Na podlagi petega odstavka 57. člena pomorskega zakonika (Uradni list RS, št. 26/01) izdaja minister za promet
P R A V I L N I K
o pogojih za opravljanje varnega prometa in vzdrževanje reda v pristaniščih in ostalih delih teritorialnega morja in notranjih morskih voda
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
Ta pravilnik določa način in pogoje za opravljanje varnega prometa in vzdrževanja reda v pristaniščih in ostalih delih teritorialnega morja in notranjih morskih voda na območju Republike Slovenije.
Za zagotovitev varnega prometa in vzdrževanja reda v pristaniščih in preostalih delih teritorialnega morja in notranjih morskih voda, lahko Uprava Republike Slovenije za pomorstvo (v nadaljnjem besedilu: uprava) odredi primerne ukrepe, ki izhajajo iz nadziranja izvajanja predpisov o redu v pristaniščih, pomorskem prometu, gibanju in privezovanju plovil, o vodnih prireditvah, športnem veslanju, jadranju ter kopanju.
Določbe tega pravilnika, ki se nanašajo na plovila, se smiselno uporabljajo tudi za plavajoče naprave.
2. člen
Nadzor nad izvrševanjem določb tega pravilnika opravlja uprava.
II. RED V PRISTANIŠČIH
3. člen
Poveljnik ladje ali voditelj čolna mora med plovbo, pristajanjem, privezovanjem, odvezovanjem ali sidranjem ladje oziroma čolna v pristanišču ravnati tako, da ne ogroža človeških življenj in okolja, da ne povzroča škode drugim plovilom, obalam in napravam v pristanišču in ne ovira pomorskega prometa, funkcionalne uporabe operativnih obal in priveznih mest za plovila.
4. člen
Ladja v pristanišču mora biti sposobna za manevriranje.
Uprava lahko na zahtevo poveljnika ladje in v soglasju z upravljavcem pristanišča dovoli popravilo stroja na ladji ali druga dela, ki začasno onesposobijo ladjo za manevriranje.
5. člen
Plovila, ki so v pristanišču, morajo biti z varnimi vezmi pravilno privezana na napravah za privezovanje. V primeru slabega vremena morajo plovila, ki so v pristanišču ali na sidrišču, okrepiti vezi in po potrebi povečati število sider, na zahtevo uprave pa tudi odpluti iz pristanišča ali se premestiti v varnejši zaklon.
Če plovilo nima dovolj bokobranov, sider ali priveznih vrvi ali le-ti niso ustrezne dolžine in moči, mu uprava lahko prepove pristanek ali sidranje. Kadar so vremenske razmere tako neugodne, da bi bilo ogroženo varno vplutje ali izplutje plovil v pristanišče ali iz pristanišča, lahko uprava začasno prepove vsako plovbo v pristanišču.
6. člen
Privezne vrvi plovila ne smejo ovirati plovbe drugih plovil in gibanja oseb ali vozil na obali.
Če privezne vrvi drugemu plovilu ovirajo prehod ali gibanje oseb in vozil na obali, mora biti podnevi na mestu, kjer vrv izhaja iz plovila, postavljena rdeča signalna zastava, ponoči pa rdeča svetilka, vidna z vseh strani. Privezne vrvi se morajo takrat, ko plove mimo drugo plovilo, začasno popustiti ali odstraniti.
Če privezne vrvi plovila ovirajo nujno premikanje in delo pristaniških naprav ali delovnih vozil, jih je treba začasno odvezati.
7. člen
Če lahko pristane pred ali za, ob operativni obali, privezano ladjo, še druga ladja, mora privezana ladja ponoči z belo lučjo, vidno z vseh strani, označiti premec ali krmo, po potrebi pa tudi oba dela ladje.
Če je ladja k operativni obali vezana tako, da njen sestavni del sega preko operativne obale, je ta del ladje ponoči potrebno označiti z belo lučjo, vidno z vseh strani.
