iz:
– kupoprodajne pogodbe,
– sklepa o dedovanju,
– darilne pogodbe,
– drugega pravnega naslova, na podlagi katerega je upravičenec premoženje pridobil.
Kot vrednost vozila se upošteva vrednost, ki jo pristojni center za socialno delo ugotovi na podlagi navodila ministra, pristojnega za socialno varstvo.
Ne glede na določbo prejšnjega odstavka se šteje, da je vrednost vozil, ki so bila prvič registrirana najmanj 10 let pred letom, v katerem upravičenec uveljavlja pravico do denarne socialne pomoči, in vrednost vozil s prostornino motorja 1500 ccm, ki so bila prvič registrirana najmanj 6 let pred letom, v katerem upravičenec uveljavlja pravico do denarne socialne pomoči, manjša od 18 minimalnih plač. Njihova vrednost se zato ne ugotavlja, razen v primerih, ko ima upravičenec oziroma družina več vozil in pristojni center za socialno delo odloča po 23. ali 31. členu zakona o socialnem varstvu.
Obstoj vrednostnih papirjev se ugotavlja iz izpisa stanja na računu vrednostnih papirjev iz centralnega registra vrednostnih papirjev o vrsti in številu vrednostnih papirjev, kot njihova vrednost pa se upošteva vrednost na borzni tečajnici, nazadnje objavljeni v sredstvih javnega obveščanja.
Vrednost kapitalskih naložb oziroma deležev se ugotavlja iz potrdila pristojnega davčnega organa o kapitalskih naložbah ali iz izpisa iz sodnega registra.
Vrednost drugega premoženja se ugotavlja iz potrdila drugega pristojnega organa oziroma organizacije, ki o posamezni vrsti premoženja ali pravici ali drugem dejstvu, vezanem na premoženje, vodi uradno evidenco, oziroma iz druge javne listine.

Če premoženja oziroma njegove vrednosti ni mogoče ugotoviti na način iz prejšnjega člena, se ugotovi z izjavo stranke ali v skladu s splošnim upravnim postopkom z drugimi dokazi.

Kot vrednost vozila in vrednostnih papirjev se upošteva njihova vrednost na dan vložitve vloge.
Kot vrednost drugega premoženja se upošteva vrednost, ki je razvidna iz listin iz 6. člena tega pravilnika, oziroma vrednost, ugotovljena na način iz prejšnjega člena.

Šteje se, da upravičenec živi z osebami oziroma mu pri preživljanju pomagajo osebe, ki niso družinski člani po predpisih o socialnem varstvu (v nadaljnjem besedilu: druga oseba), kadar upravičenec deli gospodinjstvo z drugo osebo ali osebami ali mu druga fizična oseba na kakršen koli brezplačen način nudi bivanje oziroma prehrano.
Šteje se, da je preživetje upravičenca zagotovljeno na drug način, kadar je upravičencu v celoti zagotovljeno preživljanje na podlagi pogodbe o dosmrtnem preživljanju ali na podlagi drugega pravnega naslova in kadar upravičenec po predpisih o vojaški obveznosti služi vojaški rok ali opravlja civilno službo kot nadomestilo vojaškemu roku.

Razlogi, zaradi katerih se denarna socialna pomoč ne dodeli ali se dodeli v nižjem znesku, se ugotavljajo z izjavo stranke ali iz potrdil pristojnega organa iz vojaške evidence ali drugega pristojnega organa ali organizacije, ki vodi uradno evidenco o posamičnem dejstvu, ali v skladu s splošnim upravnim postopkom z drugimi dokazi.

Mesečna vrednost osnovne oskrbe se upošteva v razmerju do minimalnega dohodka, ki bi upravičencu pripadal, če ne bi imel drugih dohodkov.
Kadar je upravičencu preživetje zagotovljeno v celoti, se šteje, da mu je zagotovljena osnovna oskrba v mesečni vrednosti 100% minimalnega dohodka, ki bi mu pripadal, če ne bi imel drugih dohodkov.
Kadar je upravičencu zagotovljeno bivanje, se šteje, da mu je zagotovljena osnovna oskrba v mesečni vrednosti 15% minimalnega dohodka, ki bi mu pripadal, če ne bi imel drugih dohodkov.
Kadar je upravičencu zagotovljena prehrana, se šteje, da mu je zagotovljena osnovna oskrba v mesečni vrednosti 40% minimalnega dohodka, ki bi mu pripadal, če ne bi imel drugih dohodkov.

Ne glede na določbe prejšnjega člena se šteje, da je upravičencu zagotovljena osnovna oskrba v nižji mesečni vrednosti, kot je določena v prejšnjem členu, če tako ugotovi pristojni center za socialno delo.

Ta pravilnik začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije, uporabljati pa se začne 1. septembra 2001.