Vaše trenutno stanje
- Zahtevano
- Analitika
- Oglaševanje
Prikaži podrobnosti
Priloga I IZRAZI IN DEFINICIJE 1 SPLOŠNE DEFINICIJE Tehtnice razvrščajo predmete po njihovi masi v dve ali več podskupin. 1.1 Kontrolne tehtnice Tehtnice, ki razvrščajo predmete, katerih masa se na obeh straneh razlikuje od vnaprej določene vrednosti, imenovane nazivna masa. Naloga kontrolne tehtnice je, da predmete po vrednosti razlike med njihovo in nazivno maso razdeli v dve ali več podskupin. 1.2 Sortirne tehtnice Tehtnice, ki razvrščajo predmete različnih mas, za katere ni vnaprej določene nazivne mase. Naloga sortirne tehtnice je, da predmete razporedi v več podskupin, od katerih vsako označuje dano območje mase. 1.3 Ta pravilnik ne velja za avtomatske tehtnice z izračunavanjem zneska in tiskanjem računa ter za tehtnice za sortiranje jajc. 2 TERMINOLOGIJA 2.1 Razvrstitev po načinu kontrole oziroma sortiranja 2.1.1 Tehtnice, ki razvrstijo predmete v različne skupine, ki tehtnico zapuščajo ločeno. 2.1.2 Tehtnice, ki predmete razvrščajo tako, da vsakega označijo z določeno oznako skupine, v katero spada. 2.1.3 Tehtnice, ki štejejo predmete v vsaki skupini, ne da bi jih ločevale. 2.1.4 Tehtnice, ki oddajo vidni ali zvočni signal za vsak predmet v skupini, ne da bi predmete ločevale. 2.2 Razporeditev po načinu delovanja 2.2.1 Zvezne kontrolne in sortirne tehtnice Tehtnice z zveznim premikanjem bremen Premikanje bremen na sprejemniku bremena je zvezno in tehtnica med tem premikanjem poda podatek o masi. 2.2.2 Nezvezne kontrolne in sortirne tehtnice Tehtnice z nezveznim premikanjem bremen Premikanje bremen na sprejemniku bremena je nezvezno in tehtnica poda podatek o masi, ko breme miruje. 2.3 Naprave, ki sestavljajo tehtnico 2.3.1 Merilni sistem 2.3.1.1 Tehtalna enota Naprava, ki daje podatke o masi bremena, ki ga kontrolira oziroma sortira. Ta naprava je lahko neavtomatska tehtnica cela ali njen del. Sestavljajo jo sprejemnik bremena, uravnoteževalni mehanizem in po možnosti kazalna naprava, ki na primer v enotah mase kaže vrednost mase bremena ali razliko med to vrednostjo in referenčno vrednostjo. 2.3.1.2 Prožilna naprava Naprava, ki dá ukaz za dajanje podatka o masi. 2.3.1.3 Obdelovalna naprava Naprava, ki podatke iz tehtalne enote pretvori v signal in ta signal obdela tako, da dá ukaz za kontrolo oziroma sortiranje. 2.3.1.4 Kazalna naprava Naprava, ki daje najmanj enega od naslednjih podatkov: - maso kontroliranega oziroma sortiranega bremena, - razliko med to maso in referenčno vrednostjo, - podskupino, v katero spada kontrolirano oziroma sortirano breme. 2.3.2 Transporter Naprava, ki premika breme na sprejemnik bremena ali z njega. Lahko je sestavni del tehtalne enote. 2.3.3 Nastavitvena naprava Naprava za določanje meja mase podskupin. 2.3.4 Sortirna naprava Naprava, s pomočjo katere se bremena avtomatsko razvrstijo v fizično ločene podskupine. Ni nujno, da je sestavni del tehtnice. 