Vaše trenutno stanje
- Zahtevano
- Analitika
- Oglaševanje
Prikaži podrobnosti
Priloga I
IZRAZI IN DEFINICIJE
1. RAZVRSTITEV TEHTNIC PO NAČINU DELOVANJA
1.1 Avtomatske tehtnice
Tehtnice, ki opravljajo tehtanje brez posredovanja
operaterja in vzpostavijo avtomatski proces,
značilen za tehtnice.
1.2 Neavtomatske tehtnice
Tehtnice, pri katerih je med procesom tehtanja
potrebno posredovanje operaterja, zlasti za
nalaganje in/ali odstranjevanje bremen s sprejemnika
bremena ter za ugotavljanje rezultata tehtanja.
2. DEFINICIJA
"Tračna tehtnica" je avtomatska tehtnica, ki
ugotavlja maso razsutega proizvoda brez sistematične
razčlenitve ob neprekinjenem gibanju traku.
3. TERMINOLOGIJA
3.1 Razvrstitev
3.1.1 Po metodi seštevanja
3.1.1.1 S prištevanjem
Tračne tehtnice, na katerih naprava za seštevanje
prišteva zaporedna delna bremena, od katerih vsako
ustreza dani poti, ki jo opravi trak.
3.1.1.2 Z integracijo
Tračne tehtnice, na katerih naprava za seštevanje
glede na čas integrira produkt bremena na enoto
dolžine in hitrosti traku.
3.1.2 Po vrsti sprejemnika bremena
3.1.2.1 S tehtalno ploščo
Tračne tehtnice, pri katerih sprejemnik bremena
tvori samo del traku, ki se imenuje "tehtalna
plošča".
3.1.2.2 Vključno s tračnim transporterjem
Tračne tehtnice, pri katerih sprejemnik bremena
tvori celotni tračni transporter.
3.2 Sestavni deli
3.2.1 Glavni sestavni deli
3.2.1.1 Tračni transporter
Naprava za transport proizvoda s pomočjo traku, ki
leži na valjih, ki se vrtijo okrog svoje osi.
3.2.1.1.1 Nosilni valji
Valji, ki nudijo oporo transportnemu traku na fiksni
nosilni konstrukciji tehtnice.
3.2.1.1.2 Tehtalni valji
Valji, ki nudijo oporo transportnemu traku na
sprejemniku bremena tehtalne enote.
3.2.1.2 Tehtalna enota
Neavtomatska tehtnica v celoti ali njen del ali
katera koli druga naprava, ki posreduje informacije
o masi tehtanega bremena.
3.2.1.3 Pretvornik gibanja
Naprava na transporterju, ki posreduje bodisi
informacije, ki ustrezajo premiku določene dolžine
traku, bodisi informacije, ki so sorazmerne hitrosti
traku.
3.2.1.3.1 Naprava za zaznavanje premika
Tisti del pretvornika gibanja, ki je stalno v dotiku
s trakom.
3.2.1.4 Naprava za seštevanje
Naprava, ki na podlagi informacije, ki jo
posredujeta tehtalna enota in pretvornik gibanja,
prišteva delna bremena ali integrira produkt bremena
na enoto dolžine in hitrosti traku.
3.2.1.5 Kazalnik seštevka
Naprava, ki sprejema informacije od naprave za
seštevanje in kaže maso transportiranega bremena.
3.2.1.5.1 Kazalnik skupnega seštevka (brez ničlirne
naprave)
Naprava, ki kaže skupni seštevek mase vseh seštetih
bremen.
3.2.1.5.2 Kazalnik delnega seštevka (z ničlirno napravo)
Naprava, ki kaže maso seštetih bremen v omejenem
hasovnem obdobju.
3.2.1.5.3 Dodatni kazalnik seštevka
Naprava, pri kateri je vrednost razdelka večja kot
pri kazalniku skupnega seštevka in je namenjena
kazanju skupne mase bremena, ki se transportira v
daljšem obdobju obratovanja. Te naprave so lahko
opremljene z ničlirno napravo.
3.2.1.5.4 Preskusni kazalnik
Naprava, pri kateri je vrednost razdelka manjša kot
pri kazalniku skupnega seštevka in je namenjena
preskušanju.
3.2.1.6 Ničlirna naprava
Naprava, ki omogoča ničelno seštevanje vseh obratov,
ki jih opravi neobremenjen trak.
Ničlirna naprava je lahko neavtomatska,
polavtomatska ali avtomatska.
3.2.1.6.1 Kazalnik ničle
Kazalna naprava, ki je ločena od kazalnika seštevka
in je vgrajena v ničlirno napravo ter omogoča
preverjanje ničliranja, ko trak ni obremenjen.
3.2.1.6.2 Neavtomatska ničlirna naprava
Naprava, ki operaterju omogoča opazovanje,
ničliranje in preverjanje ničliranja.
3.2.1.6.3 Polavtomatska ničlirna naprava:
3.2.1.6.3.1 naprava, ki na ročni ukaz omogoča avtomatsko
ničliranje tračne tehtnice,
ali
3.2.1.6.3.2 naprava, ki na ročni ukaz kaže vrednost, na
katero je treba naravnati ničlirno napravo.
3.2.1.6.4 Avtomatska ničlirna naprava
Naprava, ki tračni tehtnici omogoča ničliranje brez
posredovanja operaterja, potem ko je trak tekel
prazen.
3.2.2 Pomožni sestavni deli
3.2.2.1 Naprava za kazanje trenutnega bremena
Naprava, ki kaže maso bremena, ki v danem trenutku
deluje na tehtalno enoto.
3.2.2.2 Naprava za kazanje pretoka
Naprava, ki kaže trenutni pretok kot maso proizvoda,
transportiranega na enoto časa, ali kot odstotek
največjega pretoka.
