Slovenski inštitut za revizijo objavlja na podlagi 14. in 131. člena zakona o revidiranju (Uradni list RS, št. 11/01)

Naslednji izrazi v tem statutu, upoštevaje ustrezno število in sklon, pomenijo:
– statut: ta statut;
– člen: člen tega statuta;
– točka: točka člena;
– ZRev: zakon o revidiranju, ZRev-1 (Uradni list RS, št. 11/01);
– ZR: zakon o revidiranju (Uradni list RS, št. 32/93 in 65/93);
– inštitut: Slovenski inštitut za revizijo iz 10. do 20. člena ZRev-1;
– ustanovitelj: Zveza računovodij, finančnikov in revizorjev Slovenije;
– registrirana oseba: oseba, vpisana v register, ki ga vodi inštitut;
– svet: katerikoli od svetov iz 9., 15. in 19. člena statuta;
– pooblaščeni ocenjevalec: oseba iz točke 2.2 četrtega člena;
– strokovna področja, povezana z revidiranjem: področja iz 5. člena Zrev-1;
– velika revizijska družba: revizijska družba iz 4. člena Zrev-1 ali samostojni revizor iz 4. člena Zrev-1, v kateri oziroma pri katerem je v delovnem razmerju več kot sedem pooblaščenih revizorjev; za pooblaščene revizorje v delovnem razmerju se štejejo tudi revizorji, ki za veliko revizijsko družbo opravljajo naloge revidiranja po pogodbi;
– mala revizijska družba: revizijska družba iz 4. člena Zrev-1 ali samostojni revizor iz 4. člena Zrev-1, v kateri oziroma pri katerem je v delovnem razmerju največ sedem pooblaščenih revizorjev; za pooblaščene revizorje v delovnem razmerju se štejejo tudi revizorji, ki za malo revizijsko družbo opravljajo naloge revidiranja po pogodbi;
– strokovni naziv: strokovni naziv iz točk 2.1, 2.2, 4.1 do 4.6 in 8 drugega odstavka 4. člena;
– ZUP: zakon o splošnem upravnem postopku;
– direktor: direktor inštituta.

S tem statutom inštitut ureja svoje naloge, svojo organiziranost, svoje poslovanje, svoje organe in njihove pristojnosti, način odločanja, druga vprašanja, pomembna za opravljanje dejavnosti in poslovanje inštituta, ter vrste in vsebino registrov, ki jih vodi.

Slovenski inštitut za revizijo, Dunajska 106, Ljubljana, je na podlagi 5. člena ZR (Uradni list RS, št. 32/93) dne 29. julija 1993 ustanovila Zveza računovodij, finančnikov in revizorjev Slovenije. Inštitut je bil dne 24. 7. 2001 usklajen z določbami Zrev-1.
Edini ustanovitelj inštituta je Zveza računovodij, finančnikov in revizorjev Slovenije.

Inštitut opravlja naloge in ima pristojnosti, določene z zakonom in tem statutom, na področju revidiranja in strokovnih področjih, povezanih z revidiranjem.
Inštitut ima tele pristojnosti in opravlja tele naloge:
1. sprejema in objavlja
1.1. računovodske standarde,
1.2. standarde revidiranja,
1.3. poslovnofinančne standarde,
1.4. standarde notranjega revidiranja,
1.5. standarde revidiranja informacijskih sistemov,
1.6. standarde na področju ocenjevanja vrednosti podjetij, nepremičnin ter strojev in opreme;
2. določa strokovna znanja in izkušnje, organizira strokovno izobraževanje, izvaja preizkuse strokovnih znanj in izdaja potrdila o strokovnih znanjih, potrebnih za opravljanje nalog
2.1. pooblaščenega revizorja in revizorja,
2.2. pooblaščenega ocenjevalca vrednosti podjetij, pooblaščenega ocenjevalca vrednosti nepremičnin ter pooblaščenega ocenjevalca vrednosti strojev in opreme;
3. odloča o izdaji in odvzemu dovoljenj za opravljanje
3.1. storitev revidiranja,
3.2. nalog pooblaščenega revizorja in revizorja,
3.3. nalog pooblaščenega ocenjevalca;
4. določa strokovna znanja in izkušnje, organizira strokovno izobraževanje, izvaja preizkuse strokovnih znanj in izdaja potrdila o strokovnih znanjih, potrebnih za pridobitev strokovnih nazivov
4.1. preizkušeni notranji revizor,
4.2. preizkušeni računovodja,
4.3. preizkušeni poslovni finančnik,
4.4. preizkušeni revizor informacijskih sistemov,
4.5. preizkušeni davčnik,
4.6. računovodja;
5. opravlja druge strokovne naloge in storitve, povezane z razvojem revizijske stroke, ocenjevanja vrednosti podjetij, nepremičnin ter strojev in opreme, računovodstva, poslovnih financ, notranjega revidiranja, revidiranja informacijskih sistemov ter davčnega proučevanja in svetovanja;
6. vodi registre
6.1. revizijskih družb in samostojnih revizorjev,
6.2. pooblaščenih revizorjev in revizorjev,
6.3. pooblaščenih ocenjevalcev,
6.4. oseb, ki so pridobile strokovne nazive, ki jih podeljuje inštitut;
7. določa smernice za oblikovanje cen revizijskih storitev in priporočila za oblikovanje cen na strokovnih področjih, povezanih z revidiranjem;
8. izvaja izobraževanje na strokovnih področjih, povezanih z revidiranjem, izdaja potrdila o pridobljenih znanjih in podeljuje strokovne nazive v skladu s sklepom strokovnega sveta ter vodi registre s teh področij;
9. svetuje in opravlja razvojno-raziskovalno delo na področju svoje dejavnosti;
10. izdaja knjige, revije, periodiko in časopise ter objavlja strokovne publikacije na ali po elektronskih medijih s področja svoje dejavnosti.
V sodni register se naloge inštituta vpisujejo kot dejavnost:
– računovodske, knjigovodske in revizijske dejavnosti ter davčno svetovanje (K/74.120);
– drugo izobraževanje d. n., (M/80.422);
– raziskovanje in eksperimentalni razvoj na področju družboslovja (K/73.201);
– izdajanje knjig (DE/22.110);
– izdajanje časopisov (DE/22.120);
– izdajanje revij in periodike (DE/22.130);
– izdajanje posnetih nosilcev zvočnega zapisa (DE/22.140);
– drugo založništvo (DE/22.150);
– knjigoveštvo in dodelava (DE/22.230);
– razmnoževanje zvočnih zapisov (DE/22.310);
– razmnoževanje videozapisov (DE/22.320);
– razmnoževanje računalniških zapisov (DE/22.330).