2.3.5 Korekturna naprava (servo povratna naprava) Naprava, ki glede na rezultate kontrolnega tehtanja avtomatsko popravi nastavitev tehtnice tako, da razvršča bremena v smeri proti kontrolni tehtnici. 2.3.6 Števec Naprava, ki kaže število bremen, ki so se premaknila na sprejemnik bremena (števec premika), ali število bremen v posamezni podskupini (števci enot). 2.4 Etalonsko preskusno breme Breme, s pomočjo katerega se pod pogoji iz točke 7.2.1.1 te priloge, preskusi etalonsko območje negotovosti (Us). 2.5 Meroslovne lastnosti 2.5.1 Nazivna nastavljena točka Vrednost, izražena v enotah mase, ki jo z nastavitveno napravo nastavi operater in s tem določi mejo med zaporednima podskupinama. 2.5.2 Dejanska nastavljena točka Vrednost v enotah mase, v zvezi s katero je mogoče za isto breme sprejeti dve različni odločitvi, vsako z enako verjetnostjo. 2.5.3 Nastavitveno območje Območje, znotraj katerega je mogoče naravnati nazivno nastavljeno točko za dano nazivno vrednost mase bremen. 2.5.4 Nastavitveni presledek (širina podskupine) Presledek med dvema zaporednima nazivnima nastavljenima točkama, izražen v enotah mase. 2.5.5 Nastavitveni pogrešek Razlika med vrednostima nazivne in dejanske nastavljene točke. 2.5.6 Težnostna kategorija Podskupina bremen, ki spadajo v določeno območje mase. Pri "n" nastavljenih točkah je celoten razpon bremen od nič do neskončno razvrščen v (n + 1) težnostnih kategorij. 2.5.7 Najmanjša zmogljivost Vrednost bremena, pod katero tehtnica mogoče ne bo več mogla prepoznati in pravilno razvrstiti bremena v podskupino, v katero spada. 2.5.8 Območje negotovosti Območje, izraženo z enotami mase, v katerem je odločanje tehtnice neopredeljeno. 2.5.8.1 Etalonsko območje negotovosti (Us) Območje, ki ga navede proizvajalec in je izraženo z enotami mase, znotraj katerega lahko tehtnica pri etalonskem preskusnem bremenu in dani obratovalni hitrosti sprejme dve različni odločitvi. 2.5.8.2 Nazivno območje negotovosti (Un) Območje, ki ga navede proizvajalec in je izraženo z enotami mase, znotraj katerega lahko tehtnica za dani proizvod in obratovalno hitrost sprejme dve različni odločitvi. 2.5.8.3 Dejansko območje negotovosti (Ua) Območje, ki ga določi urad in je izraženo z enotami mase, znotraj katerega lahko tehtnica pri etalonskem preskusnem bremenu oziroma danem proizvodu in obratovalni hitrosti sprejme dve različni odločitvi. Dogovorna vrednost je enaka 6 (od -3 do +3 sigma ), sigma je enak standardnemu odmiku. 2.5.9 Hitrost kontrolnega oziroma sortirnega tehtanja (obratovalna hitrost) Število bremen, kontroliranih oziroma sortiranih na enoto časa. 2.5.10 Dolžina bremena Dolžina bremena, izmerjena v smeri, v kateri se premika. 2.5.11 Tehtalni čas Čas, ki preteče med trenutkom, ko je breme popolnoma na sprejemniku bremena, in trenutkom, ko je dan podatek o masi. 2.5.12 Odzivni čas Čas, ki preteče med trenutkom, ko je breme popolnoma na sprejemniku bremena, in trenutkom, ko se trenutni odziv tehtalne enote za manj kot Un razlikuje od končnega odziva.
