Na podlagi 13. člena odloka o režijskem obratu v Občini Grad je Občinski svet občine Grad na 24. redni seji dne 2. 7. 2001 sprejel
P R A V I L N I K
o delovanju režijskega obrata
1. člen
Občina Grad s tem pravilnikom natančneje določa dejavnost režijskega obrata pri izvajanju javnih del na območju Občine Grad.
I. ZIMSKA SLUŽBA
2. člen
Zimska služba se opravlja na naslednji površinah:
– na lokalnih cestah,
– javnih poteh in površinah za pešce,
– pločnikih,
– intervencijskih poteh,
– avtobusnih postajališčih in
– na parkirnih in drugih podobnih površinah.
Javne prometne površine so vse kategorizirane in nekategorizirane ceste, ulice, trgi, kolesarske steze, pločniki in javni parkirni prostori.
3. člen
V zimsko službo sodijo naslednja vzdrževalna dela:
– zagotavljanje potrebnega števila prometnih znakov, obvestil in snežnih kolov,
– posipavanje javnih prometnih površin s snovmi za preprečevanje poledice,
– pluženje, odstranjevanje in odvažanje snega z javnih prometnih površin,
– pluženje snega z glavnih pešpoti na javnih zelenih površinah, otresanje snega z drevja in grmovja ter odstranjevanje poškodovanih dreves in odlomljenih vej, ki ogrožajo varnost ljudi in stvari,
– odvoz snega z avtobusnih postajališč, križišč in prehodov za pešce,
– čiščenje objektov in naprav, zgrajenih za intervencije in požarno varnost,
– čiščenje odtokov uličnih požiralnikov v času odjuge,
– čiščenje zasneženih prometnih znakov,
– obveščanje uprave Občine Grad o stanju na cestah,
– druge naloge, katere omogočajo v zimskem času promet na cestah.
4. člen
Pri odstranjevanju snega mora režijski obrat upoštevati naslednje prioritete:
1. prioriteta: delavske in šolske avtobusne proge,
2. prioriteta: pomembne občinske ceste,
3. prioriteta: druge javne poti in javne površine.
5. člen
Sneg mora biti odstranjen:
– s pločnikov tako, da je pešcev hodnik, kjer dopuščajo razmere, širok najmanj 1 m,
– z vozišča tako, da je cestišče ali prometni pas, kjer dopuščajo razmere, širok najmanj 2,5 m.
Sneg se praviloma ne sme odmetavati z vozišča na pločnik, kolikor je širina pločnika manjša od 1 m. Sneg mora biti odstranjen najkasneje 24 ur po prenehanju sneženja s cest po prednostnem vrstnem redu.
6. člen
Postajališča avtobusnega prometa morajo biti očiščena v celotni dolžini:
– postajališča izven vozišča se očistijo v celotnem ravnem delu (brez dolžine uvoznega in izvoznega radija na postajališču),
– postajališča ob robu zunanjega voznega pasu se očisti v dolžini 20 m.
Na avtobusnih postajališčih v območju križišč se sneg odpelje, na ostalih avtobusnih postajališčih se sneg ne sme odložiti na pločnikih.
7. člen
Lastniki zemljišč, stanovanjskih hiš, stanovanj in poslovnih prostorov ali njihovi najemniki, v več stanovanjskih hišah pa upravniki, če je upravljanje hiše preneseno s pogodbo nanje (v nadaljevanju: zavezanci), so dolžni okrog svoje zgradbe, ne glede na to ali je javna površina, funkcionalna površina ali skupna funkcionalna površina:
1. sproti odstraniti s strehe in žlebov ledene sveče,
2. sproti posipati pločnike za pešce ob poledici,
3. skrbeti, da so nameščeni in vzdrževani žlebovi in odtoki meteornih voda, snežni ščitniki in podobno na pročeljih hiš, ki so obrnjene na cesto,
4. odstraniti novo zapadli sneg s pločnikov, parkirnih prostorov in drugih dohodkov k objektom najkasneje do 7. ure zjutraj, podnevi pa so ga dolžni odstranjevati sproti,
5. odstraniti sneg in led s površin, ki so potrebne za intervencije in požarno varnost.