Direktor inštituta zastopa in predstavlja inštitut brez omejitev.
Predsednika revizijskega in strokovnega sveta zastopata inštitut v postopkih izvajanja javnih pooblastil v okviru pristojnosti svetov, ki jih vodita.

Direktor inštituta lahko daje drugim osebam pisna pooblastila za sklepanje splošno določenih vrst pogodb in za druge splošno določene vrste pravnih poslov (splošna pooblastila) oziroma za sklepanje posamično določenih pogodb in za druga posamično določena pravna opravila (posebna pooblastila).
Pooblaščenec lahko v okviru svojih pooblastil podeli drugi osebi pisno pooblastilo za zastopanje inštituta samo s predhodnim soglasjem direktorja inštituta.
Pri izvajanju pooblastil mora pooblaščenec upoštevati določbe veljavnih zakonov, akta o ustanovitvi inštituta, statuta, sklepe organov inštituta in direktorja inštituta ter ves čas skrbeti za ugled inštituta.

Listine podpisujejo osebe, ki so pooblaščene za zastopanje inštituta, vsaka v okviru pooblastil iz statuta. Osebe, ki jih pooblasti direktor inštituta v skladu s 6. členom statuta, podpisujejo listine v okviru tako podeljenega pooblastila.

Svet inštituta lahko določi za opravljanje posamezne dejavnosti ali dela dejavnosti ali za opravljanje dejavnosti na določenem območju organizacijske enote inštituta, ki imajo posebna pooblastila v pravnem prometu in poseben obračun rezultatov poslovanja (odslej enota). S sklepom se določijo ime enote, sedež enote, obseg njenih pooblastil v pravnem prometu ter oseba, ki je pooblaščena za zastopanje enote, in obseg pooblastil te osebe.
Enota iz prejšnjega odstavka tega člena nima lastnosti pravne osebe ter nastopa v imenu in za račun inštituta.

Inštitut upravlja svet inštituta.

Svet inštituta
1. sprejema statut ter njegove spremembe in dopolnitve pa tudi druge splošne akte, ki jih sprejema inštitut;
2. sprejema programe dela in razvoja inštituta ter spremlja njihovo izvajanje;
3. določa finančni načrt in načrt poslovanja ter sprejema letno poročilo inštituta;
4. določa smernice za oblikovanje cen revizijskih storitev in priporočila za oblikovanje cen na strokovnih področjih, povezanih z revidiranjem;
5. določa tarifo in cene za storitve, ki jih opravlja inštitut;
6. voli in razrešuje predsednika sveta inštituta;
7. opravlja druge zadeve, za katere je tako določeno s statutom.

Svet inštituta ima trinajst članov. Štiri člane imenuje ustanovitelj, šest članov osebe, ki so vpisane v register pri inštitutu (odslej registrirane osebe), dva člana minister za finance in enega člana zaposleni v inštitutu.
Mandat članov sveta inštituta traja štiri leta, pri čemer so lahko člani po poteku mandata ponovno imenovani.

Osebe iz prvega odstavka 11. člena so dolžne nove člane sveta inštituta imenovati najkasneje mesec dni pred potekom mandata obstoječih članov in o imenovanju pisno obvestiti direktorja inštituta.