3.2.2.3 Naprave za preverjanje delovanja
Naprave, ki omogočajo preverjanje določenih funkcij
in so zlasti namenjene:
- simuliranju učinka konstantnega bremena na praznem
traku (naprava za preverjanje ničle z dodatno
maso) ali
- primerjavi dveh integracij bremena na enoto
dolžine v istem časovnem obdobju ali
- kazanju, da je bilo prekoračeno največje breme ali
največji pretok ali
- opozarjanju uporabnika na napako pri delovanju
tračne tehtnice, zlasti njenih električnih
sestavnih delov.
3.2.2.4 Naprava za uravnavanje pretoka
Naprava, ki zagotavlja programirani pretok.
3.2.2.5 Naprava za predizbiranje
Naprava, ki omogoča ustavitev podajanja na trak, ko
sešteto breme doseže predizbrano vrednost.
3.2.2.6 Simulator gibanja
Dodatna naprava za preverjanje, ki se uporablja pri
preskusih na tračni tehtnici brez pripadajočega
traku in je namenjena simulaciji premikanja traku.
4. MEROSLOVNE LASTNOSTI
4.1 Vrednost razdelka seštevalne skale
Vrednost, izražena v enotah mase, ki je enaka:
- vrednosti najmanjšega podrazdelka seštete mase:
(dt) pri zveznem (analognem) kazanju,
- razliki med dvema zaporednima vrednostma seštete
mase (dtd) pri nezveznem (digitalnem) kazanju.
4.2 Vrednost razdelka (d0) kazalnika ničle
Vrednost razdelka (d0) kazalnika ničle, izražena v
enotah mase, ki je enaka:
- vrednosti najmanjšega podrazdelka kazalnika ničle
pri zveznem (analognem) kazanju,
- razliki med dvema zaporednima vrednostma kazalnika
ničle pri nezveznem (digitalnem) kazanju.
4.3 Tehtalna dolžina (L)
Razdalja med osmi tehtalnih valjev na skrajnih
koncih tehtalne plošče, povečana za polovice razdalj
med osmi teh valjev in osmi najbližjih nosilnih
valjev transporterja.
4.4 Tehtalni cikel
Skupina operacij, ki so povezane z vsakim
prištevanjem delnega bremena, ob koncu katerih se
elementi naprave za seštevanje prvič povrnejo v
začetni položaj ali stanje.
4.5 Največja zmogljivost (max) in najmanjša zmogljivost
(min) tehtalne enote
4.5.1 Največja zmogljivost
Največje trenutno neto breme na transportnem traku,
ki naj bi ga tehtalna enota stehtala.
4.5.2 Najmanjša zmogljivost
Vrednost neto bremena, pod katero lahko uporaba
rezultatov tehtanja povzroči prevelik relativni
pogrešek v rezultatu seštevanja.
4.5.3 Tehtalno območje enote
Območje med najmanjšo in največjo zmogljivostjo.
4.6 Največji pretok (Qmax) in najmanjši pretok (Qmin)
4.6.1 Največji pretok
Največji pretok je pretok ob največji zmogljivosti
tehtalne enote in z največjo hitrostjo traku.
4.6.2 Najmanjši pretok
Vrednost pretoka, pod katero bi lahko pri rezultatih
tehtanja prišlo do prevelikih relativnih pogreškov.
4.7 Srednji preskusni pretok (Qe)
Količnik med sešteto maso (C) in trajanjem preskusa
(t):
C
Qe = ---
t
4.8 Najmanjše sešteto breme
Najmanjša sešteta masa proizvoda, pod katero bi
lahko na rezultat tehtanja vplivali pogreški, večji
od največjih dopustnih pogreškov za vsak pretok med
največjim in najmanjšim.
4.9 Največje breme na enoto dolžine na traku
Količnik med največjo zmogljivostjo tehtalne enote
in tehtalno dolžino:
Max
---
L
MEROSLOVNE ZAHTEVE
5. DOLOČITEV OBSEGA RAZREDOV TOČNOSTI
5.1 Razredi točnosti
Tračne tehtnice se delijo v dva razreda točnosti:
razred 1,
razred 2.
5.2 Razvrstitev
Tračne tehtnice se razvrščajo po meroslovnih
lastnosti in kakovosti.
5.2.1 Značilnosti razreda 1
5.2.1.1 Vrednost razdelka seštevalne skale
Vrednost razdelka seštevalne skale mora biti:
1
- manjša ali enaka ------ bremena, seštetega v eni uri pri
2000
največjem pretoku,
1
- večja ali enaka ------- tega bremena.
50000
5.2.1.2 Vrednost razdelka kazalnika ničle (d0):
Ob tem, da ni večja od vrednosti razdelka seštevalne
skale:
- mora biti vrednost razdelka zvezne (analogne)
1
skale manjša ali enaka ------- bremena, seštetega v eni
20000
uri pri največjem pretoku,
- mora biti nezvezna (digitalna) vrednost razdelka
1
manjša ali enaka ------- zgornjega bremena.
40000
5.2.2 Značilnosti razreda 2
5.2.2.1 Vrednost razdelka seštevalne skale
Vrednost razdelka seštevalne skale mora biti:
1
- manjša ali enaka ------ bremena, seštetega v eni uri pri
1000
največjem pretoku,
1
- večja ali enaka ------- tega bremena.
25000
5.2.2.2 Vrednost razdelka kazalnika ničle
Ob tem, da ni večja od vrednosti razdelka seštevalne
skale:
- mora biti vrednost razdelka zvezne (analogne)
1
skale manjša ali enaka ------- bremena, seštetega v eni
10000
uri pri največjem pretoku,
- mora biti vrednost razdelka nezvezne (digitalne)
1
skale manjša ali enaka ------- zgornjega bremena.
