Vaše trenutno stanje
- Zahtevano
- Analitika
- Oglaševanje
Prikaži podrobnosti
Priloga I 1. Zgradba 1.1 Materiali Plinomeri morajo biti izdelani iz trdnih materialov z majhnimi notranjimi napetostmi, ki se s starostjo ne spreminjajo dosti. Plinomeri morajo biti dovolj odporni proti koroziji in različnim plinom, ki se ponavadi distribuirajo, kakor tudi proti kondenzatom teh plinov. 1.2 Trdnost plinomerov Okrovi plinomerov morajo biti tudi pri največjem delovnem tlaku neprepustni za pline. 1.3 Zaščita pred nedovoljenimi posegi Plinomeri morajo biti zgrajeni tako, da niso mogoči posegi, ki bi vplivali na točnost meritev, ne da bi se pri tem poškodovale overitvene ali varovalne oznake. 1.4 Smer pretoka plina Pri plinomerih, katerih kazalne naprave delujejo pravilno samo za eno smer pretoka, mora biti ta smer nakazana s puščico. Puščica ni potrebna, če je smer pretoka plina opredeljena z zgradbo. 1.5 Meroslovne lastnosti Pri pretoku Qmax mora biti plinomer sposoben neprekinjeno delovati toliko časa, kot je določeno v 14. in 23. členu tega pravilnika, ne da bi prišlo do takih sprememb njegovih meroslovnih lastnosti, ki bi prekoračile meje, določene v 15. in 23. členu tega pravilnika. 2. Dodatne naprave 2.1 Plinomeri so lahko opremljeni: a) z napravami za predplačilo; b) z vgrajenimi dajalniki impulzov, katerih izhodi morajo nositi oznako vrednosti enega impulza, in sicer v obliki: 1 imp. = ^...m3 (ali dm3) ali 1 m3 = ^ ...imp. Če so take dodatne naprave nameščene, se štejejo za sestavni del plinomera. Na plinomer morajo biti priključene v času EEC-prve overitve merila. 2.2 Plinomeri so lahko opremljeni z izstopnimi pogonskimi gredmi, med katere spadajo pogonske gredi ali druge naprave za pogon ločljivih dodatnih naprav. Navor, s katerim plinomeri poganjajo nameščene dodatne naprave, ne sme povzročati nikakršnih sprememb kazanja plinomera, večjih od vrednosti, ki so navedene v točki 4.2.1 Priloge II in točki 4.2.1 Priloge III. 2.2.1 Če je pogonska gred ena sama, mora imeti označeno konstanto v obliki 1 tr = ^ ... m3 (ali dm3), največji dovoljeni navor v obliki Mmax = ... N.mm in smer vrtenja. 2.2.2 Če je pogonskih gredi več, mora biti vsaka označena s črko M in z indeksom v obliki M1;M2; ... Mn ter z oznako konstante v obliki 1 tr = ^ ... m3 (ali dm3) in smerjo vrtenja. Na plinomeru, najbolje na napisni ploščici, mora biti natisnjena naslednja enačba: k1 M1 + k2 M2 + ... + kn Mn < = A N.mm, kjer je: A - številčna vrednost največjega dovoljenega navora, ki deluje na pogonsko gred z največjo konstanto, če navor deluje samo na to gred. Ta gred mora biti označena z M1; ki (i = 1; 2; ... n) - številčna vrednost, ki se določi kot ki = C1/Ci; Mi (i = 1; 2; ... n) - navor na pogonsko gred, označeno z Mi; Ci (i = 1; 2; ... n) - konstanta za pogonsko gred, označeno z Mi. 2.2.3 Če izpostavljeni konci pogonskih gredi niso priključeni na ločljivo dodatno napravo, morajo biti ustrezno zavarovani. 2.2.4 Povezava med merilno napravo in vmesnimi zobniki se ne sme prekiniti ali spremeniti, če nanjo deluje navor, enak trikratnemu dovoljenemu navoru, ki je določen v točkah 2.2.1 in 2.2.2 te priloge. 2.3 V plinomere so lahko vgrajeni dajalniki impulzov. Na izstopih iz teh dajalnikov mora biti označena ustrezna vrednost za en impulz, in sicer v obliki: 1 imp ^ ... m3 (ali dm3). 3. Števec in preskusni element 3.1 Števec 3.1.1 Števci morajo imeti obliko kolutov, s tem da je zadnji element lahko izvzet iz tega pravila. Koluti morajo biti umerjeni v kubičnih metrih ali v desetiških manjkratnikih m3. Na kazalni ploščici mora biti označen znak m3. 