Na podlagi prvega in četrtega odstavka 9. člena zakona o meroslovju (Uradni list RS, št. 22/00) izdaja ministrica za šolstvo, znanost in šport
P R A V I L N I K
o meroslovnih zahtevah za alkoholometre in alkoholne hidrometre*
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
Ta pravilnik določa meroslovne in z njimi povezane tehnične zahteve ki jih morajo izpolnjevati alkoholometri in alkoholni hidrometri (v nadaljnjem besedilu: merila), postopke ugotavljanja skladnosti in način označevanja.
Ta pravilnik določa tudi alkoholne tabele (v nadaljnjem besedilu: tabele), ki se uporabljajo za preračunavanje rezultatov meritev z merili.
Ta pravilnik se označi s skrajšano oznako MP-14-76/765.
2. člen
Alkoholometri so steklena merila, ki v mešanici vode in etilnega alkohola (v nadaljnjem besedilu: etanol) merijo:
– koncentracijo alkohola glede na maso (v nadaljnjem besedilu: masni alkoholometri), ali
– koncentracijo alkohola glede na prostornino (v nadaljnjem besedilu: volumski alkoholometri).
Alkoholni hidrometri so steklena merila za merjenje gostote mešanice vode in etanola.
3. člen
Izraz “mešanica vode in etanola” v tem pravilniku pomeni mešanico destilirane vode in etanola.
4. člen
Merila morajo biti umerjena pri referenčni temperaturi 20 °C in skladno z vrednostmi v tabelah.
5. člen
Rezultati merjenja se razbirajo na prosti vodoravni površini tekočine (mešanice), v katero je potopljeno merilo.
II. MEROSLOVNE ZAHTEVE
6. člen
Alkoholometri imajo lahko samo eno nazivno skalo, ki je graduirana v % mase etanola pri masnih alkoholometrih oziroma v % prostornine etanola pri volumskih alkoholometrih. Zajemati morajo območje, ki ne sme biti večje od 10% alkohola etanola glede na prostornino oziroma maso.
Vrednost razdelka mora biti 0,1%. Pod spodnjo mejo in nad zgornjo mejo nazivnega merilnega območja je lahko od 5 do 10 dodatnih razdelkov.
7. člen
Alkoholni hidrometri morajo imeti nazivno skalo graduirano v kilogramih na kubični meter (kg/m3). Pokrivati morajo območje, ki ni večje od 20 kg/m3.
Vrednost razdelka mora biti 0,2 kg/m3. Pod spodnjo mejo in nad zgornjo mejo nazivnega merilnega območja mora biti od 5 do 10 dodatnih razdelkov, vendar pa zgornja meja ne sme preseči vrednosti 1000 kg/m3.
8. člen
Največji dopustni pogreški meril so določeni glede na razrede točnosti iz 12. člena tega pravilnika in so:
– za razred I: + / -0,5 razdelka,
– za razrede II in III: + / -1 razdelek.
Pri prvi overitvi oziroma EEC – prvi overitvi se preskus točnosti izvede v najmanj 3 točkah nazivne skale.
III. TEHNIČNE ZAHTEVE
9. člen
Stekleno telo merila mora biti izdelano iz čistega in homogenega stekla s prostorninskim razteznostnim količnikom (25+ / -2)x10 (na -6) /°C.
Obtežilni material mora biti stabilno nameščen na dnu debelejšega dela telesa merila.
Pri preskusu stabilnosti se merilo postavi v vodoravno lego in pusti 1 uro pri temperaturi 80 °C. Po ohladitvi mora merilo plavati v tekočini z osjo navpično, pri čemer je največje dopustno odstopanje 1 stopinja 30 minut.
10. člen
Merilna skala merila mora biti izdelana na gladki in motni površini. Nameščena mora biti v stekleni cevki, da je zavarovana pred premiki in da hkrati omogoča zanesljivo in enoumno razbiranje rezultatov merjenja.
Če je bilo merilo 24 ur na temperaturi 70 °C, ne sme priti do popačenja, razbarvanja ali pooglenenja.
11. člen
Graduacija mora biti izvedena s 3 različnimi dolžinami razdelbnih črt.
Na skali alkoholometrov mora biti vsaka deseta razdelbna črta, šteto od roba nazivne skale, dolga oštevilčena črta. Med dvema zaporednima dolgima črtama mora biti ena srednje dolga črta, med dolgo črto in najbližjo srednje dolgo črto pa morajo biti štiri kratke črte.