8. člen
Poveljnik ladje ali voditelj čolna mora po nalogu uprave dovoliti, da se ob bok njegovega plovila veže še drugo plovilo, kadar je to potrebno zaradi opravljanja varnega prometa, ter dovoliti prehod osebam preko njegovega plovila do obale.
Poveljnik ladje ali voditelj čolna mora po nalogu uprave sprejeti oziroma privezati na svoje plovilo privezne vrvi drugega plovila.
9. člen
Poveljnik ladje ali voditelj čolna mora pri izbiri kraja za sidranje upoštevati že usidrana plovila in potrebno medsebojno varnostno razdaljo ter možnost neovirane plovbe drugih plovil.
10. člen
Sidranje ni dovoljeno na mestih, določenih za prehod ladij, ter tam, kjer so postavljeni znaki podvodnih kablov, vodovodnih, plinskih, kanalizacijskih in drugih cevi ali znaki, ki pomenijo stalne ali začasne ovire na plovni poti.
11. člen
Upravljavec pristanišča določi ladji mesto priveza na operativni obali in o tem obvesti upravo.
Uprava lahko zaradi varnosti plovbe, varnosti človeških življenj ali varstva objektov na obali ali na morju prepove plovilu privez na operativni obali, ob boku drugega plovila ali sidranje, ali pa odredi premestitev že privezanega ali usidranega plovila in o tem obvesti upravljavca pristanišča.
12. člen
Upravljavec pristanišča in oseba, ki opravlja potniški linijski prevoz, morata poskrbeti, da ima potniška ladja ob urniku prihoda dovolj prostora za privez.
13. člen
Poveljnik ladje ali voditelj čolna, ki opazi na plovni poti ali v pristanišču predmete ali snovi, ki lahko ogrozijo varnost plovbe ali povzročijo škodo okolju, drugim plovilom, obalam in pristaniškim napravam, mora to takoj sporočiti upravi in upravljavcu pristanišča.
14. člen
V primeru požara ali drugega nezgodnega dogodka na ladji, ki ogroža ali lahko ogrozi okolico, mora poveljnik ladje oziroma ladijska straža takoj dati alarmni znak, storiti nujne varnostne ukrepe in obvestiti upravo ter upravljavca pristanišča.
15. člen
Kadar so v teritorialnem morju in notranjih morskih vodah Republike Slovenije v nevarnosti človeška življenja, lahko uprava odredi vsakemu plovilu, ki je v pristanišču ali na plovbi, da nudi pomoč pri reševanju človeških življenj.
16. člen
Dolžnost upravljavca pristanišča je, da v morskem delu pristanišča odstrani vse trde odpadke oziroma predmete, ki ogrožajo ali lahko ogrozijo varnost plovbe.
17. člen
Kadar plovilo izgubi v pristanišču ali teritorialnem morju ali notranjih morskih vodah del opreme ali del tovora, mora njegov poveljnik o tem takoj obvestiti upravo in storiti vse, da se čimprej omogoči varnost plovbe.
18. člen
Upravljavec pristanišča, namenjenega za čolne, določi pogoje in način koriščenja pristaniških storitev.
Za plovilo, ki je privezano v pristanišču, skrbi lastnik plovila oziroma imetnik pravice razpolaganja, če se z upravljavcem pristanišča ni drugače dogovoril.
19. člen
V pristanišču je prepovedano:
– premeščanje, menjanje ali odstranjevanje priveznih vrvi, sider in naveznih naprav drugega plovila, razen pri pristajanju ali zaradi preprečitve neposredne škode;
– oviranje dostopa do privezov;
– privezovanje plovil na naprave in predmete, ki niso namenjeni privezovanju;
– samovoljno premeščanje, menjavanje, odstranjevanje ali poškodovanje naprav in označb, namenjenih urejanju plovbe;
– kurjenje odprtega ognja na obali ali na plovilu brez dovoljenja uprave;
– čiščenje, barvanje ali strganje oplate plovila na način, ki lahko onesnaži morje;
– privezovanje čolnov na mestih, kjer to ni dovoljeno;
– imeti v pogonu ladijski vijak, razen za potrebe manevriranja;
– odmetavanje trdih in tekočih odpadkov in drugih predmetov v morje;
– onesnaževanje zraka z izpuščanjem dima, saj in raznih plinov preko dovoljene stopnje;
– izpuščati fekalne vode v morje;
– uporaba priveznih mest v pristanišču za potopljene in nasedle čolne ali čolne, ki so poškodovani ali slabo vzdrževani.
