Na podlagi prvega odstavka 30. člena zakona o varstvu okolja (Uradni list RS, št. 32/93, 44/95 – odl. US, 1/96, 9/99 – odl. US, 56/99 – zakon o ohranjanju narave in 22/00 – zakon o javnih skladih) izdaja minister za okolje in prostor v soglasju z ministrom za delo, družino in socialne zadeve

Z namenom preprečevanja oziroma zmanjšanja emisije azbestnih vlaken v okolje se s tem pravilnikom določa obvezna ravnanja pri rekonstrukciji ali odstranitvi objektov in pri vzdrževalnih delih na objektih, instalacijah ali napravah, kadar se odstranjujejo materiali, ki vsebujejo azbest.
Pri rekonstrukciji ali odstranitvi objektov in pri vzdrževalnih delih na objektih, instalacijah ali napravah iz prejšnjega odstavka se mora poleg določb tega pravilnika upoštevati tudi določbe predpisov, ki urejajo varovanje delavcev pred tveganji zaradi izpostavljenosti azbestu pri delu (v nadaljnjem besedilu: predpisi o varovanju delavcev pred azbestom).
Določbe tega pravilnika se ne uporabljajo na območjih, ki jih urejajo predpisi s področja pomorskega in zračnega prometa.

Pojmi v tem pravilniku imajo naslednji pomen:
1. Azbest so silikati z vlaknato strukturo, kot jih določajo predpisi o varovanju delavcev pred azbestom.
2. Odstranitev objekta je rušenje ali demontaža objekta s pomenom kot v predpisih o graditvi objektov, če gre za objekt, v katerem so vgrajeni materiali, ki vsebujejo azbest.
3. Rekonstrukcija objekta je rekonstrukcija s pomenom kot v predpisih o graditvi objektov, ki obsega odstranjevanje materialov, ki vsebujejo azbest, ali premazovanje ali druge načine ločevanja šibko vezanih azbestnih materialov od bivalnega ali drugih prostorov v objektu, kjer se zadržujejo ljudje, z namenom, da se prepreči samodejno sproščanje azbestnih vlaken.
4. Vzdrževalna dela so dela, s katerimi se objekti, instalacije ali naprave, v katere je vgrajen azbest, ali za vzdrževanje z materiali, ki vsebujejo azbest, obnavljajo ali modernizirajo in pri tem ne gre za rekonstrukcijo ali odstranitev objekta po predpisih o graditvi objektov. Za vzdrževalna dela se štejejo tudi dodatna dela iz 6. točke tega člena, začasni ukrepi, kot so nanašanje materialov in popravilo poškodb, če gre za začasne ukrepe na materialih, ki vsebujejo azbest, ter razgradnja naprav, za odstranitev katerih ni treba pridobiti dovoljenja za poseg v prostor po predpisih o graditvi objektov.
5. Dela manjšega obsega so vsa dela, ki jih do zaključka delovnega postopka, vključno z dodatnimi deli iz 6. točke tega člena, ki so potrebna na območju odstranjevanja azbesta, vendar brez izvedbe meritev koncentracij azbestnih vlaken ob zaključku del, izvedenih zaradi odobritve ponovne uporabe prostora, opravita največ dva delavca in ne trajajo več kot štiri ure, in gre za:
– odstranjevanje azbest cementnih izdelkov ali drugih azbestnih izdelkov, določenih v prilogi 3, ki je sestavni del tega pravilnika, če koncentracija azbestnih vlaken v zraku na območju odstranjevanja ne presega 0,1 vl/cm3, ali
– odstranjevanje majhnih količin materialov, ki vsebujejo šibko vezani azbest, določenih v 10. točki tega člena, kot je na primer odstranjevanje azbestnih kartonov pod okenskimi policami, odstranjevanje tesnil na gorilcih ali vratih, ali
– vzdrževanje azbestnih izdelkov, kot je preplastenje zapor pri zračnih in dimnih kanalih ali kabelskih vodih ali preplastenje slabo vezanih azbestnih plošč v dobrem stanju, razen fasadnih, z valjčkom, ali
– odstranjevanje fasadnih oblog, strešnih kritin in cevovodov iz azbest cementa, če dela potekajo na prostem, skupna površina azbest cementnih plošč pa ne presega 1.000 m2 oziroma skupna dolžina azbest cementnih cevi ne presega 300 m.
6. Dodatna dela, ki so potrebna na območju odstranjevanja, so naslednja dela:
– vstopanje v prostore, ki so onesnaženi z azbestom,