Zavezanci so dolžni izpolnjevati svoje obveznosti tudi, če pločniki ne potekajo neposredno ob objektu, temveč so med objekti in pločniki funkcionalne površine objektov (zelenice, parkirišča, prehodi ipd.). Za obveznosti iz tega člena ob nezazidanih stavbnih zemljiščih morajo skrbeti lastniki ali najemniki zemljišč.
8. člen
Pločniki za pešce in pešpoti se ob snegu in poledici lahko posipajo le s soljo ali peskom oziroma drugim ustreznim materialom.
Prepovedano je posipanje s pepelom, žagovino, smetmi ali drugim posipnim materialom.
9. člen
Pri odstranjevanju snega z javnih prometni površin, streh, funkcionalnih in drugih površin, je prepovedano zametavati javne prometne površine. Sneg se mora odlagati na robu vozišča, pri čemer mora biti zagotovljeno odvodnjavanje ali na mestu kjer odstranjeni sneg ne ovira hoje in prometa z vozili.
V času odstranjevanja snega s površin, so lastniki vozil dolžni odstraniti svoja vozila z javnih prometnih površin.
10. člen
Naloge izvajalce zimske službe – režijski obrat:
– načrt zimske službe izdela vodja režijskega obrata in ga predloži v potrditev županu občine,
– redno vzdržuje naprave in opremo potrebno za zimsko službo,
– skrbi za skladiščenje zadostne količine posipnega materiala in soli,
– izvaja zimsko službo po potrjenem načrtu zimske službe in načrt prilagaja s sprotnimi meteorološkimi napovedmi,
– posipa ceste po prednostnem vrstnem redu takoj, ko se na vozišču zazna pojav poledice,
– prične praviloma odstranjevati novozapadli sneg, ko ga zapade 10 cm na cestiščih in 5 cm na pločnikih. Višino snega ugotavlja sam vodja režijskega obrata, po potrebi pa ga na to opozori pristojni delavec občinske uprave, možno je začeti z odstranjevanjem snega tudi pri nižji višini zapadlega snega, kot je določeno v tej alinei,
– vodja režijskega obrata organizira ob neugodnih vremenskih napovedih 24-urno stalno dežurno službo,
– vodja izdela poročilo in analizo zimske službe za preteklo zimsko obdobje.
Zimska služba traja praviloma od 15. novembra do 15. marca.
II. UREJANJE POKOPALIŠČ
11. člen
Urejanje pokopališč je dejavnost, ki obsega vzdrževanje pokopališč, razdelitev na posamezne zvrsti grobov in opustitev pokopališč, zajema pa predvsem naslednja dela:
1. čiščenje in odstranjevanje odpadkov in snega,
2. odvoz odpadkov na odlagališče,
3. košnja zelenic,
4. urejanje in obrezovanje žive meje,
5. vzdrževanje poti,
6. manjša vzdrževalna dela na objektih in napravah,
7. vodenje katastra pokopališč in
8. določanje posameznih zvrsti grobov.
III. VZDRŽEVANJE JAVNIH (OBČINSKIH) CEST
12. člen
Dela rednega vzdrževanja so:
1. redno vzdrževanje prometnih površin,
2. redno vzdrževanje bankin,
3. redno vzdrževanje odvodnjavanja,
4. redno vzdrževanje brežin,
5. redno vzdrževanje prometne signalizacije in opreme,
6. čiščenje cest in križišč,
7. redno vzdrževanje cestnih objektov,
8. intervencijski ukrepi.
13. člen
Redno vzdrževanje prometnih površin, ki so sestavni del javne ceste obsega čiščenje teh površin, ter popravila lokalnih poškodb, kot so krpanje udarnih jam in mrežastih razpok oziroma polaganje asfaltne prevleke, kjer je to racionalnejše, zalivanje posameznih razpok ter popravila drugih podobnih poškodb.
Prometne površine morajo biti vzdrževane tako, da je omogočen varen in neoviran promet. Poškodbe prometnih površin se popravljajo praviloma z enakim materialom, iz katerega je obstoječa konstrukcija. Izjemoma, kadar zaradi neugodnih vremenskih razmer ali drugih okoliščin to ni možno, se lahko poškodbe začasno popravijo tudi z drugim materialom.