MEROSLOVNE ZAHTEVE 3 SPLOŠNO 3.1 Vrednost razdelka tehtalne enote Če ima tehtalna enota kazalno napravo, katere skala je razdeljena v enote mase, morata biti njena vrednost razdelka in vrednost preskusnega razdelka skladni z zahtevami Pravilnika o meroslovnih zahtevah za neavtomatske tehtnice. 3.2 Največje etalonsko območje negotovosti Ne glede na zahteve v točki 5.1.2 te priloge etalonsko območje negotovosti (Us) ne sme biti večje od: - 1 g za bremena z nazivno maso do vključno 100 g, - 1 % za bremena z nazivno maso nad 100 g. 3.3 Razmerje med nazivnim in etalonskim območjem negotovosti Nazivno območje negotovosti (Un) ne sme biti manjše od etalonskega območja negotovosti (Us). 4 NAJVEČJI DOPUSTNI POGREŠKI 4.1 Največji dopustni pogreški pri EEC-odobritvi tipa merila 4.1.1 Tehtalna enota Če ima tehtalna enota kazalno napravo s skalo, ki je razdeljena na enote mase, se šteje za neavtomatsko tehtnico in mora biti po statičnem preskusu glede največjih dovoljenih pogreškov skladna z zahtevami Pravilnika o meroslovnih zahtevah za neavtomatske tehtnice. 4.1.2 Dejansko območje negotovosti (Ua) Dejansko območje ali območja negotovosti, ugotovljena med preskusi, izvedenimi skladno z 9. točko te priloge, ne smejo presegati 0,8-kratnega etalonskega območja negotovosti (Us). 4.1.3 Nastavitveni pogrešek Nastavitveni pogrešek ne sme biti večji od 0,5-kratnega etalonskega območja negotovosti (Us). 4.1.4 Sprememba dejanske nastavljene točke s časom Sprememba dejanske nastavljene točke v osmih urah obratovanja ne sme preseči 0,5-kratnega etalonskega območja negotovosti (Us). 4.1.5 Sprememba dejanske nastavljene točke s temperaturo Sprememba dejanske nastavljene točke pri temperaturni razliki 5 °C ne sme preseči 0,5-kratnega etalonskega območja negotovosti (Us). 4.1.6 Vpliv ekscentrične obremenitve Če je breme mogoče naložiti ekscentrično, največja razlika med vrednostmi mas, ki so potrebne za doseganje uravnoteženega položaja pri bremenu, ki je enako najmanjši zmogljivosti, ne sme presegati 0,5-kratnega etalonskega območja negotovosti (Us) ne glede na to, kje so bremena naložena na sprejemnik bremena. 4.2 Največji dopustni pogreški pri EEC-prvi overitvi merila 4.2.1 Tehtalna enota Če ima tehtalna enota kazalno napravo, katere skala je razdeljena na enote mase, se šteje za neavtomatsko tehtnico in mora biti pri statičnem preskusu glede največjih dopustnih pogreškov skladna z zahtevami Pravilnika o meroslovnih zahtevah za neavtomatske tehtnice. 4.2.2 Dejansko območje negotovosti (Ua) Dejansko območje ali območja negotovosti, ugotovljena med preskusi, ki se izvedejo skladno z 9. točko te priloge, ne smejo preseči 0,8-kratnega nazivnega območja negotovosti (Un). 4.2.3 Nastavitveni pogrešek Nastavitveni pogrešek ne sme preseči 0,8-kratnega nazivnega območja negotovosti (Un). 4.2.4 Sprememba dejanske nastavljene točke s časom Sprememba dejanske nastavljene točke v osmih urah obratovanja ne sme preseči 0,5-kratnega nazivnega območja negotovosti (Un). 4.2.5 Sprememba dejanske nastavljene točke s temperaturo Sprememba dejanske nastavljene točke pri temperaturni razliki 5 °C ne sme preseči 0,5-kratnega nazivnega območja negotovosti (Un). 4.3 Največji dovoljeni pogreški med uporabo 4.3.1 Tehtalna enota Če ima tehtalna enota kazalno napravo, katere skala je razdeljena na enote mase, se šteje za neavtomatsko tehtnico in mora biti pri statičnem preskusu glede največjih dopustnih pogreškov skladna z zahtevami Pravilnika o meroslovnih zahtevah za neavtomatske tehtnice. 