– jemanje vzorcev zraka za meritve koncentracij azbestnih vlaken v zraku,
– izpraznitev prostorov, ki so onesnaženi z azbestom,
– čiščenje prostorov in predmetov, ki so onesnaženi z azbestom in
– prevozi po gradbišču ter začasno skladiščenje odstranjenih materialov, ki vsebujejo azbest.
7. Materiali, ki vsebujejo šibko vezani azbest, so materiali, katerih gostota je manjša od 1 g/cm3, masni odstotek azbesta v njih pa je večji od 5%. Izdelki iz materialov, ki vsebujejo šibko vezani azbest, so navedeni v prilogi 1, ki je sestavni del tega pravilnika.
8. Azbest cementni izdelki so izdelki iz azbest cementa, katerega gostota je večja od 1.4 g/cm3, masni odstotek azbesta v njih pa ni večji od masnih odstotkov, ki je določen za posamezno vrsto izdelkov iz azbest cementa v prilogi 2, ki je sestavni del tega pravilnika.
9. Ostali azbestni izdelki so izdelki, ki ne vsebujejo materialov, ki vsebujejo šibko vezani azbest, in niso azbest cementni izdelki, vendar za njih, če se jih odstranjuje, veljajo določbe tega pravilnika. Ostali azbestni izdelki so izdelki, navedeni v prilogi 3, ki je sestavni del tega pravilnika.
10. Majhne količine materialov, ki vsebujejo šibko vezani azbest, so:
– količine, ki ne presegajo 30 kg, če gre za nabrizgani azbest, plošče, lepenke, tkanine ali vrvi iz azbesta, in
– količine nabrizganega azbesta na površini, ki ne presega 3 m2.
11. Območje odstranjevanja je območje, na katerem zaradi odstranjevanja materialov, ki vsebujejo azbest, lahko pride do onesnaženja z azbestom ali prahom materiala, ki vsebuje azbest. Območje odstranjevanja je označeno z oznakami, določenimi v predpisih o varovanju delavcev pred azbestom.
12. Ograjeno območje odstranjevanja je del območja odstranjevanja, ki je od ostalih prostorov objekta in zunanjega okolja ločen z zračno zaporo, nepropustno za vodo in zrak, in je za vhod in izhod delavcev ter materiala opremljen s posebnimi prostori za dekontaminacijo.
13. Zračna zapora je zapora, ki nepropustno za zrak in vodo loči ograjeno območje odstranjevanja od ostalih prostorov in zunanjega okolja z izjemo odprtin za dovajanje svežega zraka in odvajanje onesnaženega zraka. Zračna zapora je narejena iz ene ali več plasti polietilenske folije ali enakovrednega materiala debeline najmanj 0,6 mm. Zračna zapora je izdelana tako, da v celoti ograjuje površine, kjer se odstranjuje materiale, ki vsebujejo azbest, ter omogoča neovirano gibanje delavcev, neovirano prezračevanje ograjenega območja odstranjevanja ter ograjuje dovolj površin za odlaganje orodja in odpadkov, dokler se jih ne odstrani iz ograjenega območja odstranjevanja.
14. Rokavična vreča je vreča iz polietilena, opremljena z dvema gumijastima rokavicama, ki segata v notranjost vreče in s pomočjo katerih se izvede odstranjevanje materialov, ki vsebujejo azbest. V rokavično vrečo se vloži vse za delo potrebne pripomočke, preden se vrečo nepropustno zatesni okrog določenega območja, na katerem se izvaja odstranjevanje materialov, ki vsebujejo azbest.
15. Industrijski sesalnik je sesalnik, ki zadrži najmanj 99,995% mono dispergiranih delcev v prahu, katerih dolžina je večja od 5 mikrom, premer manjši od 3 mikrom, razmerje med dolžino in širino pa je večje od 3.
16. Nadzornik je oseba, ki izvaja strokovno nadzorstvo nad izvajanjem del skladno s predpisi o graditvi objektov.

Pred pričetkom projektiranja rekonstrukcije ali odstranitve objekta in vzdrževalnih del je treba ugotoviti, ali bodo delavci pri rekonstrukciji ali odstranitvi objekta oziroma pri vzdrževalnih delih izpostavljeni azbestnemu prahu ali prahu materialov, ki vsebujejo azbest. Če obstaja dvom, ali so v objektu oziroma v instalacijah ali v napravi materiali, ki vsebujejo azbest, je treba vzorec materiala dati v preiskavo strokovni organizaciji, ki je za tovrstne raziskave usposobljena.