20000
5.2.3 Oblika vrednosti razdelkov
Vrednosti razdelkov morajo biti v naslednji obliki:
1 x 10(na n), 2 x 10(na n), 5 x 10(na n), pri čemer je
n pozitivno ali negativno celo število ali nič;
vendar pa vrednostim razdelkov kazalnika ničle in
vrednostim razdelkov preskusnega kazalnika ni treba
ustrezati tej zahtevi.
5.2.4 Tračne tehtnice, opremljene z napravo za preverjanje
ničle z dodatno maso
Pogoji, navedeni v točkah 5.2.1.2, 5.2.2.2 in 5.2.3
te priloge, ki se nanašajo na kazalnik ničle,
veljajo tudi za kazalnik kontrolne vrednosti.
5.2.5 Najmanjši pretok
Najmanjši pretok mora znašati 20 % največjega
pretoka.
6. NAJVEČJI DOPUSTNI POGREŠKI
Potem, ko je bila tračna tehtnica pravilno ničlirana
brez bremena, morajo biti največji dopustni
pogreški, pozitivni ali negativni, vsake seštete
mase, ki je večja ali enaka najmanjšemu seštetemu
bremenu, enaki spodaj navedenim vrednostim.
6.1 Največji dopustni pogreški ob EEC-prvi overitvi
merila
6.1.1 Razred 1
0,5 % seštetega bremena za vsak pretok, ki je med 20
in 100 % največjega pretoka.
6.1.2 Razred 2
1 % seštetega bremena za vsak pretok, ki je med 20
in 100 % največjega pretoka.
6.2 Največji dopustni pogreški med obratovanjem
6.2.1 Razred 1
1 % seštetega bremena za vsak pretok, ki je med 20
in 100 % največjega pretoka.
6.2.2 Razred 2
2 % seštetega bremena za vsak pretok, ki je med 20
in 100 % največjega pretoka.
7. VELJAVNOST NAJVEČJIH DOPUSTNIH POGREŠKOV
7.1 Če je preskusni kazalnik seštevka nezvezen
(digitalen), se največji dopustni pogreški povečajo
za eno vrednost razdelka te naprave.
7.2 Če je tračna tehtnica opremljena z več kazalniki
seštevka, pogreški v rezultatih, ki jih dajo
posamezni kazalniki, ne smejo presegati največjih
dopustnih pogreškov.
Razlika med posameznimi pari rezultatov pri danem
seštetem bremenu mora biti manjša ali enaka:
- vrednosti enega razdelka pri nezvezni
(digitalni) kazalni napravi, če te rezultate
kažeta dva nezvezna (digitalna) kazalnika,
- absolutni vrednosti največjega dopustnega
pogreška, če rezultate kažeta dva zvezna
(analogna) kazalnika,
- večji od naslednjih dveh vrednosti:
- absolutne vrednosti največjega dopustnega
pogreška ali
- vrednosti enega razdelka na zvezni
(digitalni) skali, če rezultate kažeta zvezni
(analogni) in nezvezni (digitalni) kazalnik.
7.3 Preskusi s simulacijo
7.3.1 Pozitivni ali negativni največji dopustni pogreški
med preskusi s simulacijo
7.3.1.1 Razred 1:
za vse pretoke med 5 in 20 % največjega pretoka:
0,07 % bremena, seštetega pri največjem pretoku v
času trajanja preskusa;
za vse pretoke med 20 in 100 % največjega pretoka:
0,35 % seštetega bremena.
7.3.1.2 Razred 2:
za vse pretoke med 5 in 20 % največjega pretoka:
0,14 % bremena, seštetega pri največjem pretoku v
času trajanja preskusa;
za vse pretoke med 20 in 100 % največjega pretoka:
0,7 % seštetega bremena.
7.3.2 Simulator gibanja
Pri simuliranju hitrosti premikanja za preskušanje
relativni pogrešek simulacije ne sme biti večji 20%
največjega dopustnega pogreška za sešteto breme.
Ta pogrešek je vključen v največji dopustni
pogrešek.
7.3.3 Razlika med rezultati, dobljenimi zaradi
spreminjanja simulirane hitrosti
Za vsako spremembo v hitrosti gibanja simulatorja,
ki ustreza razliki do 10 % hitrosti transportnega
traku, ki ga dobavi proizvajalec, razlika v
ustreznem pogrešku rezultatov preskusov s simulacijo
ne sme presegati 20 % največjega dopustnega pogreška
iz točke 7.3.1 te priloge.
7.3.4 Razlika med dvema rezultatoma, dobljenima z enakim
bremenom pri spremembi mesta obremenjevanja
Če se točka tehtanja enakega bremena spreminja na
način, ki je združljiv z načrtom sprejemnika
bremena, razlika med obema rezultatoma ne sme biti
večja od absolutne vrednosti največjega dopustnega
pogreška.
7.3.5 Ničliranje
Za vsako breme, ki je v območju ničlirne naprave,
morajo rezultati po ničliranju tehtnice ustrezati
največjim dopustnim pogreškom za sešteto breme.
7.3.6 Vplivni dejavniki
7.3.6.1 Temperatura
Po ničliranju morajo tračne tehtnice izpolnjevati
zahteve glede največjih dopustnih pogreškov pri vseh
navidezno konstantnih temperaturah med -10 in +40
°C. Za posebno uporabo pa imajo lahko tračne
tehtnice temperaturna območja, ki se razlikujejo od
zgoraj navedenih. V tem primeru mora tako območje
znašati najmanj 30 °C in mora biti označeno z
opisnimi oznakami. Med preskusi se šteje, da so
temperature navidezno konstantne, če nihanja niso
večja od 5 °C/h.