4.3.2 Dejansko območje negotovosti (Ua) Območje negotovosti, ugotovljeno med preskusi, izvedenimi skladno z 9. točko te priloge, ne sme preseči nazivnega območja negotovosti (Un). 4.3.3 Nastavitveni pogrešek Nastavitveni pogrešek ne sme preseči 0,5-kratnega nazivnega območja negotovosti (Un). 5 POGOJI ZA UPORABO NAJVEČJIH DOPUSTNIH POGREŠKOV 5.1 Normalni pogoji uporabe 5.1.1 Masa bremen Masa bremen mora biti v območju med največjo in najmanjšo zmogljivostjo tehtnice. 5.1.2 Najmanjša zmogljivost Najmanjša zmogljivost ne sme biti manjša od: 25 Un za Un < / = 20 mg, 50 Un za 200 mg < / = Un < / = 500 mg, 100 Un za 500 mg < / = Un. 5.1.3 Tehtalni čas Tehtalni čas mora biti daljši ali enak odzivnemu času ter krajši ali enak času, v katerem je breme popolnoma na sprejemniku bremena. Urad lahko odloči, da se določba prejšnjega odstavka te točke ne upošteva, če to dopuščajo načela konstrukcije in/ali delovanja tehtnice. Za vse hitrosti, ki so manjše ali enake največji obratovalni hitrosti, morata ostati nastavitveni pogrešek in območje negotovosti manjša ali enaka vrednostim, navedenim v 4. točki te priloge. 5.2 Vplivni dejavniki 5.2.1 Temperatura Tehtnice morajo biti skladne z zahtevami 4. točke te priloge pri vseh navidezno konstantnih temperaturah v območju najmanj 25 °C. Če je tehtnica namenjena za obratovanje v temperaturno nadzorovanih razmerah, se lahko temperaturno območje zmanjša za 10 °C. Šteje se, da je temperatura navidezno konstantna, če sta izpolnjena naslednja dva pogoja: - če razlika med skrajnima temperaturama, zapisanima med preskusom, ni večja od 5 °C, - če sprememba temperature v petih minutah ni večja od 1 °C. 5.2.2 Napajanje Dejanska nastavljena točka in dejansko območje negotovosti (Ua) morata biti skladna z zahtevami 4. točke te priloge pri naslednjih spremembah napajanja: od -15 % do +10 % nazivne napetosti in od -2 % do + 2 % nazivne frekvence. 5.2.3 Drugi vplivni dejavniki Če so tehtnice izpostavljene vplivnim dejavnikom, ki niso navedeni v točkah 5.2.1 in 5.2.2 te priloge in so posledica razmer pri namestitvi ali nameravani uporabi tehtnic, morajo biti skladne z zahtevami 4. točke te priloge. TEHNIČNE ZAHTEVE 6 SPLOŠNO 6.1 Primernost za uporabo Tehtnice morajo ustrezati nameravani uporabi in morajo imeti skrbno načrtovano in robustno konstrukcijo. 6.2 Nenamerno napačno naravnavanje Tehtnice morajo biti konstruirane tako, da normalno ne more priti do napačnega naravnavanja, ki bi lahko vplivalo na njihovo delovanje, ne da bi bilo to mogoče takoj odkriti. 6.3 Blažilnik nihanja (amortizer) Blažilniki nihanja, na katerih značilnosti temperaturne spremembe vplivajo do take mere, da obratovanje in točnost tehtnice padeta pod predpisane tolerance, morajo biti opremljeni z avtomatsko kompenzacijsko napravo. Signal mora pokazati, kdaj ima naprava pravo temperaturo. Blažilnik nihanja ne sme biti lahko dostopen nepooblaščenim osebam. 6.4 Transporter Če transporter sestavljajo pasovi, trakovi ali verige, namenjeni za prenašanje bremen do sprejemnika bremena, in če so pasovi, trakovi ali verige opremljeni z napravami za reguliranje natega, te naprave ne smejo biti lahko dosegljive, če bi naravnavanje natega lahko vplivalo na podatke o masi, ki jih daje tehtalna enota. 6.5 Niveliranje 6.5.1 Tehtnice morajo ležati izravnano. 