Pri projektiranju rekonstrukcije ali odstranitve objektov in pri projektiranju vzdrževalnih del je treba zagotoviti izdelavo ocene tveganja za varnost in zdravje delavcev po predpisih o varovanju delavcev pred azbestom.
Ocene tveganja za varnost in zdravje delavcev iz prejšnjega odstavka ni treba izdelati za dela manjšega obsega iz druge, tretje in četrte alinee 5. točke 2. člena tega pravilnika.
Iz ocene tveganja iz prejšnjega odstavka morajo biti razvidni vrsta, obseg in trajanje izpostavljenosti delavcev azbestnemu prahu in prahu materialov, ki vsebujejo azbest, ter koncentracija azbestnih vlaken v zraku na območju odstranjevanja.

Projektna dokumentacija za rekonstrukcijo, odstranitev ali vzdrževalna dela mora vsebovati tudi dokumentacijo o:
– ukrepih za preprečevanje emisije azbestnih vlaken v okolje,
– meritvah koncentracije azbestnih vlaken v zraku na območju odstranjevanja, razen za dela manjšega obsega iz druge, tretje in četrte alinee 5. točke 2. člena tega pravilnika in
– ravnanju z odpadki skladno s predpisi o ravnanju z azbestnimi odpadki.

Rekonstrukcijo ali odstranitev objektov in vzdrževalna dela lahko opravlja oseba (v nadaljnjem besedilu: izvajalec), ki ima za odstranjevanje azbesta dovoljenje Agencije Republike Slovenije za okolje (v nadaljnjem besedilu: agencija).
Dovoljenje iz prejšnjega odstavka se izda osebi, ki:
– je gospodarska družba ali samostojni podjetnik posameznik, registriran za gradnjo objektov ali vzdrževanje naprav,
– razpolaga z osebno varovalno opremo za izpostavljene delavce,
– razpolaga z napravami in opremo za preprečevanje emisije azbesta v okolje,
– zagotavlja koncentracije azbestnih vlaken v zraku na območju odstranjevanja azbesta ne bodo presegale mejnih vrednosti skladno s predpisi o varovanju delavcev pred azbestom,
– zagotavlja, da koncentracije azbestnih vlaken v zraku, ki se ga skozi filtre izpušča v okolico, ne bodo presegale mejnih vrednosti iz 20. člena tega pravilnika, in
– razpolaga z opremo za ravnanje z odpadki skladno s predpisi o ravnanju z azbestnimi odpadki.
Vloga za pridobitev dovoljenja iz prvega odstavka tega člena mora vsebovati podatke o prosilcu in dokazila o izpolnjevanju pogojev iz prejšnjega odstavka.
Vlogi iz prejšnjega odstavka morajo biti priloženi tudi podatki o:
– vrsti osebne varovalne opreme,
– napravah in opremi za preprečevanje sproščanja azbesta v okolje,
– merilni tehniki za določanje koncentracije azbestnih vlaken v zraku,
– opremi za ravnanje z odpadki,
– načinih odstranjevanja materialov, ki vsebujejo azbest, ter nadzoru med odstranjevanjem teh materialov,
– načinu odstranjevanja azbestnih odpadkov.
Ne glede na določbe prejšnih odstavkov tega člena dovoljenja iz prvega odstavka tega člena ne potrebuje oseba, ki izvaja dela manjšega obsega.

Izvajalec mora pred pričetkom rekonstrukcije, odstranitve ali vzdrževalnih del sestaviti pisna navodila za izvajanje del.
Navodila za izvajanje del morajo vsebovati:
– obvestila delavcem in njihovim predstavnikom skladno s predpisi o varovanju delavcev pred azbestom,
– ukrepe za preprečevanje emisije azbestnih vlaken v okolje skladno s tem pravilnikom,
– navodila o ustreznem ravnanju z odpadki skladno s predpisi o ravnanju z azbestnimi odpadki in
– navodila o ravnanju v primeru izrednih dogodkov na območju odstranjevanja ter navodila za prvo pomoč.
Navodilo za izvajanje del mora biti zapisano na način, ki je razumljiv vsem zaposlenim, ter izobešeno na vsem vidnem mestu na delovišču in v neposredni bližini vstopa na območje odstranjevanja.