20. člen
Nova ali obnovljena ladja lahko le z dovoljenjem uprave opravi poskusno vožnjo.
Ladjedelnica oziroma ladja mora čas vožnje in predvideno pot sporočiti upravi tri dni pred poskusno plovbo ter predložiti spričevalo o sposobnosti morske ladje za poskusno vožnjo.
21. člen
Domači ladji v razpremi določi mesto priveza uprava, ki določi tudi varnostne ukrepe in način opravljanja straže na ladji.
22. člen
Na ladji, ki je privezana v pristanišču, mora biti po en častnik krovne in strojne službe ter toliko članov posadke, da ladja v sili lahko opravi premik ali izplutje iz pristanišča.
Usidrana ladja mora imeti na straži takšno ladijsko posadko, kot jo ima med plovbo.
23. člen
Ladja v pristanišču mora imeti na priveznih vrveh zaščitne naprave proti glodalcem.
24. člen
Ladijska piščalka ali sirena se lahko uporablja v pristanišču le ob manevriranju ali alarmiranju, sicer pa le z dovoljenjem uprave.
25. člen
Ladijske stopnice, ki so povezane z obalo, morajo biti varno pritrjene in zavarovane in ponoči osvetljene, pod njimi, med ladjo in obalo, mora biti postavljena zaščitna mreža, pri vstopu na ladjo, mora biti postavljen rešilni obroč z vrvjo.
Promet potnikov na ladjo oziroma obalo je dovoljen le preko ladijskih stopnic.
26. člen
Kadar so na ladji ogrožena človeška življenja, njena varnost ali varnost plovbe, mora upravljavec pristanišča omogočiti ladji prednostni privez.
27. člen
Oskrba čolnov z gorivom se sme opravljati le v vgrajene rezervoarje, za izvenkrmne motorje pa v prenosne varnostne posode za gorivo.
V času oskrbovanja z gorivom mora biti ladja označena ponoči z rdečo lučjo, podnevi pa z rdečo signalno zastavo.
28. člen
Plovilo, ki je sposobno za plovbo, mora po končanih opravilih v pristanišču, skladno s pristaniškimi normativi o času koriščenja privezov, zapustiti operativno obalo oziroma mesto priveza.
Če plovilo, kljub opozorilu upravljavca pristanišča, ne ravna po prejšnjem odstavku, lahko uprava odredi upravljavcu pristanišča, da na stroške ladjarja oziroma lastnika čolna opravi premik plovila.
29. člen
Pred prihodom v slovenska pristanišča mora poveljnik ladje izpolniti obrazec o ravnanju z odpadki na ladji, ki je sestavni del tega pravilnika (Priloga št. I).
Izpolnjeni obrazec mora biti v vsakem trenutku na razpolago inšpektorju, pristojnemu za varnost plovbe.
30. člen
Poveljnik ladje, ki opravlja dejavnosti v pristanišču oziroma čaka na opravljanje dejavnosti na sidrišču pred pristaniščem, mora dnevno oddati pooblaščeni organizaciji ladijske odpadke bivalnih prostorov.
Odpadke ostankov tovora, ki jih v skladu z določili Mednarodne konvencije o preprečevanju onesnaženja morja z ladij (Uradni list SFRJ, št. 2/85 – Mednarodne pogodbe) ni dovoljeno metati v morje, mora poveljnik ladje oddati pooblaščeni organizaciji pred izplutjem iz pristanišča.
III. PRIHOD LADJE V PRISTANIŠČE IN ODHOD IZ PRISTANIŠČA
31. člen
Plovilo, ki prihaja ali odhaja iz pristanišča, mora zmanjšati hitrost.