Redna vzdrževalna dela se praviloma opravljajo v času manjšega prometa in po možnosti brez omejitev prometa.
14. člen
Kota bankine ne sme biti višja od kote roba vozišča, niti ne nižja več kot 3 cm. Prečni naklon bankine mora omogočati odtok vode z vozišča in ne sme biti manjši kot 4% in ne večji kot 10%. Bankina mora biti poravnana in utrjena. Vidne in dostopne morajo biti prometna signalizacija in oprema ter cestne naprave in ureditve na bankinah.
15. člen
Z območja ceste mora biti omogočen odtok površinskih in talnih voda. Preprečeno mora biti pritekanje vode in nanašanje naplavin z brežin in cestnih priključkov na vozišče. Naprave za odvodnjavanje je treba vzdrževati in čistiti tako, da ne puščajo da na njih ali v njih voda ne zastaja in da je z vseh sestavnih delov ceste zagotovljeno regulirano odvodnjavanje vode.
16. člen
Brežine usekov, zasekov in nasipov morajo biti vzdrževane tako, da sta zagotovljena določen nagib in oblika, da se na njih stalno utrjuje ali odstranjuje nestabilni material ter da so tehnične in biološke zaščitne ureditve (zaščitna vegetacija, zaščitne mreže ter druge naprave ureditve za zadrževanje nestabilnega materiala) v takšnem stanju, da je zagotovljeno učinkovito zavarovanje brežin in ceste.
17. člen
Redno vzdrževanje prometne signalizacije in opreme obsega čiščenje ter popravila dotrajane, poškodovane, pomanjkljive ali izginule prometne signalizacije in opreme ter njihovih nosilnih konstrukcij. Prometna signalizacija in oprema na cestah morata biti redno vzdrževani tako, da je zagotovljeno njuno brezhibno delovanje in vidnost ter da izpolnjujeta zahteve zakona o varnosti cestnega prometa (Uradni list RS, št. 30/98) in predpisa o prometni signalizaciji in opremi cest.
18. člen
Na površinah, ki so sestavni del ceste, se vegetacijo kosi, obrezuje in seka najmanj v takem obsegu, da sta zagotovljena prost profil ceste in predpisana preglednost, da sta omogočena pregled in dostop do cestnih objektov, da so vidne in dostopne prometne signalizacije, prometne opreme ter cestne naprave in ureditve. Vzdrževati je treba tudi drevesa v bližini ceste, ki lahko ogrožajo cesto in promet na njej. Na cestnih površinah izven območja cestišča se kosi najmanj dvakrat letno.
Okolju neprijaznih sredstev za zatiranje rasti vegetacije ni dovoljeno uporabljati.
19. člen
Vsi sestavni deli ceste se čistijo tako, da se odstrani vse, kar lahko negativno vpliva na varnost prometa, funkcionalnost in urejen videz ceste ter varovanje okolja.
20. člen
Cestni objekti se redno vzdržujejo tako, da se na objektu in prostoru okoli objekta pravočasno ugotovijo in odpravijo vzroki, ki lahko negativno vplivajo na stabilnost, funkcionalnost in trajnost objekta ter varnost prometa.
Med dela rednega vzdrževanja cestnih objektov sodi zlasti čiščenje:
1. prometnih površin prostora in prometne opreme na objektu,
2. prostora neposredno okoli objekta,
3. naplavin, nanosov in drugega materiala, ki lahko ogroža objekt ali promet,
in manjša popravila:
1. poškodb prometnih površin (krpanje udarnih jam, zalivanje razpok, rezkanje neravnin),
2. posameznih manjših poškodb na konstrukcijskih delih objekta (krpanje odkruškov, zapolnjevanje fug, itd.),
3. protikorozijske zaščite,
4. hidroizolacije in odvodnjavanja,
5. izpodjedenih delov stebrov, opornih in podpornih konstrukcij.