Izvajalec mora dela, ki se izvajajo zaradi rekonstrukcije ali odstranitve objekta ali vzdrževalnih del, prijaviti inšpektorju, pristojnemu za varstvo okolja, najkasneje 15 dni pred pričetkom del.
Prijava del iz prejšnjega odstavka mora poleg načrta dela skladno s predpisi o varovanju delavcev pred azbestom ter imena in naslova oziroma firme in sedeža izvajalca vsebovati še:
– opis ter oznako materiala, ki vsebuje azbest, njegove lastnosti in količino,
– dovoljenje za poseg v prostor in ime ter naslov osebe, ki izvaja nadzorstvo, če gre za rekonstrukcijo ali odstranitev objekta,
– sprejete ukrepe za preprečevanje emisije azbestnih vlaken v okolje,
– rezultate ocene tveganja za varnost in zdravje delavcev ter rezultate opravljenih meritev ali preiskav, če te obstajajo, in
– lokacijo odlagališča, na katerem je investitor zagotovil odlaganje odpadkov, ki vsebujejo azbest.
Določbe prejšnjih odstavkov ne veljajo, kadar se izvaja dela, ki so po določbah tega pravilnika dela manjšega obsega.

Izvajalec mora delavcem, ki so na območju odstranjevanja izpostavljeni azbestu, omogočiti vpogled v prijavo iz prejšnjega člena, vključno z vsemi prilogami.
Ob vsaki spremembi na delovišču mora izvajalec dopolniti prijavo del iz prejšnjega člena.
Za spremembo na delovišču se šteje sprememba delovnega postopka, varnostnih ukrepov ali števila delavcev, ki so izpostavljeni azbestu.

Investitor mora za nadzor nad izvajanjem rekonstrukcije ali odstranitve objektov, pri katerih ne gre za dela manjšega obsega, pisno pooblastiti vsaj eno osebo, ki kot dober strokovnjak pozna delovni postopek, tveganja, ki pri tem nastajajo, ter potrebne varnostne ukrepe. Nadzornik mora imeti strokovno znanje in vsaj eno leto izkušenj pri delu s snovmi, ki vsebujejo azbest.
Izvajalec mora nadzornika obvestiti:
– ali so delavci seznanjeni z navodilom za izvajanje del iz 7. člena tega pravilnika,
– ali so delavci poučeni o uporabi osebne varovalne opreme za zaščito dihal skladno s predpisi o varovanju delavcev pred azbestom,
– ali delavci znajo ravnati z opremo za odsesavanje onesnaženega zraka iz ograjenega območja odstranjevanja in
– ali delavci znajo ravnati z napravami za začasno skladiščenje in odpremo odpadkov, ki vsebujejo azbest.
Nadzornik mora zagotoviti, da:
– se dela začnejo šele, ko so zagotovljeni varnostni ukrepi, ki so določeni v navodilu za izvajanje del,
– se delovni postopki, ki so navedeni v navodilu za izvajanje del, ne spreminjajo,
– delavci upoštevajo predvidene varnostne ukrepe in uporabljajo osebno varovalno opremo,
– da je območje odstranjevanja označeno in da je nepooblaščenim osebam vstop na območje odstranjevanja prepovedan,
– da se območje odstranjevanja po zaključku del počisti in da ostane označeno in zaprto, dokler se na osnovi vizualnega pregleda ali opravljenih meritev skladno s projektno dokumentacijo ne ugotovi, da koncentracija azbestnih vlaken na območju, kjer so se odstranjevali materiali, ki vsebujejo azbest, ne presega mejne vrednosti iz 25. člena tega pravilnika.

Območje odstranjevanja mora biti ograjeno, razen če gre za območje odstranjevanja, na katerem se izvajajo dela manjšega obsega.
Ograjeno območje odstranjevanja mora biti ločeno od drugih prostorov objekta in od zunanjega okolja z zračno zaporo, ki je izvedena s ponovno uporabljivimi ločilnimi stenami ali izjemoma s polietilensko folijo za enkratno uporabo, na način, ki preprečuje sproščanje azbestnih vlaken v okolico tega območja.
Območje odstranjevanja mora biti ograjeno tudi, če gre za odstranjevanje šibko vezanega azbesta na zunanjih površinah objektov ali na instalacijah in napravah, ki so na prostem, količina materiala, ki vsebuje šibko vezani azbest, pa presega 1.000 kg.