Postopek za imenovanje članov, ki jih imenujejo registrirane osebe, se začne na podlagi sklepa o začetku postopka, ki ga sprejme svet inštituta vsaj tri mesece pred potekom mandata obstoječih članov sveta inštituta.
Direktor inštituta v 8 dneh po sprejetju sklepa objavi sklep o začetku postopka za imenovanje novih članov sveta inštituta v reviji Revizor ter pošlje odpravek sklepa ustanovitelju, ministru za finance, predsedniku revizijskega sveta in predsednikom odborov sekcij.
Predsednik revizijskega sveta in predsedniki odborov sekcij skličejo volilno zasedanje sekcij ter pozovejo člane sekcij, naj predlagajo kandidate najkasneje mesec dni pred dnem volilnega zasedanja sekcij.
Kandidate predlaga odbor, lahko pa tudi najmanj trije člani sekcije, izmed članov sekcije. Število kandidatov ni omejeno. Kot pravočasen se šteje vsak predlog, ki je bil kot priporočena pošiljka oddan na pošto na zadnji dan roka ali najkasneje na ta dan oddan neposredno v tajništvo inštituta med uradnimi urami.
Za člane sveta inštituta, ki jih imenujejo registrirane osebe, se imenujeta predsednika revizijskega sveta in strokovnega sveta, ostali štirje člani pa se izvolijo. Vse sekcije skupaj so enotno volilno telo. Za člane so izvoljene osebe, ki dobijo največje število glasov.
Postopek imenovanja vodi volilni odbor, ki ga sestavljajo predsednik revizijskega sveta in predsedniki odborov sekcij.
Volilni odbor določi način glasovanja ter ugotovi izid volitev in o njem v osmih dneh pisno obvesti direktorja inštituta.

Direktor inštituta v roku iz prvega odstavka prejšnjega člena skliče tudi volilno sejo oseb, ki so v delovnem razmerju v inštitutu. Na tej seji zaposleni v inštitutu predlagajo enega ali več kandidatov za člana sveta inštituta, ki ga imenujejo oni. Za člana sveta inštituta je imenovana oseba, ki prejme največ glasov.

Revizijski svet
1. sprejema standarde revidiranja in druga pravila revizijske stroke, tudi kodeks poklicne etike;
2. določa pogoje za pridobitev potrdila o strokovnih znanjih za opravljanje nalog pooblaščenega revizorja in revizorja;
3. odloča o izdaji in odvzemu dovoljenj za opravljanje
3.1. dejavnosti revidiranja,
3.1. nalog pooblaščenega revizorja in revizorja;
4. opravlja nadzor nad revidiranjem;
5. sprejema usmeritve za razvoj na področju revizijske stroke ter skrbi za uvajanje najprimernejših strokovnih rešitev na tem področju;
6. določa strokovne podlage za programe dela in razvoja inštituta na področju revizijske stroke;
7. daje svetu inštituta in direktorju inštituta mnenja in predloge glede organizacije dela in možnosti za razvoj dejavnosti na področju revizijske stroke;
8. daje svetu inštituta predloge za vključevanje inštituta v mednarodne organizacije ter predloge za organiziranje strokovnih srečanj s področja revizijske stroke doma in v tujini;
9. oblikuje sodila za določanje smernic za oblikovanje cen revizijskih storitev;
10. opravlja druge strokovne naloge in storitve, povezane z razvojem revizijske stroke.

Revizijski svet ima devet članov. Člani se imenujejo za štiri leta in so po poteku mandata lahko ponovno imenovani.
Direktor je po funkciji član revizijskega sveta.
Pet članov revizijskega sveta, ki morajo imeti dovoljenje za opravljanje nalog pooblaščenega revizorja, imenujejo pooblaščeni revizorji.
Tri člane, predstavnike zainteresirane javnosti, imenuje minister za finance. Za te člane so lahko imenovane osebe, ki imajo ustrezna strokovna znanja in izkušnje s področja računovodstva in financ.

Člane revizijskega sveta, ki morajo imeti dovoljenje za opravljanje nalog pooblaščenega revizorja, imenujejo pooblaščeni revizorji.
Člane revizijskega sveta, ki so predstavniki zainteresirane javnosti, imenuje minister za finance, od tega dva na predlog Gospodarske zbornice Slovenije.