3.1.1.1 Koluti, ki kažejo manjkratnike m3, se morajo, če ta možnost obstaja, jasno ločiti od ostalih kolutov in morajo biti od njih ločeni z jasno označeno decimalno vejico. 3.1.1.2 Če je zadnji kolut oštevilčen z desetiškimi večkratniki m3, mora biti kazalna ploščica označena: a) z eno ali po potrebi več fiksnimi ničlami za zadnjim kolutom; ali b) z oznako X 10, X 100, X 1000 itd. tako, da je razbiranje vedno v m3. 3.1.2 Števec mora imeti dovolj oštevilčenih kolutov, da lahko znotraj ene enote na zadnjem kolutu pokaže prostornino plina, ki je pri največjem pretoku pretekel v tisočih urah delovanja. 3.2 Preskusni element 3.2.1 Plinomeri morajo biti načrtovani tako, da jih je mogoče preskusiti z zadovoljivo točnostjo. V ta namen morajo vsebovati preskuševalno enoto oziroma ureditve, ki omogočajo priključitev prenosne preskusne enote. 3.2.2 Vgrajeni preskusni element je lahko zadnji element števca v eni od naslednjih dveh oblik: a) zvezno vrteč se kolut z graduirano skalo, 3) kazalec, ki gre prek fiksne številčnice z graduirano skalo, ali disk z graduirano skalo, ki se premika mimo fiksne referenčne oznake. 3.2.3 Na graduiranih skalah teh preskusnih elementov mora biti jasno in nedvoumno v m3 ali v desetiških manjkratnikih m3 označena graduacijska enota, začetek skale pa mora biti označen s številko 0. 3.2.3.1 Presledek med razdelki skale mora biti konstanten skozi vso skalo in ne sme biti manjši od 1 milimetra. 3.2.3.2 Vrednost razdelkov mora imeti obliko 1 X 10n, 2 X 10n ali 5 X 10n; n mora biti celo pozitivno, celo negativno število ali nič. 3.2.3.3 Graduacijske črte morajo biti fine in enotne. Če ima razdelek obliko 1 x 10n ali 2 X 10n m3, se morajo vse črte, ki predstavljajo večkratnike od 5, v primeru razdelka v obliki 5 X 10n m3 pa vse črte, ki predstavljajo večkratnike od 2, razločevati po tem, da so daljše. 3.2.4 Kazalec oziroma referenčna oznaka mora biti dovolj tanka, da omogoča zanesljivo in lahko odčitavanje. Preskusni element ima lahko referenčno oznako, ki jo je mogoče odstraniti in ki je dovolj velika, da omogoča fotoelektrično skeniranje. Referenčna oznaka ne sme zakrivati graduacije. Po potrebi lahko zamenja številko 0, ne sme pa posegati v točnost odčitavanja. 3.3 Premer kolutov in številčnic Premer kolutov mora biti najmanj 16 milimetrov. Premer graduiranih skal iz točke 3.2.2 mora biti najmanj 32 milimetrov. 3.4 Odčitavanje števca Števec mora biti načrtovan tako, da ga je mogoče odčitavati z enostavno primerjavo številk. 3.5 Premikanje številk naprej Premikanje za eno številko naprej na katerem koli delu kazalne naprave se mora izvršiti med tem, ko številka na neposredno nižjem območju opiše zadnjo desetino svoje poti. 3.6 Odstranitev števca Plinomeri morajo biti oblikovani tako, da je mogoče števec med pregledom z lahkoto odstraniti. 4. Največji dovoljeni pogreški 4.1 Merilni pogrešek je kot relativna vrednost izražen z razmerjem razlike med navedeno prostornino in prostornino plina, ki je dejansko stekel mimo števca, kot odstotek slednje prostornine. 4.2 Ti pogreški so povezani z merjenjem prostornine zraka z referenčno gostoto 1,2 kg/m3. V normalnih atmosferskih razmerah se lahko šteje, da zrak v preskusnem laboratoriju ta pogoj izpolnjuje. 4.3 Največji dovoljeni pogreški so navedeni v Prilogi II in Prilogi III in veljajo za dovoljeno smer pretoka. 5. Padec tlaka Največje dovoljene vrednosti padcev tlaka so navedene v Prilogi II in Prilogi III.