Izvajalec mora zagotoviti, da se pri izvajanju rekonstrukcije ali odstranitve objektov ter pri vzdrževalnih delih:
– ne obdeluje izdelkov iz materialov, ki vsebujejo azbest, z delovnimi stroji, ki posnemajo njihovo površino kot so na primer brušenje, visoko ali nizkotlačno čiščenje ali krtačenje, in
– ne čisti ali na drug način mehansko obdeluje strešnih kritin iz azbest cementa, ki niso zaščitene s premazi za preprečevanje emisij azbestnih vlaken v okolje.

Talne obloge, stroje ali druge predmete in prostore na območju odstranjevanja, v katerih ni materialov, ki vsebujejo šibko vezani azbest, je treba pred pričetkom izvajanja del zavarovati pred kontaminiranjem z azbestnimi vlakni.
Materiale, ki vsebujejo azbest, je treba pred odstranitvijo, rezanjem ali strganjem ali pred obdelavo s kakršnimikoli drugimi postopki, predhodno navlažiti, da se prepreči sproščanje azbestnih vlaken.
Azbesta in materialov, ki vsebujejo azbest, ni dovoljeno odstranjevati s stisnjenim zrakom, če se sočasno ne prezračuje območje odstranjevanja tako, da je zagotovljeno učinkovito odsesavanje prahu, ki nastaja pri takšnem načinu odstranjevanja.

Pri delih manjšega obsega je treba materiale, ki vsebujejo šibko vezani azbest, odstranjevati z uporabo tehnike rokavične vreče.
Na ograjenih območjih odstranjevanja je treba uporabljati tehniko rokavične vreče, če je to tehnično izvedljivo.

Delavci, ki izvajajo dela s tehniko rokavične vreče, morajo nositi varovalno obleko za enkratno uporabo in osebno varovalno opremo za zaščito dihal.
Pred namestitvijo rokavične vreče je treba vse odprtine, ki povezujejo območje odstranjevanja z drugimi prostori ali neposredno okolico, prelepiti s polietilensko folijo, da se prepreči emisijo azbestnih vlaken v okolje v primeru okvar na rokavični vreči.
Med odstranjevanjem ne smejo v prostor, kjer se uporablja tehnika rokavične vreče, vstopati delavci, ki niso razporejeni na dela na območju odstranjevanja.
Pri izvajanju del z rokavično vrečo, mora biti vedno na voljo industrijski sesalnik zaradi posredovanja pri morebitnem izpustu materialov iz vreče.
Rokavična vreča mora biti nameščena tako, da v celoti pokrije območje, na katerem se odstranjuje material, ki vsebuje azbest. Vse odprtine morajo biti za prah nepropustno zalepljene.
Na koncu izvajanja del z rokavično vrečo se na območju odstranjevanja z industrijskim sesalnikom vzpostavi podtlak, rokavično vrečo pa se preveže in zatesni z lepilnim trakom, tako da odstranjeni material ostane v notranjosti vreče. Rokavično vrečo se odstrani kot azbestni odpadek.

Površino objekta ali naprave, kjer se je izvajalo odstranjevanje materialov, ki vsebujejo šibko vezani azbest, je treba posesati z industrijskim sesalnikom.
Azbestni prah, ki se ga zbere z uporabo sesalnika iz prejšnjega odstavka, je treba na mestu nastanka ali tam, kamor se ga prepelje, utrditi skladno s predpisi o ravnanju z azbestnimi odpadki.
Odpadno vodo, ki nastaja pri spiranju z azbestom onesnaženih površin, se mora pred odvajanjem v kanalizacijo ali neposredno v vode ustrezno obdelati tako, da koncentracija neraztopljenih snovi v njej ne presega 30 mg/l.

Odstranjeni materiali, ki vsebujejo šibko vezani azbest, filtri, varovalna obleka ter drugi z azbestom kontaminirani odpadki se morajo na mestu njihovega nastanka embalirati tako, da je preprečeno vsako sproščanje azbestnih vlaken v okolje.
Za embaliranje iz prejšnjega odstavka se uporabljajo vreče ali folije iz umetne snovi, ki morajo biti dvoslojne ter imeti najmanj tako trdnost in nepropustnost kot vreče iz polietilena debeline 0,6 mm.
Materiale ali odpadke, ki bi lahko mehansko poškodovali embalažni ovoj, je treba pred embaliranjem zapreti v posode iz tršega materiala.
Embalažni ovoj mora biti na vidnem mestu označen z napisom “Azbestni odpadek“.