Osebe iz prejšnjega člena so dolžne imenovati nove člane revizijskega sveta vsaj mesec dni pred potekom mandata obstoječih članov in o imenovanju pisno obvestiti direktorja inštituta.
Postopek za imenovanje članov, ki jih imenujejo pooblaščeni revizorji, se začne na podlagi sklepa o začetku postopka, ki ga sprejme revizijski svet vsaj tri mesece pred potekom mandata obstoječih članov revizijskega sveta.
Direktor inštituta v 8 dneh po sprejetju sklepa objavi sklep o začetku postopka za imenovanje novih članov revizijskega sveta v reviji Revizor ter pošlje odpravek sklepa ministru za finance, Gospodarski zbornici Slovenije in predsedniku revizijskega sveta.
Predsednik revizijskega sveta skliče volilno zasedanje pooblaščenih revizorjev ter pozove pooblaščene revizorje, naj predlagajo kandidate najkasneje mesec dni pred dnem volilnega zasedanja sekcij.
Število kandidatov ni omejeno.
Kandidate predlaga revizijski svet, lahko pa tudi najmanj deset pooblaščenih revizorjev. Kandidaturi morata biti priloženi obrazložitev kandidatovega poznavanja problematike revizijske stroke in njegovega dotedanjega prispevka k razvoju revizijske stroke ter njegova izjava o privolitvi v kandidaturo.
Kot pravočasen se šteje vsak predlog kandidata, ki je bil kot priporočena pošiljka oddan na pošto najkasneje na zadnji dan roka ali najkasneje na ta dan oddan neposredno v tajništvo inštituta med uradnimi urami.
Od pooblaščenih revizorjev, ki so v delovnem razmerju v isti revizijski družbi ali pri istem samostojnem revizorju in/ali zanjo ali zanj pogodbeno delajo, je lahko izvoljen en sam pooblaščeni revizor.
Za člane revizijskega sveta, ki jih volijo pooblaščeni revizorji, se izvoli najmanj ena izmed oseb, ki so zaposlene v velikih revizijskih družbah, in najmanj ena izmed oseb, ki so zaposlene v malih revizijskih družbah. Za člane so izvoljene osebe, ki dobijo največje število glasov.
Revizijski svet imenuje tričlansko volilno komisijo, ki vodi postopek imenovanja.
Volilna komisija določi način glasovanja ter ugotovi izid volitev in o njem v osmih dneh pisno obvesti direktorja inštituta.

Strokovni svet
1. sprejema
1.1. računovodske standarde,
1.2. poslovnofinančne standarde,
1.3. standarde notranjega revidiranja,
1.4. standarde revidiranja informacijskih sistemov,
1.5. standarde na področju ocenjevanja vrednosti podjetij, nepremičnin ter strojev in opreme;
2. sprejema načela, standarde, stališča in pojasnila standardov, kodekse poklicne etike ter navodila in priporočila za strokovna področja, povezana z revidiranjem;
3. določa strokovna znanja in izkušnje ter odloča o organiziranju strokovnega izobraževanja, izvajanju preizkusov strokovnih znanj in pogojih za izdajanje potrdil o strokovnih znanjih, potrebnih za pridobitev strokovnih nazivov:
3.1. preizkušeni notranji revizor;
3.2. preizkušeni računovodja;
3.3. preizkušeni poslovni finančnik;
3.4. preizkušeni revizor informacijskih sistemov;
3.5. preizkušeni davčnik oziroma drugih strokovnih nazivov iz 8. točke drugega odstavka 4. člena;
4. odloča o izdaji potrdil o strokovnih znanjih iz prejšnje točke in izbrisu oseb iz prejšnje točke iz registra;
5. določa pogoje za pridobitev potrdila o strokovnih znanjih za opravljanje nalog pooblaščenega ocenjevalca;
6. opravlja nadzor nad opravljanjem nalog s področij, za katera sprejema standarde;
7. sprejema usmeritve za razvoj na področjih, za katera sprejema standarde, ter skrbi za uvajanje najprimernejših strokovnih rešitev na teh področjih;
8. določa strokovne podlage za programe dela in razvoja inštituta na strokovnih področjih, za katera sprejema standarde;
9. daje svetu inštituta in direktorju inštituta mnenja in predloge glede organizacije dela in možnosti za razvoj dejavnosti na strokovnih področjih, za katera sprejema standarde;
10. daje svetu inštituta predloge za vključevanje inštituta v mednarodne organizacije ter predloge za organiziranje strokovnih srečanj s področij, za katera sprejema standarde, doma in v tujini;
11. določa priporočila za oblikovanje cen na strokovnih področjih, povezanih z revidiranjem;
12. opravlja druge strokovne naloge in storitve, povezane z razvojem področij, za katera sprejema standarde.

Strokovni svet ima enajst članov.
Devet članov imenujejo osebe, ki so pridobile kateregakoli od strokovnih nazivov, po enega člana iz vrst univerzitetnih ali visokošolskih učiteljev s področij, za katera se podeljujejo strokovni nazivi, pa imenujeta Ekonomska fakulteta v Ljubljani in Ekonomsko-poslovna fakulteta v Mariboru.
Člani strokovnega sveta se imenujejo za dobo štirih let in so po poteku mandata lahko ponovno imenovani.

Osebe iz drugega odstavka prejšnjega člena so dolžne imenovati nove člane strokovnega sveta najkasneje mesec dni pred potekom mandata obstoječih članov in o imenovanju pisno obvestiti direktorja inštituta.