Pri spreminjanju za 10 °C in če sprememba
temperature ni večja od 5 °C/h, se kazanje ničle pri
tračnih tehtnicah ali kontrolna vrednost pri
tehtnicah, opremljenih z napravo za preverjanje
ničle z dodatno maso, ne sme spremeniti za več kot:
0,07 % za razred 1,
0,14 % za razred 2
bremena, seštetega pri največjem pretoku v času
trajanja preskusa.
7.3.6.2 Učinek napajanja z električno energijo
Tračne tehtnice morajo ustrezati zahtevam glede
največjih dopustnih pogreškov brez vmesnega
ničliranja, in sicer v okviru naslednjih meja - če
se napajanje spreminja z električno energijo:
- od -15 do +10 % normalne napetosti,
- od -2 do +2 % normalne frekvence.
7.3.6.3 Drugi vplivni dejavniki
Če na tračne tehtnice v normalnih pogojih uporabe
delujejo vplivni dejavniki, ki niso zajeti v točkah
7.3.6.1 in 7.3.6.2 te priloge in so posledica
namestitve (vibracije, atmosferske razmere itd.),
morajo tehtnice ustrezati zahtevam glede največjih
dopustnih pogreškov.
7.3.7 Meroslovne lastnosti
7.3.7.1 Ponovljivost
Razlika med pari rezultatov tehtanja, dobljenih za
enako breme, položeno pod istimi pogoji na
sprejemnik bremena, ne sme biti večja od absolutne
vrednosti največjega dopustnega pogreška.
7.3.7.2 Odzivnost naprave za seštevanje
Za vsak pretok med najmanjšim in največjim pretokom
in za dve bremeni, ki se med seboj razlikujeta za
vrednost, ki je enaka največjemu dopustnemu pogrešku
za to breme, mora biti razlika med rezultati
tehtanja najmanj enaka polovici izračunane
vrednosti, ki ustreza razliki med obema bremenoma.
7.3.7.3 Odzivnost kazalnika za ničliranje
Pri preskusih, ki trajajo tri minute, mora biti
jasno razvidna razlika med rezultati tehtanja,
dobljenimi brez bremena in z odloženim ali
odstranjenim bremenom, enaka naslednjim odstotkom
največje zmogljivosti:
0,1 % za razred 1,
0,2 % za razred 2.
7.3.7.4 Stabilnost ničle
7.3.7.4.1 Kratkoročna stabilnost
Po petih preskusih triminutnega obratovanja v prazno
spremembe med najmanjšimi in največjimi dobljenimi
rezultati ne smejo presegati naslednjih odstotkov
bremena, seštetega v eni uri pri največjem pretoku:
0,0025 % za razred 1
0,005 % za razred 2.
7.3.7.4.2 Dolgoročna stabilnost
Preskusi iz točke 7.3.7.4.1 te priloge se ponovijo
in po treh urah obratovanja v prazno pod stabilnimi
pogoji preskusa in brez vmesnega ničliranja:
- razlika med najmanjšim in največjim dobljenim
rezultatom ne sme presegati meja, določenih v
točki 7.3.7.4.1 te priloge,
- razlika med najmanjšim in največjim od vseh
dobljenih rezultatov (v točki 7.3.7.4.1 te priloge
in v prvi alinei tega odstavka) ne sme biti večja
od naslednjih odstotkov bremena, seštetega v eni
uri pri največjem pretoku:
0,0035 % za razred 1,
0,007 % za razred 2.
7.3.7.5 Dodatni kazalniki seštevka
Dodatni kazalniki seštevka:
- ne smejo vplivati na delovanje tehtnic,
- morajo biti zgrajeni tako, da so njihovi rezultati
pravilni.
7.3.7.6 Tračne tehtnice, opremljene z napravo za preverjanje
ničle z dodatno maso
Za tračne tehtnice, opremljene z napravo za
preverjanje ničle z dodatno maso, veljajo za
tehtanje z dodatno maso določbe, navedene v točkah
7.3.7.3 in 7.3.7.4 te priloge; največji dopustni
odmiki od kontrolne vrednosti se izračunajo s
sklicevanjem na te določbe.
7.4 Preskusi na kraju postavitve tehtnice
Največji dopustni pogreški se morajo nanašati na
vsako količino proizvoda, ki je najmanj enaka
najmanjšemu seštetemu bremenu.
7.4.1 Naprava za zaznavanje pomika
Med napravo za zaznavanje pomika in trakom ne sme
biti praktično nikakršnega zdrsa.
7.4.2 Tehtnica, ki se uporablja pri preskušanju
Tehtnica, ki se uporablja v preskusih s proizvodom
ali proizvodi, ki naj bi jih tračna tehtnica tehtala
(v nadaljnjem besedilu: preskusi z materialom), mora
omogočati preverjanje seštetega bremena s pogreškom,
ki ne presega 20 % največjega dopustnega pogreška.
7.4.3 Vrednost najmanjšega seštetega bremena
Najmanjše sešteto breme mora biti najmanj enako
največji od naslednjih treh vrednosti:
- bremenu, dobljenemu pri največjem pretoku ob
enem obratu traku,
- 2 % bremena, seštetega v eni uri pri
največjem pretoku, ali 200 vrednostim razdelka
seštevalne skale za razred 1,
- 1 % bremena, seštetega v eni uri pri
največjem pretoku, ali 100 vrednostim razdelka
seštevalne skale za razred 2.
7.4.4 Meroslovne lastnosti
7.4.4.1 Sprememba relativnih pogreškov
Razlika med relativnimi pogreški za več rezultatov
tehtanja, dobljenih pri skoraj enakih pretokih, za
približno iste količine proizvodov in pod istimi
pogoji, ne sme presegati absolutne vrednosti
največjega dopustnega pogreška.