Če iz ocene tveganja iz 4. člena tega pravilnika sledi, da je koncentracija azbestnih vlaken v zraku na ograjenem območju odstranjevanja:
a) za krizotil:
– višja od 0,2 vl/cm3 v osemurnem referenčnem obdobju ali
– višja od kumulativne doze 12,0 vl/cm3 v obdobju treh mesecev;
b) za vse druge vrste azbesta ali azbesta v mešanicah, ki vsebujejo azbest, vključno z mešanicami, ki vsebujejo krizotil:
– višja od 0,1 vl/cm3 v osemurnem referenčnem obdobju ali
– višja od kumulativne doze 6,0 vl/cm3 v obdobju treh mesecev,
je kot del ograjenega območja odstranjevanja treba urediti poseben prostor za dekontaminacijo osebja, ki iz ograjenega območja odstranjevanja izstopa, in poseben prostor za dekontaminacijo materiala, ki se iz tega območja odstranjuje.
Poseben prostor za dekontaminacijo osebja mora imeti medsebojno ločene prostore za:
– čiščenje mask in oblačil,
– odlaganje varovalne obleke in drugih oblačil razen mask,
– prhanje osebja in odlaganje mask in
– preoblačenje osebja.
Poseben prostor za dekontaminacijo materiala mora imeti medsebojno ločena prostora za:
– dekontaminacijo materiala in
– predajo oziroma odpremo materiala.
Tla, stene in stropi prostorov za dekontaminacijo morajo biti iz trdega materiala, ki se da spirati in je gladek.
Posamezni ločeni prostori za dekontaminacijo morajo imeti samozapiralna vrata.
V prostorih za dekontaminacijo je treba zagotoviti prezračevanje z najmanj 10-kratno zamenjavo zraka na uro.

Na ograjenem območju odstranjevanja je treba v času prisotnosti osebja glede na zunanji zračni tlak ves čas vzdrževati podtlak najmanj 20 Pa.
Na ograjenem območju odstranjevanja je lahko v času odsotnosti osebja glede na zunanji zračni tlak vzdrževan podtlak manjši od 20 Pa, vendar mora presegati vrednost 10 Pa.
V prostorih za dekontaminacijo iz prejšnjega člena je treba vzdrževati podtlak iz prejšnjih odstavkov vsaj v ločenih prostorih za čiščenje mask in oblačil ter za dekontaminacijo materiala.

Z azbestnimi vlakni onesnažen zrak iz ograjenega območja odstranjevanja je treba ves čas izsesavati skozi filtre in izpuščati v okolico tako, da koncentracija azbestnih vlaken v izpuščenem zraku ne presega 0,0005 vl/cm3.
Moč črpalke za izsesavanje zraka iz območja odstranjevanja mora zagotavljati, da se zrak iz tega območja izsesa najmanj petkrat v eni uri.

Izvajalec mora zaradi učinkovitosti varnostnih ukrepov zagotoviti izvajanje reprezentativnih meritev koncentracije azbestnih vlaken v zraku in podtlaka na ograjenem območju odstranjevanja.
Najmanjše število merilnih mest, na katerih se izvajajo meritve koncentracije azbestnih vlaken iz prejšnjega odstavka, se določi glede na prostornino območja odstranjevanja ter števila med seboj ločenih prostorov znotraj ograjenega območja odstranjevanja na podlagi tabele 1.

Tabela 1:
-----------------------------------------------------------------
Število med seboj            Prostornina              Najmanjše
ločenih prostorov            ograjenega                število
znotraj ograjenega             območja                 merilnih
     območja               odstranjevanja                mest
 odstranjevanja
-----------------------------------------------------------------
        1                    do 300 m3                     1
        2                 od 300 do 900 m3                 2
       3-4               od 900 do 1.800 m3                3
       5-6              od 1.800 do 3.000 m3               4
       7-8                več kot 3.000 m3                 5
      9-11                                                 6
   12 in več                                           najmanj 7
-----------------------------------------------------------------

O rezultatih meritev iz prvega odstavka tega člena mora izvajalec voditi evidenco in jo hraniti najmanj tri leta po opustitvi ukrepov iz 25. člena tega pravilnika.