Postopek za imenovanje članov, ki jih imenujejo osebe s strokovnimi nazivi, se začne na podlagi sklepa o začetku postopka, ki ga sprejme strokovni svet vsaj tri mesece pred potekom mandata obstoječih članov strokovnega sveta.
Direktor inštituta v 8 dneh po sprejetju sklepa objavi sklep o začetku postopka za imenovanje članov strokovnega sveta v reviji Revizor ter pošlje odpravek sklepa predsednikom odborov sekcij pooblaščenih revizorjev in revizorjev ter sekcij preizkušenih notranjih revizorjev, preizkušenih računovodij in računovodij, preizkušenih poslovnih finančnikov, preizkušenih davčnikov, pooblaščenih ocenjevalcev in preizkušenih revizorjev informacijskih sistemov pa tudi obema fakultetama.
Predsedniki odborov sekcij skličejo volilno zasedanje sekcij ter pozovejo člane sekcij, naj predlagajo kandidate najkasneje mesec dni pred dnem volilnega zasedanja sekcij.
Kandidate predlaga odbor, lahko pa tudi najmanj trije člani posamezne sekcije iz drugega odstavka tega člena, izmed članov sekcije.
Število kandidatov ni omejeno.
Kot pravočasen predlog se šteje vsak predlog, ki je bil kot priporočena pošiljka oddan na pošto najkasneje na zadnji dan roka ali najkasneje na ta dan oddan neposredno v tajništvo inštituta med uradnimi urami.
Osebe s strokovnimi nazivi izvolijo za člane sveta dva člana iz prvih dveh največjih sekcij po številu članov na dan sprejetja sklepa o začetku postopka imenovanja ter po enega člana iz vsake sekcije iz 34. člena. Vse sekcije iz drugega odstavka tega člena skupaj so enotno volilno telo. Za člane so izvoljene osebe, ki dobijo v posamezni sekciji največje število glasov.
Postopek imenovanja vodi volilni odbor, ki ga sestavljajo predsednik strokovnega sveta in predsedniki odborov sekcij.
Volilni odbor določi način glasovanja ter ugotovi izid volitev in o njem v osmih dneh pisno obvesti direktorja.

Če novi člani sveta niso imenovani pravočasno, nadaljujejo obstoječi člani delo v svetu tudi po poteku mandata do imenovanja novih članov.

Član sveta lahko odstopi na podlagi pisne izjave, ki jo naslovi na direktorja inštituta. V tem primeru mu mandat preneha v 30 dneh od dne, ko je izjava prispela na inštitut.

Osebe, ki so imenovale člane v svet, lahko člane sveta, ki so jih imenovale, kadarkoli odpokličejo.
Odpoklic oseb, ki so jih imenovale registrirane osebe, lahko predlaga odbor sekcije, katere član je član sveta, čigar odpoklic se predlaga, ali najmanj deset članov te sekcije. Predlog za odpoklic mora biti tehtno utemeljen. O odpoklicu se odloča po enakem postopku kot o imenovanju.
Zaposleni v inštitutu lahko odpokličejo člana sveta, ki so ga imenovali, na neposrednem javnem glasovanju z večino glasov.
Če dvema od članov, ki jih imenujejo registrirane osebe, predčasno preneha mandat zaradi odstopa, odpoklica ali smrti, se po pravilih iz tega člena izvede nadomestno imenovanje v letu dni.

S tem poglavjem se urejata delo in odločanje svetov.

Svet izvoli izmed svojih članov predsednika in podpredsednika.
Predsednik revizijskega in predsednik strokovnega sveta se izvolita izmed oseb, ki so jih v revizijski oziroma strokovni svet imenovale registrirane osebe.
Predsednik sveta sklicuje in vodi seje sveta ter opravlja druge zadeve, za katere je tako določeno s statutom ali za katere ga svet posebej pooblasti.
V primeru odsotnosti predsednika izvaja njegova pooblastila podpredsednik.

Svet odloča na sejah.
Sejo sveta skliče predsednik sveta.
Seje sveta se smejo udeležiti le člani sveta in direktor inštituta ter osebe, ki so povabljene na sejo kot poročevalci. Pri izvajanju javnih pooblastil se udeležba na seji sveta presoja po ZUP.
Sejo sveta lahko skliče tudi direktor inštituta, če je to nujno zaradi interesov inštituta.
Seja sveta se skliče pisno. Člani morajo prejeti obvestilo o sklicu seje najmanj pet dni pred dnem seje, v njem pa mora biti naveden tudi dnevni red seje.
Pri izvajanju javnih pooblastil se seje sklicujejo po določbah Zrev-1 in ZUP.

Svet lahko veljavno odloča, če je navzoča večina članov.
Vsak član ima na seji sveta en glas.
Predsednik sveta predstavlja inštitut na področju strokovnega dela iz njegove pristojnosti.
Revizijski in strokovni svet lahko pritegneta k sodelovanju zunanje člane oziroma strokovnjake s posameznih področij dejavnosti inštituta, ki pa na seji sveta nimajo pravice glasovati.
Revizijski in strokovni svet načelno sprejemata odločitve soglasno. Če posamezne odločitve ni mogoče sprejeti na tak način, se sprejme z večino glasov članov enega od obeh svetov. Svet inštituta sprejema odločitve z navadno večino glasov.
Pri odločanju v okviru izvajanja javnih pooblastil ravna svet v skladu z določbami Zrev-1 in ZUP.

O sejah sveta se piše zapisnik, ki ga podpiše predsednik sveta oziroma oseba, ki je sejo vodila. Na zahtevo posameznega člana se v zapisniku navede njegovo ločeno mnenje.