Priloga II
1. Delovno območje in označitev
1.1 V spodnji preglednici so podane dovoljene vrednosti za
največji pretok, zgornje meje ustreznih najmanjših pretokov in
najmanjše vrednosti cikličnih prostornin, ki ustrezajo plinomerom
z oznako G:
-----------------------------------------------------------------
V
G Qmax Qmin dm3
m3/h m3/h (najmanjša
(največja vrednost) vrednost)
-----------------------------------------------------------------
1,6 2,5 0,016 0,7
2,5 4 0,025 1,2
4 6 0,040 2,0
6 10 0,060 3,5
10 16 0,100 6,0
16 25 0,160 10
25 40 0,250 18
40 65 0,400 30
65 100 0,650 55
100 160 1,000 100
160 250 1,600 200
250 400 2,500 400
400 650 4,000 900
650 1000 6,500 2000
-----------------------------------------------------------------
1.2 Če je za posamezni tip plinomera vrednost Qmin nižja od
števila, navedenega v preglednici v točki 1.1, mora biti
številčna vrednost tega Qmin izražena s številko v stolpcu 3 te
preglednice ali z desetiškim manjkratnikom tega števila.
1.3 Plinomeri, katerih ciklična prostornina je manjša od
vrednosti, podane v preglednici v točki 1.1, se lahko odobrijo,
če vzorec ustreza zahtevam preskusa vzdržljivosti iz 15. in 16.
člena tega pravilnika.
2. Podrobnosti v zvezi z zgradbo
2.1 Razlika med izračunano vrednostjo ciklične prostornine V in
vrednostjo ciklične prostornine, ki je navedena na plinomeru, ne
sme presegati 5% slednje.
2.2 Števci od G 1,6 do vključno G 6 so lahko opremljeni z
napravo, ki preprečuje delovanje števca, če teče plin v
nedovoljeni smeri.
3. Preskusni element
3.1 Za plinomere od G 1,6 do vključno G 6 se izdela preskusni
element, kot je navedeno v točki 3.2.2 Priloge I. Za plinomere od
G 10 do vključno G 650 je preskusni element:
- bodisi izdelan tako kot v točki 3.2.2 Priloge I
- bodisi ločljiv.
3.2 Če je preskusni element izdelan kot v točki 3.2.2 Priloge I,
morata biti vrednost razdelka elementa in njegova graduacija
skladni z zahtevami tipa, kot kaže naslednja preglednica:
-----------------------------------------------------------------
Oznaka plinomera Največja vrednost skale Označena z
-----------------------------------------------------------------
G 1,6 do vključno G 6 0,2 dm3 1 dm3
G 10 do vključno G 65 2 dm3 10 dm3
G 100 do vključno G 650 20 dm3 100 dm3
-----------------------------------------------------------------
3.3 Pri plinomerih, katerih preskusni element je izdelan kot v
točki 3.2.2 Priloge I, mora odmik spodaj navedene prostornine
zraka za serijo najmanj 30 zaporednih meritev, izvedenih pri
pretoku reda velikosti 0,1 Qmax in pod enakimi pogoji, presegati
vrednosti v naslednji preglednici:
-----------------------------------------------------------------
Oznaka Prostornina Največji
plinomera merjenega zraka dovoljeni odmik
-----------------------------------------------------------------
G 1,6 do vključno G 4 20 V 0,2 dm3
G 6 10 V 0,2 dm3
G 10 do vključno G 65 10 V 2 dm3
G 100 do vključno G 650 5 V 20 dm3
-----------------------------------------------------------------
Prostornina merjenega zraka se lahko zamenja s prostornino, ki
približno ustreza celemu številu vrtljajev preskusnega elementa.