21. člen
Pri naravnih nesrečah, kot so neurje, poplava, plaz, potres, žled in podobno, pri težjih prometnih nesrečah in drugih izrednih dogodkih ali pa na zahtevo policije je izvajalec rednega vzdrževanja – režijski obrat dolžan nemudoma odpraviti vzroke (poškodbe cest, ovire na cesti) zaradi katerih je oviran ali ogrožen promet ali zaradi katerih lahko pride do hujših poškodb ceste in večje materialne škode.
Če to ni mogoče izvesti je dolžan:
– označiti ovire in zavarovati promet s predpisano prometno signalizacijo,
– izvesti nujne ukrepe za zavarovanje ceste,
– vzpostaviti prevoznost ceste, če je to možno.
22. člen
Pregledniško službo opravlja vodja režijskega obrata pri čemer je dolžan nadzorovati vsa dogajanja, ki vplivajo na cesto in promet na njej. Nadzor na občinskih cestah, vaških cestah in javnih poteh se opravlja trikrat mesečno in enkrat dnevno v zimskem času. V obdobju neugodnih vremenskih razmer in v drugih primerih, ki lahko ogrožajo cestno ali promet na njej, je treba pogostost in obseg pregledov prilagoditi razmeram. Pregled se opravi takoj, ko to omogočajo vremenske razmere in ko preneha nevarnost zaradi katere je lahko ogrožena varnost vodje režijskega obrata.
Pregledniška služba je dolžna najmanj enkrat mesečno pregledati cestne objekte, pri čemer je treba preveriti zlasti elemente, ki so bistvenega pomena za stabilnost, funkcionalnost in trajnost objekta ter varnost prometa.
23. člen
Naloge pregledniške službe so, da:
– iz vozišča odstrani nevarne odpadke (kamenje, povožene živali, raztreseni tovor),
– čisti utoke v utočne jaške, litoželezne mreže in iztoke iz muld,
– pregleduje prometno signalizacijo ter sproti odpravljati pomanjkljivosti. V primeru, da ne more takoj odpraviti napake, o tem obvesti lastnika ceste,
– kontrolira vse sisteme odvodnjavanja na cestah,
– krpa posamezne nevarne udorne jame na asfaltu in makedamu,
– lastnika ceste obvešča o povzročeni škodi, ki je bila napravljena na cesti, objektih in napravah ter prometni signalizaciji,
– naroča začetek pluženja in posipanja v zimskem času,
– izvaja nadzor nad izvajalci pluženja cest v zimskem času sproti obvešča župana občine,
– vodi dnevnik pregleda ceste in ga v roku treh dni po pregledu ceste dostavi lastniku ceste,
– mora imeti za opravljanje pregleda ceste vodja režijskega obrata ustrezno vozilo, na katerem mora biti potrebno orodje za krpanje in odvodnjavanje cest ter do 400 kg hladne asfaltne mase ali gramoza.
IV. UREJANJE JAVNIH IN DRUGIH POVRŠIN
24. člen
Javne površine po tem pravilniku so:
1. ulice, pločniki, trgi, ceste, mostovi, potoki in obrežja potokov, gozdne poti, turistične poti in ceste ter poljske poti,
2. avtobusne postaje, postajališča, avtobusne čakalnice, parkirni prostori, tržnice, telefonske govorilnice,
3. javni parki, drevoredi, zelenice, nasadi, zelenice ob javnih poteh in objektih ter javne oziroma varovane zelene površine,
4. otroška in športna igrišča,
5. pokopališča,
6. obrežja melioracijskih jarkov,
7. okolica cerkva,
8. okolica vaških domov,
9. okolica gasilskih domov in
10. okolica javnih vodovodnih zajetij.
25. člen
S tem pravilnikom se poleg površin iz 24. člena tega pravilnika urejajo tudi naslednje površine:
1. funkcionalna zemljišča ob javnih objektih (npr. dostopne poti, dovozi, parkirni prostori, zelenice ob stanovanjskih blokih in podobno),
2. nezazidana stavbna zemljišča,
3. druga zemljišča v javni rabi.
26. člen
Za vzdrževanje javne snage na javnih površinah iz 24. člena tega pravilnika skrbijo delavci režijskega obrata oziroma lastniki teh površin.