Na skali alkoholnih hidrometrov mora biti vsaka peta razdelbna črta, šteto od roba nazivne skale, dolga črta. Med dvema zaporednima dolgima črtama morajo biti štiri krajše črte. Vsaka peta ali deseta razdelbna črta mora biti oštevilčena.
Črti, ki kažeta meji nazivne skale meril, morata biti oštevilčeni s celim številom. Pri alkoholnih hidrometrih so lahko ostale številčne oznake okrajšane.
12. člen
Po dolžini razdelka se merila uvrščajo v naslednje razrede točnosti:
– razred I: srednja vrednost dolžine razdelka je 1,5 mm.
Merila tega razreda ne smejo imeti v istem ohišju termometra.
– razred II: srednja vrednost dolžine razdelka je 1,05 mm.
Merila tega razreda imajo lahko v istem ohišju termometer.
– razred III: srednja vrednost dolžine razdelka je 0,85 mm.
Merila tega razreda imajo lahko v istem ohišju termometer.
Zunanji premer spodnjega dela telesa merila mora biti med 19 in 40 mm. Zunanji premer zgornjega dela (cevke) za razreda točnosti I in II mora biti najmanj 3 mm, za razred točnosti III pa najmanj 2,5 mm.
Cevka mora segati najmanj 15 mm nad najvišjo oznako na skali. Prerez cevke mora biti brez skokovitih sprememb še najmanj 5 mm pod najnižjo oznako na skali.
13. člen
Termometri, ki so lahko vgrajeni v merila razredov točnosti II in III, morajo izpolnjevati naslednje zahteve:
– izvedba: stekleni živosrebrni razteznostni termometer,
– najmanjši razdelek: 0,1 ali 0,2 ali 0,5 °C; oznaka pri 0 °C ni obvezna,
– dolžina najmanjšega razdelka: 0,8 mm pri graduaciji 0,1 °C
ali 0,2 °C in
1,0 mm pri graduaciji 0,5 °C,
– največji dopustni pogrešek: + / -0,10 °C pri graduaciji 0,1 °C,
+ / -0,20 °C pri graduaciji 0,2 °C
ali 0,5 °C
Pri prvi overitvi oziroma EEC-prvi overitvi se preskus točnosti kazanja vgrajenega termometra izvede v najmanj 3 točkah merilnega območja.
14. člen
Termometri, ki niso vgrajeni v merila, morajo izpolnjevati naslednje zahteve:
– izvedba: kovinski uporovni termometer z največjim dopustnim pogreškom + / - 0,10 °C ali
stekleni živosrebrni razteznostni termometer z najmanjšim razdelkom 0,1 °C
ali 0,5 °C.
Živosrebrni termometer mora imeti oznako pri 0 °C, dolžina najmanjšega razdelka pa ne sme biti manjša od 0,8 mm.
Največji dopustni pogrešek ne sme prekoračiti vrednosti enega razdelka.
Če se samostojni termometri uporabljajo v povezavi z alkoholometri razredov II ali III, morajo izpolnjevati naslednje minimalne zahteve:
– izvedba: stekleni živosrebrni razteznostni termometer,
– najmanjši razdelek: 0,1 ali 0,2 ali 0,5 °C; oznaka pri 0 °C je obvezna,
– dolžina najmanjšega razdelka: 0,8 mm pri graduaciji 0,1 °C ali
0,2 °C in
1,0 mm pri graduaciji 0,5 °C,
– največji dopustni pogrešek: + / - 0,10 °C pri graduaciji 0,1 °C,
+ / - 0,20 °C pri graduaciji 0,2 °C
ali 0,5 °C
– izvedba: kovinski uporovni termometer z največjim dopustnim pogreškom + / - 0,10 °C,
ali,
stekleni živosrebrni razteznostni termometer z najmanjšim razdelkom
0,1 °C ali 0,5 °C.
Živosrebrni termometer mora imeti oznako pri 0 °C, dolžina najmanjšega razdelka pa ne sme biti manjša od 0,8 mm.
Največji dopustni pogrešek ne sme prekoračiti vrednosti enega razdelka.