4. Največji dovoljeni pogreški
4.1 Splošne določbe
4.1.1 Največji dovoljeni pozitivni ali negativni pogreški so
podani v naslednji preglednici:
-----------------------------------------------------------------
Pretok Q Največji dovoljeni pogrešek pri
EEC-prvi overitvi merila
-----------------------------------------------------------------
Qmin < = Q < 2 Qmin 3%
2 Qmin < = Q < = Qmax 2%
-----------------------------------------------------------------
4.1.2 Pri EEC-prvi overitvi merila pogreški plinomera pri
pretokih Q med 2 Qmin in Qmax, če imajo vsi isti predznak, ne
smejo preseči 1%.
4.2 Posebne določbe
4.2.1 Če na pogonske gredi delujejo največji navori, navedeni na
plinomeru skladno s točkama 2.2.1 in 2.2.2 Priloge I, se kazanje
plinomera pri Qmin ne sme spremeniti več kot za 1,5% ne glede na
določila točke 5.3.2.
5. Padec tlaka
5.1 Skupni padec tlaka
Skupni padec tlaka pri pretoku zraka z gostoto 1,2 kg/m3 in pri
pretoku Qmax v povprečju ne sme preseči:
-----------------------------------------------------------------
Oznaka plinomera Največja dovoljena vrednost
povprečnega skupnega padca tlaka
pri EEC-prvi overitvi merila
--------------------------------
N/m2 mbar
-----------------------------------------------------------------
G 1,6 do vključno G 10 200 2
G 16 do vključno G 40 300 3
G 65 do vključno G 650 400 4
-----------------------------------------------------------------
5.2 Mehanski padec tlaka
Mehanski padec tlaka, tj. padec tlaka s pretokom zraka gostote
1,2 kg/m3 pri pretoku med Qmin in 2 Qmin, ne sme preseči:
-----------------------------------------------------------------
Oznaka plinomera Največja dovoljena vrednost
mehanskega padca tlaka
pri EEC-prvi overitvi merila
----------------------------
N/m2 mbar
-----------------------------------------------------------------
G 1,6 do vključno G 10 60 0,6
G 65 do vključno G 650 100 1,0
-----------------------------------------------------------------
Zgornje vrednosti se nanašajo na največji mehanski padec tlaka.
5.3 Posebne določbe
5.3.1 Za plinomere, pri katerih delovni tlak presega 0,1 MPa (1
bar), veljajo glede mehanskega padca tlaka določbe iz točke 5.2,
skupni padec tlaka teh plinomerov, določen v točki 5.1, pa se ne
upošteva.
5.3.2 Namestitev dodatnih naprav ne sme povzročiti povečanja
mehanskega padca tlaka plinomerov za več kot 20 Pa (0,2 mbar).
Priloga III
1. Delovno območje
1.1 Plinomeri morajo imeti delovna območja, ki so navedena v
naslednji preglednici:
-----------------------------------------------------------------
Oznaka Qmax
G (m3/h) Območje
------------------------------------------
Majhno Srednje Veliko
------------------------------------------
Qmin (m3/h)
-----------------------------------------------------------------
16 25 5 2,5 1,3
25 40 8 4 2
40 65 13 6 3
65 100 20 10 5
100 160 32 16 8
160 250 50 25 13
250 400 80 40 20
400 650 130 65 32
650 1000 200 100 50
1000 1600 320 160 80
-----------------------------------------------------------------
ter desetiške večkratnike zadnjih petih vrstic.