6.5.2 Če je tehtnice mogoče premikati, morajo biti opremljene z nivelirno napravo in kazalnikom niveliranja. Če so tehtnice po dolžini ali prečno nagnjene do 5 %, morajo biti skladne z zahtevami 4. točke te priloge. 6.5.3 Kjer je za izpolnjevanje zahtev točke 6.5.2 te priloge nameščen kazalnik niveliranja, mora biti občutljivost kazalnika taka, da se njegov gibajoči se kazalni del premakne za vsaj 2 mm pri naklonu 0,5 %. 6.6 Naprava za uravnoteženje in nastavitvena naprava Napravo za uravnoteženje in nastavitveno napravo mora biti skladno z njunim načinom obratovanja mogoče naravnati na najmanj četrtino nazivnega območja negotovosti ne glede na to, ali je tehtnica obremenjena ali ne. 6.7 Odstranljive mase Odstranljive mase morajo biti bodisi uteži srednjih ali višjih razredov točnosti, skladne s predpisi, ki veljajo zanje, ali namensko načrtovane mase, ki jih je mogoče od takih uteži razločevati po obliki in jih identificirati s tehtnico. NAČINI UGOTAVLJANJA SKLADNOSTI 7 EEC-ODOBRITEV TIPA MERILA 7.1 Vloga za EEC-odobritev tipa merila Vlogi za EEC-odobritev tipa merila je treba priložiti tehtnico zadevnega tipa, vsebovati pa mora naslednje podatke in dokumente: 7.1.1 Meroslovne lastnosti: - posebne značilnosti tehtalne enote, - največja obratovalna hitrost, skladno s hitrostjo transporterja bremena in dolžino bremena, ter električne značilnosti sestavnih delov merilnega sistema. 7.1.2 Opisni dokumenti: - risbe splošne razporeditve, - fotografije in po potrebi risbe ali modeli meroslovno zanimivih podrobnosti, - shematični diagrami, ki ilustrirajo način delovanja, ter tehnični opis tehtnice. 7.2 Pregled za EEC-odobritev tipa merila 7.2.1 Preskusi za EEC-odobritev tipa merila Tehtnice morajo biti skladne z meroslovnimi zahtevami, navedenimi v točkah 3, 4.1 in 5 te priloge, glede na etalonsko območje negotovosti (Us) za etalonska preskusna bremena znotraj njihovega obratovalnega območja, tj. med najmanjšo in največjo zmogljivostjo ter najmanjšo in največjo hitrostjo. Tehtnice, ki imajo več nazivnih nastavljenih točk, se preskusijo z najmanj dvema nazivnima nastavljenima točkama. Etalonsko preskusno breme Pri preskušanju za EEC-odobritev tipa merila je treba uporabiti etalonsko preskusno breme. Etalonsko preskusno breme mora izpolnjevati naslednje pogoje: - masa "m" = max., min. in 1/2 (max. + min.) - dolžina "L" (cm) = koren(m) (g) 20 % - višina "h" = L/2 - konstantna masa, - trden material, - nehigroskopičen material, - neelektrostatičen material, - po možnosti brez stika kovina-kovina. 7.2.1.1 Statični preskusi 7.2.1.1.1 Preskusi z ekscentričnimi bremeni Če je bremena mogoče na sprejemnik bremena naložiti ekscentrično, se preskus izvede z bremenom, ki je enako najmanjši zmogljivosti, in se zaporedoma polaga na različna mesta na sprejemniku bremena. V točki 4.1.6 te priloge so navedeni največji dopustni pogreški. 7.2.1.1.2 Posebni preskusi za tehtnice s tehtalno enoto, ki sestoji iz enotne, neavtomatske tehtnice Tehtalna enota take tehtnice se preskusi na občutljivost, mobilnost in točnost, kot je določeno s Pravilnikom o meroslovnih zahtevah za neavtomatske tehtnice. Največji dopustni pogreški morajo biti enako kot pri neavtomatskih tehtnicah skladni z vrednostjo preskusnega razdelka in razredom točnosti. 