Na znak mednarodnega signalnega kodeksa za zmanjšanje hitrosti, mora plovilo, ko plove mimo drugih plovil ali mimo mesta, kjer se opravljajo obalna ali podvodna dela, zmanjšati hitrost na najmanjšo stopnjo ali celo ustaviti.
32. člen
Poveljnik ladje mora takoj po prihodu ladje iz tujine v pristanišče, pred začetkom vkrcavanja ali izkrcavanja potnikov ali blaga, prijaviti prihod ladje upravi.
Poveljnik ladje mora prijaviti upravi odhod ladje iz pristanišča v tujino najmanj eno uro pred izplutjem.
Potniška ladja na redni liniji odhoda iz prejšnjega odstavka ne prijavlja.
33. člen
Ladja mora ob prihodu iz tujine v pristanišče izročiti upravi splošno izjavo, zdravstveno izjavo, izpisek iz seznama posadke in seznam potnikov, domača ladja pa še knjigo popisa posadke.
34. člen
Ob prijavi odhoda iz pristanišča v tujino mora ladja izročiti upravi izpisek iz seznama posadke in seznam potnikov samo za tiste osebe, ki so se vkrcale na ladjo ali izkrcale iz nje medtem, ko je bila ladja v pristanišču.
Dovoljenje ladji za odhod iz pristanišča izda uprava, ko ugotovi, da ni ovir za njen odhod.
Dovoljenje za odhod iz pristanišča se domačim ladjam potrdi v knjigi popisa posadke.
35. člen
Domači ali tuji ladji, ki prihaja iz tujine, ni dovoljen promet z drugimi ladjami, organi in osebami na obali, dokler ne dobi dovoljenja za prost promet z obalo, ki ga izda uprava in dokler niso opravljena uradna dejanja drugih pristojnih organov.
Dovoljenja za prost promet z obalo ne potrebuje ladja, ki prihaja iz drugega domačega pristanišča.
36. člen
Ob ladji, ki še ni dobila dovoljenja za prost promet z obalo, lahko pristanejo le:
– pilotski čolni, ki opravljajo službo, vendar z omejitvijo, da sme na ladjo stopiti samo pilot;
– vlačilci, ki ladjo vlečejo, vendar brez stika z ladijsko posadko;
– ladja s posadko, ki ladji pomaga ali jo rešuje;
– ladje ali čolni državnih organov.
37. člen
Ladja, ki mora imeti dovoljenje za prost promet z obalo, izobesi ob prihodu v pristanišče do pridobitve dovoljenja karantenski znak mednarodnega signalnega kodeksa.
38. člen
Pred prihodom ladje v slovenska pristanišča mora poveljnik ladje izpolniti kontrolni list glede varnosti ladje, ki je sestavni del tega pravilnika (Priloga št. II).
Izpolnjeni kontrolni list mora biti v vsakem trenutku na razpolago pilotu in inšpektorju, pristojnemu za varnost plovbe.
39. člen
Ladja, ki prevaža nevaren tovor, mora upravi prijaviti svoj prihod najmanj 48 ur pred prihodom v pristanišče in predložiti deklaracijo o nevarnem tovoru.
Deklaracija o nevarnem tovoru mora vsebovati:
– ime in pozivni znak ladje, po potrebi tudi njena IMO identifikacijska številka;
– državo pripadnosti ladje;
– dolžino in ugrez ladje;
– namembno pristanišče;
– predvideni čas prihoda v namembno pristanišče ali pilotsko postajo, kot je zahtevano s strani pristojnih oblasti;
– predvideni čas odhoda;
– predvideno pot;
– pravilni tehnični naziv nevarnih snovi in snovi, ki onesnažujejo, klasifikacijsko IMO število za nevarne snovi v skladu z IMDG, IBC in IGC Kodeksom in, po potrebi, klaso ladje glede na INF Kodeks, količino predmetnih snovi in mesto na ladji, kjer se nahajajo, in če so v prenosnih tankih ali kontejnerjih s tovorom, njihove identifikacijske oznake;
– potrdilo, da vsebuje dana lista ali manifest ali potreben plan nakladanja in predpisane podrobnosti za prevažane snovi, ki so nevarne ali onesnažujejo ter mesto, kjer se nahajajo na ladji;
– število posadke na ladji.
