Priloga I

1. Kazalni mehanizmi

1.1  Pretočna merila morajo imeti vgrajen kazalni
     mehanizem, ki kaže izmerjeno prostornino v kubičnih
     centimetrih ali mililitrih, v kubičnih decimetrih
     ali litrih ali v kubičnih metrih.

1.2  Pri kazalnih mehanizmih z enim ali več elementi se
     tisti element, ki je označen z najmanjšimi
     vrednostmi razdelkov, imenuje "prvi element".

1.3  Pogon med kazalnim mehanizmom in merilno napravo
     mora biti zanesljiv, vzdržljiv in izveden z
     mehansko povezavo ali z napravo s trajnim magnetom.

     1.3.1  Razbiranje kazanja mora biti zanesljivo,
            enostavno in nedvoumno.

     1.3.2  Če kazalni mehanizem vsebuje več elementov,
            mora biti kot celota izdelan tako, da se
            razbiranje izvede z enostavno primerjavo
            kazanj različnih elementov.

1.4  Največja zmogljivost kazalnih mehanizmov mora biti
     v obliki 1 x 10(na n), 2 x 10(na n) ali 5 x 10(na n)
     dovoljenih enot prostornine, pri čemer je n celo
     pozitivno ali negativno število ali nič.

1.5  Gibanje nekega elementa je lahko zvezno ali
     nezvezno.

1.6  Če ima gibljivi del nekega elementa zvezno gibanje,
     morajo graduirana skala in njene oznake omogočati
     določitev izmerjene količine za vsak položaj, v
     katerem se element lahko ustavi.

1.7  Vrednosti razdelkov na prvem elementu morajo biti v
     obliki 1 x 10(na n), 2 x 10(na n) ali 5 x 10(na n)
     dovoljenih enot prostornine.

1.8  Razen pri elementu, ki ustreza največji
     zmogljivosti kazalnega mehanizma, mora imeti
     vrednost enega vrtljaja elementa obliko 10(na n)
     dovoljenih enot, če je graduirana skala na enoti
     vidna v celoti.

1.9  Če je neki element sestavljen iz nepremične krožne
     skale in vrtljivega kazalca, se mora ta kazalec
     gibati v smeri urnega kazalca.

1.10 Na kazalnem mehanizmu z več elementi mora vsak
     vrtljaj gibljivega dela elementov, pri katerih je
     graduacija vidna v celoti, ustrezati vrednosti
     razdelka naslednjega elementa.

1.11 Na kazalnem mehanizmu z več elementi se mora
     kazanje elementa z nezveznim gibanjem, ki ni prvi
     element, pomikati naprej po eno številko, medtem ko
     se predhodni element ne premakne za več kot za eno
     desetino svojega vrtljaja. To gibanje naprej mora
     prenehati, ko predhodni element kaže nič.

1.12 Če ima kazalni mehanizem več elementov in če je v
     okencih viden le del skale drugega in vseh
     naslednjih elementov, mora biti gibanje teh
     elementov nezvezno. Gibanje prvega elementa je
     lahko zvezno ali nezvezno.

1.13 Če je kazanje podano s številkami v vrsti in če je
     gibanje prvega elementa nezvezno, je dovoljeno
     označevanje ene ali več fiksnih ničel na desni
     strani tega elementa.

1.14 Če je pri prvem elementu v okencu viden le del
     skale in se element giblje zvezno, je lahko
     razbiranje nejasno, kar je treba kolikor je mogoče
     preprečiti. V ta namen in da bi bilo mogoče
     razbiranje s pomočjo interpolacije, mora biti
     velikost okenca, vzporedno z gibanjem skale, enaka
     najmanj 1,5-kratni razdalji med osrednjima črtama
     dveh zaporedno oštevilčenih graduacijskih oznak
     tako, da sta vedno vidni vsaj dve graduacijski
     oznaki, od katerih ima ena številko. Okence je
     lahko asimetrično glede na oznako.

1.15 Na skalah z graduacijskimi oznakami mora biti
     debelina oznak enaka po celi dolžini oznake in ne
     sme preseči četrtine razdalje med osrednjima črtama
     dveh zaporednih oznak.

     Oznake, ki ustrezajo 1 x 10(na n), 2 x 10(na n) ali
     5 x 10(na n) dovoljenih enot, se morajo razlikovati
     samo po dolžini.

1.16 Dejanska ali navidezna razdalja med osema dveh
     zaporednih graduacijskih oznak ne sme biti manjša
     od 2 milimetrov.

1.17 Dejanska ali navidezna višina številk ne sme biti
     manjša od 4 milimetrov.


2.   Kalibracijske naprave

2.1  Pretočna merila morajo vključevati kalibracijsko
     napravo, ki lahko spreminja razmerje med prikazano
     in dejansko prostornino tekočine, ki teče skozi
     merilo.

2.2  Če naprava spreminja razmerje nezvezno, se
     zaporedne spremembe tega razmerja ne smejo
     razlikovati za več kot 0,002.

2.3  Regulacija s pomočjo premostitve ni dovoljena.


3.   Posebni pogoji glede najmanjše količine merjenja

3.1  Najmanjša količina merjenja mora biti takšna, da
     nobena od naslednjih vrednosti ne bo večja od
     največjega dopustnega pogreška za količino
     merjenja, ki je določena v 2. in 3. točki
     Priloge II:

     1. prostornina, ki ustreza premiku 2 milimetrov na
        skali prvega elementa kazalnega mehanizma in eni
        petini vrednosti razdelka, če se prvi element
        premika zvezno;

     2. prostornina, ki ustreza dvema zaporednima
        premikoma številk, če se prvi element premika
        nezvezno;

     3. pogrešek, ki ga v normalnih obratovalnih pogojih
        povzroči prazni tek ali drsenje pogona med
        merilno napravo in prvim elementom kazalnega
        mehanizma;

     4. dvakratna periodična sprememba.