Za vzdrževanje javne snage na površinah iz 25. člena tega pravilnika skrbijo lastniki.
27. člen
Organizatorji prireditev in prodajalci pri stojnicah odgovarjajo, da se javne površine in zasebna zemljišča ne onesnažujejo in so dolžni le te sprotno očistiti, in sicer tako, da po čiščenju javne površine ustrezajo higienskim predpisom.
28. člen
Pravne in fizične osebe, ki se ukvarjajo z obdelavo kmetijskih in drugih površin so po tem pravilniku dolžni;
1. nalagati pridelke, repromaterial in druge materiale tako, da se pri prevozu ne stresajo po poljskih in drugih javnih poteh ter javnih površinah,
2. očistiti vozila in kmetijsko mehanizacijo pred odhodom na asfaltne površine,
3. očistiti asfaltne površine ter poljske in druge poti ob priliki onesnaževanja,
4. varovati poljske in druge javne poti, obcestne jarke tako da ostanejo nepoškodovani.
Prepovedana je uporaba neutrjenih gozdnih, poljskih in drugih poti ter turističnih cest in poti s težkimi vozili in kmetijskimi stroji v času ko so tla močno razmočena.
Prepovedana je uporaba neasfaltiranih vaških cest s težkimi vozili v času ko so tla močno razmočena, razen za dovoz stanovalcev, za potrebe dnevne oskrbe živine ipd.
29. člen
Pri prevozu gramoza, peska oziroma drugega tovora morajo prevozniki poskrbeti, da se z vozil ne izceja voda in ne stresa tovor na javne površine in zasebna zemljišča.
30. člen
Če povzročitelj onesnaževanja javne površine iz 28. člena in 29. člena tega pravilnika ne očisti, storijo to po naročilu župana občine delavci režijskega obrata na stroške povzročitelja.
31. člen
Stalno odprte javne površine (npr. avtobusne postaje, postajališča, pokopališča, telefonske govorilnice ipd.) morajo čistiti delavci režijskega obrata ali lastniki oziroma upravljalci.
32. člen
Pločnike in dovozne poti na ceste so dolžni čistiti lastniki objektov in zemljišč, ob katerih se le-ti nahajajo.
V primeru, da lastniki ne počistijo pločnikov in dovoznih poti na ceste, storijo to delavci režijskega obrata na stroške lastnika.
33. člen
Ob javnih površinah so nameščeni koši za odpadke.
Koše za odpadke izpraznjujejo delavci režijskega obrata.
34. člen
Vzdrževanje javnih in drugih zelenih površin iz 24. člena tega pravilnika obsega:
1. negovanje in obnavljanje zelenic, parkov, okrasnega drevja, grmovja, cvetličnih nasadov, trat in podobno,
2. vzdrževanje in obnavljanje pešpoti, ograj, klopi in druge opreme in
3. varstvo zelenih površin pred poškodbami in boleznimi.
35. člen
Na javnih in drugih zelenih površinah iz 24. člena tega pravilnika je prepovedano:
1. trgati cvetje, uničevati drevje ali grmovje, žive meje ob javnih poteh, klopi, cvetlične posode, zaščitne ograje,
2. prosto gibanje psov in onesnaževanje z njihovimi iztrebki,
3. odlagati odpadke in smeti in
4. spuščati odpadno vodo.
V. KONČNE DOLOČBE
36. člen
Nadzor nad opravljenimi deli režijskega obrata opravlja lokalni nadzornik, kateri poda tedensko poročilo. Poročilo poda županu občine.
Delo režijskega obrata spremljajo pristojni odbori.
37. člen
Po poročilu ali obvestilu lokalnega nadzornika, je kršitelja po tem pravilniku dolžna obvestiti uprava Občine Grad. Kolikor kršitelj ne odpravi posledice kršitve, storijo to po naročilu župana občine delavci režijskega obrata na stroške kršitelja.
38. člen
Ta pravilnik začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 492/2001
Grad, dne 12. julija 2001.
Župan
Občine Grad
Daniel Kalamar, univ. dipl. ek. l. r.