Direktor inštituta
– organizira in vodi delo in poslovanje inštituta,
– predstavlja in zastopa inštitut,
– odgovarja za zakonitost dela inštituta,
– pripravlja predloge za organe inštituta in izvaja njihove sklepe,
– daje poročilo o rezultatih poslovanja po letnem obračunu in sestavlja poslovna poročila,
– v skladu z letnim poslovnim načrtom inštituta odloča o porabi sredstev ter nabavi in prodaji osnovnih sredstev,
– odloča o izdajanju publikacij inštituta v okviru sredstev, predvidenih za ta namen z letnim poslovnim načrtom;
– na podlagi programov organizira strokovno izobraževanje in izvajanje preizkusov strokovnih znanj, potrebnih za pridobitev strokovnih nazivov, ki jih podeljuje inštitut;
– ukrepa v primeru motenj v poslovanju,
– sprejema ukrepe za preprečevanje nastanka škode,
– odloča o zaposlitvi in sklepa pogodbe o zaposlitvi na podlagi programa o zaposlovanju,
– odloča o razporejanju zaposlenih k določenim delom in nalogam,
– izreka disciplinske ukrepe na prvi stopnji v skladu s predpisi o delovnih razmerjih,
– sprejema akte in navodila v okviru svojih pristojnosti,
– opravlja druge zadeve, za katere tako določa statut, akt o ustanovitvi inštituta ali drug splošni akt inštituta.
V okviru izvajanja javnih pooblastil iz pristojnosti revizijskega sveta izdaja direktor inštituta sklepe in odredbe.
V okviru izvajanja javnih pooblastil iz pristojnosti strokovnega sveta izdaja sklepe in odredbe pooblaščeni zaposleni v inštitutu, ki ga določi direktor.

Direktorja inštituta imenuje in razrešuje svet inštituta.
Mandat direktorja traja štiri leta. Po poteku mandata je ista oseba lahko znova imenovana za direktorja inštituta.
Za direktorja je lahko imenovana oseba, ki izpolnjuje tele pogoje:
– da ima strokovni naziv pooblaščeni revizor,
– da ima lastnosti in izkušnje, potrebne za vodenje inštituta,
– da ni bila pravnomočno obsojena na kazen zapora več kot treh mesecev, ki še ni izbrisana.
V zvezi z načinom razpisa za imenovanje direktorja in njegovo razrešitvijo se uporabljajo določbe zakona o zavodih, če niso v nasprotju z Zrev-1.

Strokovno delo inštituta poteka v sekcijah.
Člani sekcij so registrirane osebe s področja revidiranja in strokovnih področij, povezanih z revidiranjem.
Sekcije so tudi volilno telo za volitve tistih članov sveta inštituta, revizijskega sveta in strokovnega sveta, za katere Zrev-1 določa, da jih volijo registrirane osebe.
Sekcije lahko na poziv direktorja sveta inštituta ali svetov inštituta dajo mnenje o posameznem strokovnem vprašanju s svojega področja.

Organizirane so tele sekcije:
1. sekcija pooblaščenih revizorjev in revizorjev;
2. sekcija pooblaščenih ocenjevalcev;
3. sekcija preizkušenih računovodij in računovodij;
4. sekcija preizkušenih poslovnih finančnikov;
5. sekcija preizkušenih notranjih revizorjev;
6. sekcija preizkušenih davčnikov;
7. sekcija preizkušenih revizorjev informacijskih sistemov.
Sekcija pooblaščenih revizorjev in revizorjev je posvetovalno telo revizijskega sveta, preostale sekcije pa so posvetovalna telesa strokovnega sveta.

Delo sekcije vodi petčlanski odbor sekcije. Odbor sekcije sestavljajo predsednik in štirje člani.
Vsaj eden od članov odbora sekcije mora biti univerzitetni ali visokošolski učitelj. Mandat članov odbora sekcije traja štiri leta in so lahko po poteku mandata ponovno imenovani.
Predsednika in člane odbora sekcije volijo člani sekcije v skladu s 37. členom.
Člani odbora sekcije izvolijo enega od članov odbora sekcije za predsednika odbora sekcije; ta vodi delo odbora sekcije ter sklicuje in vodi seje odbora sekcije.

Odbori sekcij opravljajo strokovno delo ter skrbijo za izvajanje sklepov revizijskega sveta in strokovnega sveta.
Odbor sekcije pooblaščenih revizorjev in revizorjev predlaga revizijskemu svetu v sprejetje standarde revidiranja, druga pravila revizijske stroke in druga strokovna načela ter strokovna stališča na področju revidiranja.
Odbori sekcij pooblaščenih ocenjevalcev, preizkušenih računovodij in računovodij, preizkušenih poslovnih finančnikov, preizkušenih notranjih revizorjev, preizkušenih revizorjev informacijskih sistemov in preizkušenih davčnikov predlagajo strokovnemu svetu v sprejetje standarde, druga pravila stroke in druga strokovna načela ter strokovna stališča na svojih področjih.
Odbor sekcije pooblaščenih ocenjevalcev predlaga strokovnemu svetu odvzem dovoljenja za opravljanje nalog pooblaščenega ocenjevalca.
Odbor sekcije predlaga pristojnemu svetu predlog smernic za oblikovanje cen storitev inštituta s svojega področja.