7.2.1.2 Merjenje odzivnega časa Odzivni čas se meri pod stabilnimi preskusnimi pogoji in brez vpliva nepotrebnih vplivnih dejavnikov. Dobljene vrednosti ne smejo biti večje od vrednosti na napisih. Podatki iz točke 7.1.1 te priloge v zvezi z največjo obratovalno hitrostjo kot funkcijo hitrosti transporterja za breme in dolžine bremena morajo biti združljivi z dobljenimi vrednostmi za odzivni čas. 7.2.1.3 Preskusi pri normalnih pogojih uporabe 7.2.1.3.1 Območje negotovosti in nastavitveni pogrešek Preskusi se izvedejo po metodi C, ki je opisana v točki 9.3 te priloge. 7.2.1.3.2 Sprememba dejanske nastavljene točke s časom Preskusi se izvedejo z etalonskimi preskusnimi bremeni, ne da bi se pri tem spremenile nastavitve tehtnice in ne da bi se spremenili vplivni dejavniki. Preskuse je treba v osmih urah obratovanja večkrat ponoviti. Med temi preskusi se za pridobivanje rezultatov lahko uporabijo električne metode merjenja. 7.2.1.3.3 Temperaturno pogojeno spreminjanje dejanske nastavljene točke Preskusi se izvedejo z etalonskimi preskusnimi bremeni, ne da bi se pri tem spremenile nastavitve tehtnice in ne da bi se spremenili vplivni dejavniki, razen temperature. Preskuse je treba večkrat ponoviti, in to v temperaturnem območju, ki ga navede proizvajalec. Med temi preskusi se lahko za pridobivanje rezultatov uporabijo električne metode merjenja. 7.2.2 Preskusi skladnosti s tehničnimi zahtevami Na podlagi teh preskusov mora biti mogoče ugotoviti, ali so tehtnice skladne s tehničnimi zahtevami, navedenimi v 6. točki te priloge. 7.2.3 Omogočanje preskušanja Urad lahko za namene preskušanja zahteva od vložnika etalonska preskusna bremena, opremo za ravnanje s tehtnico, ustrezno usposobljeno osebje in potrebne kontrolne tehtnice. 7.2.4 Kraj preskušanja Tehtnice, predložene v odobritev tipa, se lahko preskušajo: - v prostorih urada ali - na drugem ustreznem kraju, za katerega se dogovorita urad in vložnik. 8 EEC-PRVA OVERITEV MERILA 8.1 Preskusi za EEC-prvo overitev merila Glede na nazivno območje negotovosti (Un) za dani izdelek ali izdelke v obratovalnem območju, tj. med najmanjšo in največjo zmogljivostjo ter najmanjšo in največjo hitrostjo, morajo biti tehtnice skladne z zahtevami, navedenimi v točkah 3, 4.2, 5 in 6 te priloge. EEC-prvo overitev izvede urad v eni ali dveh fazah. 8.1.1 Preskusi v prvi fazi Izvedejo se statični preskusi po točki 7.2.1.1 te priloge. 8.1.2 Preskusi v drugi fazi Preverita se območje negotovosti in nastavitveni pogrešek, in to po eni od metod, opisanih v 9. točki te priloge, in z izdelki, za katere je tehtnica namenjena. V vseh primerih se najmanj en preskus izvede pri najmanjši zmogljivosti. V primeru spora se kot referenčna metoda uporabi metoda C. 8.2 Omogočanje preskušanja Urad lahko za namene preskušanja od vložnika zahteva preskusna bremena, opremo za ravnanje s tehtnico, ustrezno usposobljeno osebje in potrebne kontrolne tehtnice. 8.3 Kraj EEC-prve overitve merila Prva faza se lahko izvede v delavnici ali na kakšnem drugem ustreznem kraju pri uradu; druga faza se izvede na kraju namestitve. Če se EEC-prva overitev merila izvede v eni fazi, se ta izvede na kraju namestitve. PRESKUSNE METODE 9 PRESKUSNE METODE 9.1 METODA POVEČEVANJA (METODA A) 9.1.1 Postopek 9.1.1.1 Uporabi se preskusno breme, ki je enako želenemu bremenu. 9.1.1.2 Nastavljena točka, ki se preskuša, se naravna tako, da se med "n" tehtanji vedno pojavi signal "zavrni". Če ima tehtnica dve ali več nastavljenih točk in če je nastavitveni presledek tehtnice majhen, morajo biti nastavljena točka ali točke, ki niso v uporabi, nastavljene dovolj daleč od preskušane točke, da med preskusi ne pride do motenj. 