IV. NAPISI IN OZNAKE
15. člen
Na zadnji strani meril mora biti na zgornji tretjini telesa predviden prostor za oznako prve overitve.
Zaradi posebnih zahtev za označevanje steklenih meril oznaka EEC – prve overitve vključuje:
– malo črko “e”,
– zadnji dve številki letnice prve overitve,
– identifikacijske črke države, v kateri je bila opravljena prva overitev,
– po potrebi identifikacijske oznake institucije, ki je izvedla prvo overitev.
Napisi in oznake morajo biti zapisani čitljivo in neizbrisno ter zagotavljati časovno stabilnost in imeti enoumen pomen.
16. člen
V notranjosti merila morajo biti zapisani še naslednji podatki:
– razred I, II ali III,
– merska enota (kg/m3, % vol. ali % mass.),
– referenčna temperatura 20 °C,
– vrsta medija (etanol),
– znak ali logotip proizvajalca,
– identifikacijska oznaka ali številka,
– znak EEC – odobritve tipa (epsilon).
V. UGOTAVLJANJE SKLADNOSTI
17. člen
Skladnost meril z meroslovnimi zahtevami se lahko potrdi z odobritvijo, ki ji sledi prva overitev in z EEC – odobritvijo tipa merila, ki ji sledi EEC – prva overitev merila.
Prva overitev merila oziroma EEC – prva overitev merila zajema ugotavljanje skladnosti predloženega merila z odobrenim tipom merila ter preskus točnosti kazanja koncentracije etanola in kazanja temperature vgrajenega termometra v najmanj 3 točkah nazivne skale.
VI. REDNE IN IZREDNE OVERITVE
18. člen
Redne in izredne overitve za merila niso obvezne.
VII. TABELE
19. člen
Tabele podajajo odvisnost gostote mešanice vode in etanola, izražene v kilogramih na kubični meter (kg/m3), od koncentracije alkohola glede na maso, izražene v obliki decimalnega števila.
Vhodna podatka pri izračunavanju gostote po tabelah sta:
– razbirek alkoholometra ali alkoholnega hidrometra,
– razbirek termometra, s katerim se meri temperatura mešanice.
20. člen
Tabele podajajo temperaturno odvisnost v območju med –20 °C in +40 °C glede na mednarodno praktično temperaturno skalo IPTS-68.
Koncentracija alkohola glede na maso, označena s simbolom p, predstavlja razmerje med maso etanola v mešanici in skupno maso mešanice. Izraža se kot decimalno število (na primer 12-odstotna koncentracija etanola glede na maso pomeni p=0,12).
21. člen
Enačba za izračunavanje tabel za mešanice vode in etanola je:
22. člen
Številčne vrednosti po enačbi iz prejšnjega člena ter vrednosti, koncentracije etanola glede na prostornino so podane v mednarodnem priporočilu OIML R 22.
Izvirnik OIML R 22 (v angleškem in francoskem jeziku) je dosegljiv na Uradu Republike Slovenije za meroslovje v Ljubljani.
VIII. PREHODNI IN KONČNA DOLOČBA
23. člen
Z dnem, ko začne veljati ta pravilnik se preneha uporabljati pravilnik o metroloških pogojih za alkoholometre (Uradni list SFRJ, št. 6/85).
24. člen
Določbe drugega odstavka 8. člena, drugega odstavka 13. člena in drugega odstavka 15. člena tega pravilnika, ki se nanašajo na EEC – prvo overitev, ter določbe sedme alinee prvega odstavka 16. člena in 17. člena tega pravilnika, ki se nanašajo na EEC – odobritev tipa merila in EEC – prvo overitev merila se začnejo uporabljati z dnem pristopa Republike Slovenije Evropski uniji ali z dnem uveljavitve ustreznega mednarodnega sporazuma z Evropsko unijo.
25. člen
Ta pravilnik začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 009–13/01-1
Ljubljana, dne 6. septembra 2001.
Ministrica
za šolstvo, znanost in šport
dr. Lucija Čok l. r.
* Ta pravilnik smiselno povzema vsebino direktive EGS o približevanju zakonov članic, ki se nanašajo na alkoholometre in alkoholne hidrometre (76/765/EGS), kot je dopolnjena z direktivo 82/624/EGS in vsebino direktive EGS o približevanju zakonov članic, ki se nanašajo na alkoholne tabele (76/766/EGS).