7.4.4.2 Največji dopustni pogreški pri preverjanju ničle
Po celem številu obratov traku kazalnik ničle ne sme
v času trajanja preskusa prekoračiti naslednjih
odstotkov bremena, seštetega pri največjem pretoku:
0,1 % za razred 1,
0,2 % za razred 2.
7.4.4.3 Odzivnost kazalnika za ničliranje
Pri številu preskusov, ki je enako celemu številu
obratov traku, ki ne presega tri minute, mora biti
razločno vidna razlika med rezultati, dobljenimi pri
tehtanju brez bremena ter tehtanju z odloženim
oziroma odstranjenim bremenom, enaka naslednjim
odstotkom največje zmogljivosti:
0,1 % za razred 1,
0,2 % za razred 2.
7.4.4.4 Stabilnost ničle
Po petih preskusih, ki ustrezajo celemu številu
vrtljajev traku v trajanju, ki je čim bližje trem
minutam, sprememba med najmanjšim in največjim
dobljenim rezultatom ne sme presegati naslednjih
odstotkov bremena, seštetega v eni uri pri največjem
pretoku:
0,0035 % za razred 1,
0,007 % za razred 2.
7.4.4.5 Tehtnice, opremljene z napravo za preverjanje ničle
z dodatno maso
Pri tračnih tehtnicah, opremljenih z napravo za
preverjanje ničle, veljajo določbe, navedene v
točkah 7.4.4.2, 7.4.4.3 in 7.4.4.4 te priloge, tudi
za preskušanje z dodatno maso; največje dopustne
spremembe vrednosti se izračunajo glede na te
določbe.
Tračne tehtnice, ki so opremljene z napravo za
preverjanje ničle z dodatno maso, ki ustreza 20 %
največje zmogljivosti tehtalne enote, morajo biti
skladne tudi z določbami za preverjanje ničle v
točki 7.4.4.2 te priloge.
7.5 Pregled glavnih meroslovnih zahtev
TEHNIČNE ZAHTEVE
8. SESTAVA
Tračne tehtnice sestavljajo:
- tračni transporter,
- tehtalna enota,
- pretvornik gibanja,
- naprava za seštevanje,
- kazalnik skupnega seštevka,
- ničlirna naprava.
Ničlirna naprava na tračnih tehtnicah mora biti
opremljena s kazalnikom ničle, ki se razlikuje od
kazalnika seštevka, ali z napravo za preverjanje
ničle z dodatno maso:
- če kazalnik skupnega seštevka kaže samo
pozitivne vrednosti ali
- če je vrednost razdelka na seštevalni skali
večja od vrednosti razdelka kazalnika ničle,
navedene v točki 5.2.1.2 te priloge za razred 1 in
v točki 5.2.2.2 te priloge za razred 2.
8.1 Varnost delovanja
8.1.1 Odsotnost značilnosti, ki bi omogočale zlorabo
Tračne tehtnice ne smejo imeti nobenih značilnosti,
ki bi omogočale njihovo zlorabo.
8.1.2 Onemogočanje napačnega naravnavanja ali naključne
okvare
Tako mehanske kot elektromehanske tehtnice morajo
biti zgrajene tako, da v normalnih okoliščinah ne
more priti do napačnih naravnavanj ali do naključne
okvare, ne da bi se z lahkoto ugotovil učinek takega
napačnega naravnavanje oziroma naključne okvare.
8.1.3 Zaščita krmilij tračne tehtnice
Krmilja tračnih tehtnic morajo biti načrtovana tako,
da v normalnih okoliščinah ne morejo obmirovati v
drugačnih položajih kot v tistih, ki so bili
predvideni, ne da bi se med manevrom onemogočilo
vsako kazanje ali tiskanje.
8.1.4 Kazalniki seštevka, ki so oddaljeni, morajo imeti
naprave, ki so skladne s točko 8.8 te priloge.
8.2 Tračni transporter
8.2.1 Tračna tehtnica s tračnim transporterjem
Tračni transporter mora biti zgrajen robustno in
tvoriti trden sestav. Če se kot edini vzvod za breme
na tehtalni enoti uporabi valjčna opora, je treba
proizvod položiti na vrtišče.
8.2.2 Tračna tehtnica s tehtalno ploščo
Nosilna konstrukcija tračnega transporterja mora
biti zgrajena robustno. Na vsakem ravnem podolžnem
odseku mora proga valja zagotavljati, da je trak
stalno oprt na tehtalne valje in je s tem
zagotovljeno pravilno tehtanje. Po potrebi se tračni
transporter opremi z napravo za čiščenje traku,
katere položaj in obratovanje pa ne smeta vplivati
na rezultate tehtanja.
8.2.3 Posebni pogoji namestitve
Tračne tehtnice morajo biti takšne, da namestitev
proge za valje, sestavljanje in montaža traku ter
ureditev podajanja proizvoda pri rezultatu tehtanja
ne povzročijo nikakršnih napak.
8.2.3.1 Valjčna proga
Po potrebi je treba zagotoviti učinkovit sistem
zaščite pred korozijo in zastoji.
Zgornje nosilne površine valjev ene skupine morajo
ležati skoraj v isti ravnini;
Valjčna proga mora biti taka, da ne pride do
oddrsavanja proizvoda.
8.2.3.2 Transportni trak
8.2.3.2.1 Masa transportnega traku na enoto dolžine
Masa transportnega traku na enoto dolžine naj bo
praktično konstantna; spoji ne smejo povzročati
nikakršnih motenj pri njegovem delovanju.
8.2.3.2.2 Hitrost in dolžina traku morata zagotavljati
izvajanje ničliranja v času, ki ni daljši od treh
minut. Če tega določila ni mogoče izpolniti, mora
biti tračna tehtnica opremljena s polavtomatsko ali
avtomatsko ničlirno napravo.