9.1.1.3 Breme se poveča za približno eno desetino nazivnega območja negotovosti (Un), ki je navedeno na tehtnici, in s preskusnim bremenom se "n"-krat prečka tehtnica. 9.1.1.4 Nato se preskusno breme povečuje za posamezne povečke, dokler se najmanj enkrat med "n" tehtanji ne pojavi signal "sprejmi". 9.1.1.5 V nadaljevanju preskusa se preskusno breme povečuje za posamezne povečke, dokler se vedno med "n" tehtanji ne pojavi signal "sprejmi". 9.1.1.6 Preskus se nadaljuje za več povečkov teže preko te točke. 9.1.1.7 Rezultati se vnesejo v tabelo. 9.1.1.8 Preskusni postopek se ponovi z istimi preskusnimi bremeni tako, da se le-ta zmanjšujejo za posamezne zmanjške ali z naključno uporabo bremen. Pri naključnem postopku je za vsak zmanjšek potrebno preskusno breme. 9.1.1.9 Rezultati se vnesejo v tabelo. 9.1.2 Izračuni 9.1.2.1 Iz dobljenih rezultatov se izračuna odstotek zavrnitev in sprejemov. 9.1.2.2 Na koordinatni papir se nariše razmerje med povečanimi oziroma zmanjšanimi bremeni ter odstotkom zavrnitve. 9.1.2.3 Iz ravne črte, ki bi morala nastati, se izbere primeren presledek na obeh straneh točke 50 % (vrednosti presledkov 2,275 % - 50 % in 50 % - 97,725 % ustrezajo 2 sigma). 9.1.2.4 Odčita se presledek teže, ki ustreza tema dvema točkama. 9.1.2.5 Presledek teže, deljen z dve, da vrednost sigma. 9.1.2.6 Oceni se dogovorna vrednost območja negotovosti (6 sigma). 9.1.2.7 Vrednost na točki 50 % (sredinska točka v območju negotovosti) je vrednost dejanske nastavljene točke. 9.1.2.8 Nastavitveni pogrešek je razlika med nazivno nastavljeno točko in dobljeno dejansko nastavljeno točko. 9.2 METODA DVIGOVANJA IN SPUŠČANJA (METODA B) 9.2.1 Postopek 9.2.1.1 Izbere se preskusno breme. Njegova vrednost mora biti manjša od vrednosti nastavljene točke za približno petkratno nazivno območje negotovosti (Un). 9.2.1.2 Izbere se vrednost osnovnega povečka bremena "d". Ta naj bo reda velikosti Un/4, pri čemer je Un nazivno območje negotovosti, navedeno na napisni ploščici tehtnice. (To breme mora biti ustrezne vrednosti, da omogoča uporabo etalonskih uteži in poenostavi izračun, npr. 10, 20, 50, 100, 200, 500). 9.2.1.3 Preskusno breme se pošlje enkrat čez tehtnico in nato še enkrat, potem ko je bilo povečano za ustrezen poveček, tako da se preskusno breme z dodanim bremenom, ki imata skupno maso Mo, pri izbrani nastavljeni točki uvrstita v območje negotovosti. S tem je tehtnica pripravljena, da začne zapisovati rezultate. 9.2.1.4 Preskušanje se nadaljuje: Breme Mo se pošlje čez kontrolno tehtnico. Če se pojavi signal "zavrni", se v drugem preskusu ponovi postopek z bremenom Mo + d; če pa se pojavi signal "sprejmi", se v drugem preskusu pošlje čez tehtnico breme Mo - d. Preskusna metoda, pri kateri se vrednost "d" skladno z rezultatom kontrolnega tehtanja prišteje ali odšteje, se ponavlja toliko časa, dokler ni doseženo zahtevano število prehodov bremena. 9.2.1.5 Dobljeni rezultati se zapišejo v diagram preskusa, ki je prikazan v točki 9.2.3 te priloge. Vsaka vodoravna črta v diagramu ustreza določeni vrednosti bremena Mo id, skupno število črt pa zajema širino območja negotovosti. Rezultati vsakega prehoda bremena se v obliki kode vnesejo v diagram, s tem da se za zavrnjena bremena uporabi 'X', za sprejeta pa 'O'.