2. Podrobnosti v zvezi z zgradbo
2.1 Plinomeri z vrtljivim batom
2.1.1 Plinomeri morajo imeti statične tlačne izpustne odprtine
pred merilnim elementom za merjenje padca tlaka in za njim. Tlak,
izmerjen pred merilnim elementom, je referenčni tlak.
2.1.2 Plinomeri lahko vključujejo tudi napravo za ročno vrtenje
bata, če le-te ni mogoče uporabiti tako, da bi posegala v
pravilno delovanje plinomera.
2.1.3 Ležaji gredi vrtljivih batov plinomerov velikosti G 160 in
več so lahko izdelani tako, da omogočajo dostop do njih, ne da bi
se pri tem poškodovale varovalne oznake.
2.2 Turbinski plinomeri
2.2.1 Plinomeri morajo imeti tlačno izpustno odprtino, ki po
potrebi omogoča posredno merjenje referenčnega tlaka pred
turbinskim kolesom.
2.2.1.1 Če je pred rotorjem naprava za zmanjševanje pretoka
plina, ima lahko plinomer poleg tlačne izpustne odprtine, ki se
zahteva v točki 2.2.1, pred to napravo še eno tlačno izpustno
odprtino, ki omogoča ugotavljanje padca tlaka zaradi te naprave.
2.3 Tlačne izpustne odprtine
2.3.1 Izvrtine za tlačne izpustne odprtine morajo imeti v premeru
najmanj 3 mm. Pri tlačnih izpustnih odprtinah v obliki reže
morajo biti reže široke najmanj 2 mm, v smeri pretoka pa morajo
imeti v prerezu najmanj 10 mm2.
2.3.2 Tlačne izpustne odprtine se morajo zapirati tako, da so
neprepustne za plin.
2.3.3 Tlačne izpustne odprtine za referenčni tlak morajo biti
jasno in neizbrisno označene s pr, medtem ko morajo biti ostale
tlačne izpustne odprtine označene s p.
3. Preskusni element
3.1 Skladno z določili točke 3.1.1.2 Priloge I enota na skali
preskusnega elementa ne sme preseči naslednjih vrednosti:
-----------------------------------------------------------------
za G 16 do vključno G 65 0,002 m3
za G 100 do vključno G 650 0,02 m3
za G 1000 do vključno G 6500 0,2 m3
za G 10000 in več 2,0 m3
-----------------------------------------------------------------
3.2 Vrednost razdelka med številkami na skali preskusnega
elementa ne sme preseči:
-----------------------------------------------------------------
za G 16 do vključno G 65 0,01 m3
za G 100 do vključno G 650 0,1 m3
za G 1000 do vključno G 6500 1,0 m3
za G 10000 in več 10,0 m3
-----------------------------------------------------------------
4. Največji dovoljeni pogreški
4.1 Splošne določbe
4.1.1 Največji dovoljeni pozitivni in negativni pogreški so
podani v naslednji preglednici:
-----------------------------------------------------------------
Pretok Q Največji dovoljeni pogrešek
pri EEC-prvi overitvi merila
-----------------------------------------------------------------
Qmin < = Q < 0,2 Qmax 2%
0,2 Qmax < = Q < = Qmax 1%
-----------------------------------------------------------------
4.1.2 Če imajo vsi pogreški enak predznak, ne smejo preseči
polovice največjega dovoljenega pogreška.
4.2 Posebne določbe
4.2.1 Če na pogonske gredi delujejo največji navori, ki so
navedeni na plinomeru skladno s točkama 2.2.1 in 2.2.2 Priloge I,
se kazanje plinomera pri Qmin ne sme spremeniti za več kot za
vrednosti, ki so podane v naslednji preglednici:
-----------------------------------------------------------------
Qmin Spremembe kazanja
pri Qmin
-----------------------------------------------------------------
0,05 Qmax 1%
0,1 Qmax 0,5%
0,2 Qmax 0,25%
-----------------------------------------------------------------