Člane odbora sekcije in vodjo odbora sekcije izvolijo člani sekcije z večino glasov na volilnem zasedanju sekcije, na katerem se imenujejo tudi člani sveta inštituta, revizijskega sveta in strokovnega sveta. Mandat članov traja štiri leta. Člani in vodja so po poteku mandata lahko ponovno izvoljeni.

Strokovno delo lahko poteka tudi v komisijah in delovnih skupinah, ki jih ustanavlja revizijski svet oziroma odbor sekcije.
Če se strokovna vprašanja nanašajo na področje dejavnosti več sekcij, lahko revizijski in strokovni svet ali strokovni svet imenuje(ta) skupno komisijo ali delovno skupino.
Po izpolnitvi naloge komisija ali delovna skupina preneha obstajati.

Inštitut vodi
1. register revizijskih družb in samostojnih revizorjev,
2. register pooblaščenih revizorjev in revizorjev,
3. register pooblaščenih ocenjevalcev,
4. registre oseb, ki so pridobile strokovne nazive iz točk 2.1, 2.2, 4.1 do 4.6 in 8 drugega odstavka 4. člena.

V register revizijskih družb in samostojnih revizorjev se vpisujejo revizijske družbe in samostojni revizorji z dovoljenjem za opravljanje storitev revidiranja.
V register revizijskih družb in samostojnih revizorjev inštitut vpiše
1. firmo in sedež revizijske družbe ali samostojnega revizorja,
2. naslov revizijske družbe ali samostojnega revizorja,
3. številko dovoljenja za opravljanje storitev revidiranja in datum, ko je stopilo v veljavo,
4. zavarovalnico, pri kateri je zavarovana odgovornost revizijske družbe ali samostojnega revizorja za škodo, ki jo povzroči s kršitvijo pravil revidiranja in/ali revizijske pogodbe, ter višino zavarovalne vsote,
5. imena in priimke pooblaščenih revizorjev oziroma revizorjev, ki so zaposleni v revizijski družbi ali pri samostojnem revizorju, in datum, do katerega dovoljenje za opravljanje nalog pooblaščenega revizorja oziroma revizorja velja oziroma datum podaljšanja veljavnosti dovoljenja in datum, do katerega podaljšano dovoljenje velja,
6. številko in datum veljavnosti pravnomočne odločbe, s katero je bil pooblaščenemu revizorju in/ali revizorju izrečen pogojni odvzem dovoljenja in/ali odvzem dovoljenja.

V register pooblaščenih revizorjev in revizorjev inštitut vpiše
1. ime in priimek pooblaščenega revizorja oziroma revizorja in datum, do katerega dovoljenje za opravljanje nalog pooblaščenega revizorja oziroma revizorja velja oziroma datum podaljšanja veljavnosti dovoljenja in datum, do katerega podaljšano dovoljenje velja;
2. revizijsko družbo ali samostojnega revizorja, pri kateri ali katerem so navedene osebe zaposlene, ter datum zaposlitve in prenehanja delovnega razmerja;
3. številko in datum, od katerega velja pravnomočna odločba, s katero je bil pooblaščenemu revizorju in/ali revizorju izrečen pogojni odvzem dovoljenja in/ali odvzem dovoljenja, ter datum, do katerega velja pogojni odvzem.

V register pooblaščenih ocenjevalcev inštitut vpiše
1. ime in priimek pooblaščenega ocenjevalca,
2. vrsto dovoljenja (za ocenjevanje vrednosti podjetij, nepremičnin, strojev in opreme), datum, do katerega velja posamezna vrsta dovoljenja za opravljanje nalog pooblaščenega ocenjevalca oziroma ocenjevalca oziroma datum podaljšanja veljavnosti dovoljenja in datum, do katerega podaljšano dovoljenje velja;
3. firmo, sedež in naslov osebe, pri kateri je samostojni ocenjevalec zaposlen, če opravlja storitve ocenjevanja za to osebo, oziroma njegovo firmo, sedež in naslov, če opravlja storitve ocenjevanja kot podjetnik;
4. v primeru zavarovanja odgovornosti zavarovalnico, pri kateri je zavarovana odgovornost osebe, pri kateri je zaposlen, oziroma njegova odgovornost za škodo, ki jo povzroči s kršitvijo pravil ocenjevanja, ter višino zavarovalne vsote;
5. številko in datum, od katerega velja pravnomočna odločba, s katero je bil pooblaščenemu ocenjevalcu izrečen pogojni odvzem dovoljenja in/ali odvzem dovoljenja, ter datum, do katerega velja pogojni odvzem.