8.2.3.2.3 Hitrost traku se ne sme spreminjati za več kot
5 % hitrosti, za katero je bila tračna tehtnica
načrtovana.
8.2.3.3 Tehtalna dolžina
Tračne tehtnice morajo biti zgrajene tako, da se
tehtalna dolžina med obratovanjem ne spreminja.
Zagotoviti je treba možnost zapečatenja naprav za
naravnavanje tehtalne dolžine.
8.2.3.4 Nateg traku
Na dani točki na progi za valje mora biti nateg
traku praktično konstanten.
Nateg naj bo takšen, da pri normalnih obratovalnih
pogojih ne prihaja do zamika med trakom in pogonskim
bobnom.
8.2.3.5 Vpliv proizvoda
Prihod proizvoda na transportni trak ne sme vplivati
na rezultate tehtanja.
8.3 Tehtalna enota
8.3.1 Splošno
Tehtalna enota mora ustrezati svojemu namenu. Kjer
je potrebno, mora biti zaščitena proti učinku
naključnih bremen, ki presegajo največjo
zmogljivost.
Sprejemnik bremena naj bo načrtovan tako, da ne bo
mogel povzročati dodatnih pogreškov ne glede na to,
kakšno je podajanje.
8.3.2 Naprava za uravnoteženje bremena
Naprava za uravnoteženje bremena mora delovati
zvezno od nič do vrednosti mase, ki je najmanj enaka
največji zmogljivosti. Dokler tehtalna enota ne
deluje pod normalnimi obratovalnimi pogoji, se
tehtanje ne sme začeti.
8.4 Pretvornik premikanja
Naprava za zaznavanje pomika (3.2.1.3.1) mora biti
načrtovana tako, da ni nikakršne možnosti za zdrs,
ki bi lahko vplival na rezultate tehtanja, ne glede
na to, ali je trak naložen ali ne.
Če so informacije nezvezne, morajo ustrezati pomikom
traku, ki so enaki ali manjši od tehtalne dolžine.
Če so informacije zvezne, jih ne smemo nadomestiti s
signalom, ki je neodvisen od transportnega traku,
razen pri preverjanju ali naravnavanju.
8.5 Kazalniki seštevka in tiskalne naprave
8.5.1 Kakovost kazanja
Kazalniki seštevka in tiskalne naprave morajo
omogočati zanesljivo, enostavno in nedvoumno
razbiranje rezultatov z enostavnim vzporejanjem
številk in morajo nositi ime ali simbol ustrezne
enote mase. Kazalnike skupnega seštevka ne sme biti
mogoče ničlirati.
8.5.2 Vrednost razdelka tračnih tehtnic, opremljenih z več
kazalniki seštevka ali tiskalnimi napravami
Vrednost razdelka zveznega (analognega) kazalnika
oziroma kazalnikov seštevka na tračni tehtnici ne
sme presegati dvakratne vrednosti razdelka
nezveznega (digitalnega) kazalnika seštevka oziroma
naprav. Vsi nezvezni (digitalni) kazalniki seštevka
ali tiskalne naprave na eni tračni tehtnici morajo
imeti isto vrednost razdelka.
8.5.3 Oblike nezveznih (digitalnih) rezultatov tehtanja
Rezultati, ki jih dajejo nezvezne (digitalne)
kazalne naprave, se kažejo izključno v obliki v
vrsto postavljenih številk.
8.5.4 Zanesljivost
Pokazani rezultati se ne smejo popačiti na primer
zaradi naključne ustavitve traku ali zaradi izpada
električnega napajanja.
8.5.5 Območje kazanja
Kazalniki skupnega seštevka morajo omogočati
razbiranje vrednosti, ki je najmanj enaka količini
proizvoda, stehtani v 10 urah obratovanja pri
največjem pretoku.
8.5.6 Dodatni kazalniki seštevka
Vrednost razdelka dodatnega kazalnika seštevka mora
biti enaka najmanj 10-kratni vrednosti razdelka
seštevalne skale, ki je navedena na napisni ploščici.
Zahteve iz točke 5.2 te priloge za te naprave ne veljajo.
8.5.7 Vklop kazalnikov seštevka
Kazalniki seštevka in tiskalne naprave, ki kažejo
samo pozitivne vrednosti, morajo biti v času
obratovanja traku brez bremena izklopljene.
Vklop in izklop kazalnika seštevka mora opraviti
tračna tehtnica sama, sproži pa ju breme.
Kazalnik seštevka in tiskalne naprave, ki kažejo
pozitivne in negativne vrednosti, morajo biti v času
obratovanja traku brez bremena vklopljeni in morajo
biti zgrajeni tako, da vibracije ne morejo vplivati
na pokazane rezultate.
Preskusni kazalnik seštevka sme delovati samo med
preskušanjem.
8.5.8 Preskusni kazalnik seštevka
Če je vrednost razdelka kazalnika skupnega seštevka
večja kot
- 0,1 % najmanjšega seštetega bremena za razred 1,
- 0,2 % najmanjšega seštetega bremena za razred 2,
mora imeti tračna tehtnica ločen preskusni kazalnik,
katerega vrednost razdelka ne presega zgornjih
odstotkov.
8.6 Ničlirna naprava
Maso neobremenjenega traku, ki pritiska na
sprejemnik bremena, mora biti mogoče uravnotežiti.
8.6.1 Neavtomatska ničlirna naprava
Če je napravo mogoče ročno zvezno naravnati, učinek
vsakega premočrtnega oziroma krožnega gibanja
končnega krmilnega elementa za 10 mm oziroma za pol
obrata v eni uri ne sme prekoračiti:
- 0,1 % bremena, seštetega pri največjem pretoku v
eni uri, za razred 1,
- 0,2 % bremena, seštetega pri največjem pretoku v
eni uri, za razred 2.