40. člen
Ladja, ki prevaža nevaren tovor, mora imeti potrdilo o sposobnosti za prevoz nevarnega tovora.
Pri odhodu iz pristanišča mora ladja, ki ima vkrcan nevaren tovor, izročiti upravi potrdilo o načinu natovarjanja tovora na ladjo, ki ga izda pooblaščena pravna ali fizična oseba, ki je opravila nadzor nad natovarjanjem nevarnega tovora.
Šteje se, da ladja, ki nima zahtevanih listin, ni sposobna za plovbo in uprava zadrži njen prihod ali odhod iz pristanišča.
41. člen
Ladja, ki prevaža nevaren tovor, ne sme vpluti v pristanišče brez pisnega dovoljenja uprave.
42. člen
Uprava ladji, ki prevaža nevaren tovor, ne izda dovoljenja za prihod ali odhod, če:
– ni predložena deklaracija o nevarnem tovoru na ladji iz 38. člena tega pravilnika;
– ugotovi, da gre za nevaren tovor, katerega promet je v pristanišču prepovedan;
– se pri pregledu nevarnega tovora ugotovi, da stanje ne odgovarja podatkom iz deklaracije;
– nevaren tovor ni pravilno pakiran in označen z nalepnicami ter tehničnimi nazivi ali so te označbe poškodovane;
– nevaren tovor ni pravilno uskladiščen;
– naprave za delo z nevarnim tovorom niso ustrezne ali tehnično brezhibne;
– če obstajajo v pristanišču druge ovire za varen promet.
Če so pomanjkljivosti iz prejšnjega odstavka takšne narave, da jih je mogoče odpraviti, se ladji do odprave ugotovljenih pomanjkljivosti odloži izdaja dovoljenja.
IV. RED NA OSTALIH OBMOČJIH TERITORIALNEGA MORJA IN NOTRANJIH MORSKIH VODAH
43. člen
Določbe tega pravilnika, ki urejajo red v pristaniščih, se smiselno uporabljajo tudi na ostalih delih teritorialnega morja in notranjih morskih vodah.
44. člen
Imetnik pravice uporabe ali lastnik objekta in naprav na obali, v teritorialnem morju ali notranjih morskih vodah ali morskem dnu, mora objekte in naprave vzdrževati na način, ki ne ogroža varnosti plovbe in človeških življenj.
Objekti in naprave iz prejšnjega odstavka, ki se nahajajo na plovnih poteh ali območjih, kjer je dovoljena plovba s plovili, morajo biti ustrezno označeni. Če takšni objekti ali naprave neposredno ogrožajo varnost plovbe, lahko uprava imetniku pravice razpolaganja ali lastniku odredi izvršitev ukrepov, da se nevarnost odpravi, ali njihovo odstranitev.
45. člen
Športne in druge vodne prireditve v teritorialnem morju in notranjih morskih vodah se lahko opravljajo le z dovoljenjem uprave.
Zahtevek za izdajo dovoljenja iz prejšnjega odstavka mora organizator prireditve vložiti pri upravi najmanj osem dni pred dnevom prireditve.
46. člen
Kopanje v urejenih morskih kopališčih ni dovoljeno preko zunanjega označenega roba kopališča, v neurejenih in naravnih kopališčih pa ne več kot 150 metrov od obale.
V. KONČNI DOLOČBI
47. člen
Z dnem uveljavitve tega pravilnika preneha veljati pravilnik o redu v lukah in drugih delih obalnega morja (Uradni list SRS, št. 14/84 in Uradni list RS, št. 16/94).
48. člen
Ta pravilnik začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 2620-4/2001-9
Ljubljana, dne 24. avgusta 2001.
Jakob Presečnik l. r.
Minister
za promet