Inštitut vodi registre oseb, ki so pridobile strokovne nazive, ločeno po vrstah nazivov. V registre oseb, ki so pridobile strokovne nazive, inštitut vpiše
1. ime in priimek osebe, ki je pridobila strokovni naziv, datum, od katerega velja odločba o podelitvi strokovnega naziva, datum potrdila o opravljenem dodatnem strokovnem izobraževanju po pravilih inštituta z navedbo obdobja, za katero potrdilo velja, ter številko in datum, od katerega velja odločba o odpravi ali razveljavitvi podelitve;
2. firmo, sedež in naslov osebe, pri kateri je oseba, ki je pridobila strokovni naziv, zaposlena, če opravlja storitve, za katere je pridobila strokovni naziv, za to osebo, oziroma firmo, sedež in naslov osebe, ki je pridobila strokovni naziv in opravlja storitve, za katere ga je pridobila, kot podjetnik;
3. v primeru zavarovanja odgovornosti zavarovalnico, pri kateri je zavarovana odgovornost osebe, pri kateri je oseba, ki je pridobila strokovni naziv, zaposlena, oziroma odgovornost osebe, ki je pridobila strokovni naziv, za škodo, ki jo povzroči s kršitvijo pravil ocenjevanja, ter višino zavarovalne vsote.
Inštitut vpiše v registre tudi druge podatke, če revizijski oziroma strokovni svet presodi, da so pomembni za javnost in če oseba, na katero se nanašajo, pisno izjavi, da dovoljuje vpis teh podatkov v registre.

Inštitut omogoča javnosti vpogled v registre na sedežu inštituta vsak delovni dan med 11. in 12. uro dopoldne.
Na zahtevo in ob plačilu s tarifo določenega zneska izda inštitut potrdilo o podatkih, vpisanih v registre, ali izpisek posameznih podatkov iz registrov.

Po uradni dolžnosti vpiše inštitut v ustrezni register vse podatke iz svojih evidenc najkasneje v 15 dneh po dnevu nastanka oziroma začetka veljavnosti pravnega dejstva.
Osebe, ki se vpisujejo v registre, so dolžne inštitutu sporočiti podatke, ki jih nima v svojih evidencah, najkasneje v 15 dneh po dnevu nastanka oziroma začetka veljavnosti pravnega dejstva.
Ob plačilu s tarifo določenega zneska pošlje inštitut osebi, ki je vpisana v register, izpisek iz registra o izvedbi vpisa, izbrisa ali spremembe vpisa.
Način in obliko vodenja registrov določi direktor inštituta.
Direktor inštituta predpiše podrobnejša navodila za vodenje registra.

Inštitut objavi vsak mesec v reviji Revizor in na spletnih straneh imenski seznam pooblaščenih revizorjev, revizorjev in pooblaščenih ocenjevalcev z veljavnim dovoljenjem za opravljanje nalog, datumom odločbe o podelitvi dovoljenja in datumom, do katerega dovoljenje velja, ter seznam drugih oseb, ki so pridobile strokovni naziv in opravile dodatno strokovno izobraževanje po pravilih inštituta, z datumom odločbe o podelitvi naziva in datumom potrdila o opravljenem dodatnem izobraževanju po pravilih inštituta ter navedbo obdobja, za katero potrdilo velja.

Spremembe in dopolnitve statuta se sprejemajo po enakem postopku kot statut.
Splošni akti inštituta so poleg statuta in akta o ustanovitvi tudi pravilniki, sklepi in drugi akti, ki jih sprejemajo organi inštituta in s katerimi se urejajo vprašanja, pomembna za delo in poslovanje inštituta, v skladu z zakonom in statutom.

Statut je začel veljati dne 24. julija 2001. Z uveljavitvijo statuta je prenehal veljati statut, ki ga je svet sprejel na seji 11. januarja 1994.
Sveti so dolžni smernice, tarifo in pravila iz členov 16/(2)-4,5; 18/(1)-4; 19/(1)-4.,5; 55/(3) in 123/(5) ZRev-1 sprejeti do 31. decembra 2001.
Pristojnosti iz 18. člena ZRev-1 bo v skladu s 131/(4). členom ZRev-1 do izvolitve revizijskega sveta opravlja strokovni svet; odločitve sprejema na podlagi predloga odbora sekcije pooblaščenih revizorjev in revizorjev.
Direktor inštituta je dolžan v osmih dneh po sprejetju statuta sprejeti sklep o uvedbi postopka za imenovanje članov revizijskega sveta ter pozvati strokovni svet in odbor sekcije pooblaščenih revizorjev in revizorjev, naj predlagata kandidate najkasneje do 5. septembra 2001.
V istem roku lahko poleg strokovnega sveta in odbora sekcije kandidate predlaga tudi najmanj deset članov te sekcije.
S sprejetjem statuta prenehajo veljati določbe akta o ustanovitvi zavoda Slovenski inštitut za revizijo, ki niso v skladu z določbami statuta.
Osebe, ki se vpisujejo v enega od registrov, so dolžne inštitutu poslati podatke iz 2., 3. in 5. točke drugega odstavka 40. člena, 2. točke 41. člena, 3. in 4. točke 42. člena ter 2. in 3. točke 43. člena statuta najkasneje do 31. decembra 2001.
Inštitut bo vpise v registre, ki jih vodi, izvedel po uradni dolžnosti do 31. decembra 2001.