Če je napravo mogoče ročno nezvezno naravnati,
učinek, ki ustreza vrednosti razdelka krmilnega
elementa, v eni uri ne sme prekoračiti:
- 0,01 % bremena, seštetega pri največjem pretoku v
eni uri, za razred 1,
- 0,02 % bremena, seštetega pri največjem pretoku v
eni uri, za razred 2.
Z lahkoto mora biti mogoče ugotoviti, ali je
potreben pozitivni ali negativni popravek.
8.6.2 Polavtomatska ali avtomatska ničlirna naprava
Polavtomatske ali avtomatske ničlirne naprave morajo
biti zgrajene tako, da:
- se ničliranje zgodi po celem številu vrtljajev
traku,
- je pokazan konec obratovanja,
- so pokazane meje naravnavanj.
Pogrešek naravnavanja teh naprav v eni uri
obratovanja ne sme biti večji od:
- 0,1 % bremena, seštetega pri največjem pretoku v
eni uri, za razred 1,
- 0,2 % bremena, seštetega pri največjem pretoku v
eni uri, za razred 2.
Avtomatske ničlirne naprave morajo biti med
preskušanjem izklopljene.
8.6.3 Naprava za preverjanje ničle
Naprava za preverjanje ničle deluje s pomočjo
dodatne mase, ki je pritisnjena na tehtalno enoto
ali električno simulirana.
Naprava mora izpolnjevati naslednje zahteve:
- maso mora konstantno pritiskati ustrezen
mehanizem,
- pritiskanje mase mora biti možno le, če se
trak vrti brez bremena,
- masa mora biti zaščitena pred prahom,
- operacijo preverjanja ničle je vedno treba
izvesti na enak način,
- operacija preverjanja ničle se mora
avtomatsko ustaviti po vnaprej določenem celem
številu vrtljajev traku,
- po preverjanju ničle mora biti pokazana
kontrolna vrednost, ki temelji na dodatni masi in
številu vrtljajev traku.
8.6.4 Tračne tehtnice, opremljene z napravo za preverjanje
ničle z dodatno maso
Tračne tehtnice, opremljene s kazalniki seštevka, ki
kažejo samo pozitivne vrednosti, morajo biti
opremljene z napravo za preverjanje ničle, skladno s
točko 8.6.3 te priloge. Dodatna masa naj znaša 5 %
največje zmogljivosti tehtalne enote.
Tračne tehtnice, opremljene s kazalniki seštevka, ki
kažejo pozitivne ali negativne vrednosti, so lahko
opremljene z napravo za preverjanje ničle, skladno s
točko 8.6.3 te priloge. Dodatna masa mora znašati 5
% oziroma 20 % največje zmogljivosti tehtalne enote.
8.7 Kazalnik ničle
Kazalnik ničle ne sme v nobenem primeru posegati v
rezultate kazalnika seštevka.
8.8 Opozorilo, da tehtanje ni ustrezalo največji
zmogljivosti tehtalne enote ali največjemu oziroma
najmanjšemu pretoku
Če so bile prekoračene vrednosti največjega pretoka
ali zmogljivosti ali če ni bila dosežena vrednost
najmanjšega pretoka, mora tehtnica oddati ustrezen
signal.
8.9 Pomožne naprave
Pomožne naprave ne smejo vplivati na rezultate
tehtanja.
NAČINI UGOTAVLJANJA SKLADNOSTI
9. EEC-ODOBRITEV TIPA MERILA
9.1 Vloga za EEC-odobritev tipa merila
Vloga za EEC-odobritev tipa merila mora vsebovati
naslednje podatke:
9.1.1 Meroslovne lastnosti:
9.1.1.1 napise iz 4. člena tega pravilnika,
9.1.1.2 posebne značilnosti tehtalne enote.
K vlogi za EEC-odobritev tipa merila mora biti
priložena naslednja dokumentacija:
- načrt ali risba celotnega sestava,
- zahtevani načrti, modeli ali fotografije, ki kažejo
meroslovne podrobnosti,
-opis in shema, ki nedvoumno ponazarjata delovanje
tračne tehtnice.
9.2 Pregled za EEC-odobritev tipa merila
9.2.1 Preskusi s simulacijo
Ti preskusi se izvedejo na tračni tehtnici skupaj s
transportnim trakom, s katerim je povezana, ali brez
njega.
Ti preskusi morajo zlasti omogočati ocenjevanje
učinka vplivnih dejavnikov, ki bi lahko vplivali na
tračno tehtnico pod normalnimi pogoji uporabe
(temperatura, napetost, frekvenca itd.). Te
dejavnike je po potrebi treba pregledati ločeno.
Tračne tehtnice morajo izpolnjevati zahteve iz točke
7.3 te priloge.
9.2.2 Preskusi pod normalnimi pogoji uporabe
K tem preskusom spadajo preskusi z materialom, ki
jih je treba izvajati s količino proizvoda, ki je
najmanj enaka najmanjšemu seštetemu bremenu pri
pretoku med najmanjšim in največjim.
Tračne tehtnice morajo izpolnjevati zahteve iz točke
7.4. te priloge.
10. EEC-PRVA OVERITEV MERILA
EEC-prva overitev tračnih tehtnic se izvede v dveh
fazah.
10.1 Prvo fazo predstavljajo:
- preverjanje skladnosti tračne tehtnice z odobrenim
tipom merila ter pregled različnih delov
mehanizma,
- preskusi seštevanja s pomočjo simulacije gibanja,
skladno z zahtevami točk 7.3.1, 7.3.3, 7.3.4,
7.3.5 in 7.3.7, razen točke 7.3.7.4.2 te priloge.