Ne glede na določbe prvega odstavka 20. člena tega pravilnika se med vzorčenjem zraka za meritve iz prejšnjega člena zrak iz ograjenega območja odstranjevanja ne sme izsesavati, niti se v tem času ne smejo izvajati odstranjevalna dela.
Med meritvami iz prejšnjega člena relativna vlažnost zraka znotraj ograjenega območja odstranjevanja ne sme presegati 70%, površine na ograjenem območju odstranjevanja morajo biti suhe in treba je preprečiti predhodno vezanje azbestnih vlaken.

Za meritve koncentracije azbestnih vlaken iz 21. člena tega pravilnika se uporabljajo preskusne metode, določene s predpisi o varovanju delavcev pred azbestom.

Na ograjenem območju odstranjevanja se lahko:
– vzdržuje podtlak z uporabo industrijskega sesalnika, če prostornina območja ne presega 15 m3,
– opusti merjenje iz prvega odstavka 21. člena tega pravilnika,
– opusti ureditev posebnih prostorov iz 18. člena tega pravilnika, razen ločenega prostora za čiščenje mask in oblačil, ki se ga uredi, če odstranjevanje traja dlje kot dve uri,
če se odstranjuje materiale, ki vsebujejo šibko vezani azbest, na omejenih površinah sten, na cevovodih, ventilih ali spojih z uporabo tehnike rokavične vreče.

Izvajalec lahko predpisane varnostne ukrepe za varovanje delavcev pred tveganji zaradi izpostavljenosti azbestnemu prahu ali prahu materialov, ki vsebujejo azbest, in za preprečevanje emisije azbestnih vlaken v okolje opusti, ko na podlagi meritev iz 21. člena tega pravilnika ugotovi, da koncentracija azbestnih vlaken na ograjenem območju odstranjevanja ne presega koncentracije azbestnih vlaken na prostem v bližini ograjenega območja ali 0,0005 vl/cm3 zraka, če je koncentracija azbestnih vlaken na prostem v bližini ograjenega območja manjša od te vrednosti.

Če se odstranjuje le majhne količine materialov, ki vsebujejo šibko vezani azbest, z uporabo rokavičnih vreč, lahko izvajalec na ograjenem območju odstranjevanja opusti s tem pravilnikom za ograjeno območje odstranjevanja določene ukrepe za varovanje delavcev in okolja pred tveganji zaradi azbesta 30 minut po zaključku del.

Lastnik ali uporabnik objekta ali naprave z več kot 1.000 kg vgrajenih materialov, ki vsebujejo šibko vezani azbest, mora objekt ali napravo prijaviti agenciji.
Prijava iz prejšnjega odstavka mora vsebovati podatke o:
1. firmi in sedežu oziroma imenu in naslovu lastnika ali uporabnika,
2. vrsti in lokaciji objekta ali naprave,
3. vrsti in količini materialov, ki vsebujejo šibko vezani azbest,
4. datumu in načinu odstranjevanja materialov, ki vsebujejo šibko vezani azbest, če sta znana.
Obrazec za prijavo iz prvega odstavka tega člena je določena v prilogi 4, ki je sestavni del tega pravilnika.
Agencija vodi evidenco o podatkih iz drugega in tretjega odstavka tega člena.

Inšpekcijski nadzor nad izvajanjem določb tega pravilnika opravljajo inšpektorji, pristojni za varstvo okolja, razen nadzora nad določbami prve alinee drugega odstavka in tretjega odstavka 7. člena, prvega odstavka 9. člena, prvega in tretjega odstavka 15. člena, določbami 18. člena, ki se nanašajo na ureditev posebnega prostora za dekontaminacijo osebja, določb 25. člena, ki se nanašajo na opustitev ukrepov varovanja delavcev, ter določb 26. člena, ki se nanašajo na opustitev ukrepov varovanja delavcev, tega pravilnika, ki ga opravljajo inšpektorji, pristojni za delo.

Izvajalci in investitorji se morajo prilagoditi določbam tega pravilnika glede izvajanja rekonstrukcije ali odstranitve objektov in vzdrževalnih del na objektih, instalacijah ali napravah do 30. junija 2002.
Lastniki ali uporabniki objektov ali naprav iz 27. člena tega pravilnika morajo objekt ali napravo prijaviti najkasneje do 31. decembra 2002.

Ta pravilnik začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.