3.2  Pri določanju najmanjše količine merjenja se po
     potrebi in skladno z zahtevami, ki so določene za
     merilno opremo, upošteva tudi vpliv dodatnih
     komponent na merilno opremo.

3.3  Najmanjša količina merjenja mora biti v obliki 1 x
     10(na n), 2 x 10(na n) ali 5 x 10(na n) dovoljenih
     enot, pri čemer je n celo pozitivno ali negativno
     število ali nič.

4.   Največji in najmanjši pretok

4.1  Največji in najmanjši pretok sta določena v
     certifikatu o odobritvi tipa merila skladno z
     rezultati, dobljenimi med pregledom. Merilo mora
     biti sposobno delovati toliko časa, kot je določeno
     v certifikatu o odobritvi tipa merila, pri
     približno največjem pretoku, ne da bi pri tem
     postala opazna kakršna koli sprememba merilnih
     sposobnosti.

4.2  Razmerje med največjim in najmanjšim pretokom mora
     biti za pretočna merila na splošno enako 10, za
     pretočna merila za utekočinjene pline pa 5.


5.   Vpliv narave tekočine, temperature in tlaka

5.1  V certifikatu o odobritvi tipa merila za pretočno
     merilo morajo biti navedeni tekočina ali tekočine,
     za katere je pretočno merilo namenjeno,
     temperaturne omejitve za merjeno tekočino, če so te
     omejitve nižje od -10 °C ali višje od +50 °C, ter
     največji delovni tlak.

5.2  Pregled, ki se opravi za odobritev tipa pretočnega
     merila, mora pokazati, da spremembe pogreška zaradi
     največjih sprememb lastnosti tekočin, tlaka in
     temperature tekočine znotraj omejitev, navedenih v
     certifikatu o odobritvi tipa merila, za nobeno od
     teh veličin ne smejo presegati polovice vrednosti,
     ki so naštete v 1., 2. in 3. točki Priloge II.


6.   Največji dopustni pogreški pretočnega merila

6.1  Kadar se pred EEC-prvo overitvijo merilnega sistema
     opravi meroslovni pregled pretočnega merila, so
     največji dopustni pogreški med tem pregledom enaki
     polovici največjih dopustnih pogreškov, ki so
     določeni v 1., 2. in 3. točki Priloge II, vendar ne
     manjši od 0,3 % izmerjene količine, če je
     uporabljena tekočina enaka tisti, za katero je
     pretočno merilo namenjeno.

6.2  Če pa točnost meritve ne zadošča tem zahtevam, se
     lahko v certifikatu o odobritvi tipa merila
     največji dopustni pogreški povečajo znotraj
     omejitev, ki so podane v 1., 2. in 3. točki Priloge
     II.

6.3  Razen tega so lahko v certifikatu o odobritvi tipa
     merila največji dopustni pogreški zmanjšani oziroma
     spremenjeni, če se bo EEC-prva overitev izvajala
     samo z eno od tekočin, za katere je merilo
     namenjeno, ali pa z drugo tekočino.

     V slednjem primeru (kadar je tekočina, ki se
     uporabi pri overjanju, drugačna od tiste, za katero
     je pretočno merilo namenjeno) je lahko v
     certifikatu o odobritvi tipa merila naveden pretok
     med preskušanjem, ki ne leži med največjim in
     najmanjšim pretokom.

Priloga II

Največji dopustni pogreški merilnih sistemov

1. Za pretočna merila, ki so vgrajena v merilni sistem, so
   največji dopustni pogreški ob EEC-prvi overitvi tega
   sistema v normalnih obratovalnih pogojih in znotraj
   obratovalnih območij, ki so navedene v certifikatu o
   odobritvi tipa merila, navedeni v spodnji tabeli:

Merjene količine       .  Največji dopustni pogreški
--------------------------------------------------------
od 0,02 do 0,1 litra   .  2 ml

od 0,1 do 0,2 litra    .  2 % merjene količine

od 0,2 do 0,4 litra    .  4 ml

od 0,4 l do 1 litra    .  1 % merjene količine

od 1 do 2 litrov       .  10 ml

2 litra in več         .  0,5  % merjene količine


2. Največji dopustni pogrešek pri največji količini merjenja
   je dvakratna vrednost, določena v prejšnji točki, in ne
   glede na merjeno količino ni največji dopustni pogrešek
   nikoli manjši od tistega, ki je dovoljen za najmanjšo
   količino merjenja.


3. Zaradi težav, ki so neločljivo povezane s preskusno
   opremo, so največji dopustni pogreški dvakrat večji od
   pogreškov iz 1. in 2. točke te priloge, kadar le-ti
   veljajo za merilno opremo za utekočinjene pline ali druge
   tekočine, ki se merijo pod -10 C ali nad +50 C, kakor
   tudi za opremo, za katero najmanjši pretok ne presega
   1 litra na uro.


4. Če so pri EEC-prvi overitvi vsi pogreški v enakem smislu,
   vsaj eden od njih ne sme presegati omejitev iz točke 6.1
   Priloge I.