Pri tračnih tehtnicah s tračnim transporterjem
(točka 3.1.2.2 te priloge) se preskusi izvedejo na
celotni tehtnici.
Pri tračnih tehtnicah s tehtalno ploščo (točka 3.1.1
te priloge) se preskusi izvedejo na tračni tehtnici
brez tračnega transporterja ter z uporabo naprave za
simulacijo gibanja.
Ti preskusi morajo pokazati rezultate seštevanja, to
je sešteto maso in število obratov ali število, ki
predstavlja dolžino traku, ki jo je teoretično
prešel.
10.2 Potek druge faze
10.2.1 Preskusi na kraju postavitve tehtnice
Preskuse na kraju postavitve tehtnice mora biti
mogoče izvesti zanesljivo in enostavno s proizvodom
oziroma proizvodi, ki se tehtajo. Namestitev tračnih
tehtnic mora biti načrtovana tako, da je mogoče
izvajati njihovo preverjanje, ne da bi prekinjali
normalno obratovanje.
V bližini preskušane tračne tehtnice oziroma tehtnic
mora biti stalno na voljo preskusna tehtnica, ki je
skladna z zahtevami točke 7.4.2 te priloge,
skladiščenje in transport pa organizirana tako, da
je preprečena morebitna izguba proizvoda.
10.2.2 Preverjanje naprave za zaznavanje pomika
Če se upravičeno domneva, da lahko naprava za
zaznavanje pomika zdrsuje, je treba tak zdrs
izmeriti.
10.2.3 Preverjanje ničliranja
Preverjanje se izvede na celem številu obratov traku
pod pogoji iz točk 7.4.4.2 in 7.4.4.5 te priloge.
10.2.4 Stabilnost ničle
Pri preskusih na kraju postavitve tehtnice mora
stabilnost ničle ustrezati zahtevam točke 7.4.4.4 te
priloge.
Na tehtnicah, opremljenih z napravo za preverjanje
ničle z dodatno maso, je treba preskus izvesti
najmanj petkrat. Izmerjeni odmiki od kontrolne
vrednosti ne smejo presegati vrednosti, izračunane s
pomočjo določb iz točke 7.4.4.4 te priloge.
10.2.5 Preskusi z materialom
Ti preskusi morajo pri normalnih pogojih uporabe
zajemati najmanj dva pretoka med najmanjšim in
največjim. Izvedejo se s tako količino proizvoda, ki
je najmanj enaka najmanjšemu seštetemu bremenu.
Masa proizvoda se preveri, preden gre le-ta čez
tračno tehtnico ali potem.
OSTALE DOLOČBE
11 ZGRADBA
11.1 Posebni pogoji namestitve
Tračne tehtnice morajo izpolnjevati naslednje pogoje
namestitve:
11.1.1 Valjčna proga
Zgornja nosilna površina valjev in skupin valjev, ki
tvorijo progo transportnega traku, mora biti
vzporedna s posamezno skupino valjev. Skladnost s to
zahtevo ni nujna za valje v neposredni bližini
končnih bobnov. Naklon osi stranskega valja glede na
os srednjega valja ne sme biti večji od 20° pri
razredu 1 in 30° pri razredu 2.
Naklon podolžnega, ravnega dela ravnine zgornje
nosilne površine valjev ne sme biti večji od 10 % za
razred 1 in 20 % za razred 2, če proizvod pri tem ne
zdrsuje.
Za razred 1 morajo biti tehtalni valji in nosilni
valji neposredno pred tehtalno ploščo in za njo
uležajeni na krogličnih ležajih ali na podobni vrsti
ležajev; poravnanost teh valjev za dano breme, ki je
približno enako polovici zmogljivosti, mora biti v
okviru 0,3 mm, pogrešek ekscentričnosti pa ne sme
presegati 0,2 mm.
11.1.2 Transportni trak
11.1.2.1 Spoji
Trak mora biti sestavljen iz enega ali dveh delov z
enakimi značilnostmi; spoj ali spoji morajo biti
poševni, ostri kot med spojem in stranskim robom
traku pa ne sme presegati 45°.
11.1.2.2 Dolžina
Dolžina odvitega traku ne sme presegati krajše od
naslednjih dveh vrednosti:
- poti, ki jo opravi katera koli točka na traku v 1,5
minute pri najmanjši nazivni hitrosti, ali
- 100 m.
11.1.3 Delovanje proizvoda
Razdalja med tehtalno ploščo in podajalno napravo
mora biti enaka dolžini od dva- do petkratne poti,
ki jo opravi katera koli točka na traku v eni
sekundi pri največji hitrosti.
11.2 Pretvornik gibanja
Dolžina, ki ustreza premikanju traku, ali hitrost se
morata meriti na notranji strani traku.
Tehtnice, ki delujejo z integracijo, morajo
omogočati namestitev pretvornika gibanja z napravo,
ki omogoča štetje števila obratov ali delov obratov
naprave za zaznavanje pomika.
11.3 Kazalnika trenutnega bremena in pretoka
Tisti deli skale kazalnikov trenutnega bremena in
pretoka, ki ustrezajo vrednostim, ki ne ležijo med
najmanjšim in največjim pretokom, se morajo
razlikovati od ostale skale.
Oba kazalnika lahko zamenja ali nadomesti
registrirna naprava, če le-ta ne vpliva na rezultate
tehtanja.
Če je kazalnik trenutnega bremena hkrati tudi
kazalnik pretoka, mora imeti napis:
"Pretok velja pri hitrosti traku .... m/s."
11.4 Kazalniki seštevka in tiskalne naprave
Kazalniki seštevka in tiskalne naprave, ki kažejo
samo pozitivne vrednosti traku, se morajo vklopiti
takoj, ko je doseženih 5 % največjega pretoka.