Na podlagi prvega in četrtega odstavka 9. člena in petega odstavka 11. člena zakona o meroslovju (Uradni list RS, št. 22/00) izdaja ministrica za šolstvo, znanost in šport

Ta pravilnik določa meroslovne in z njimi povezane tehnične zahteve, ki jih morajo izpolnjevati merilniki tlaka v pnevmatikah (v nadaljnjem besedilu: merilniki tlaka), ki lahko nosijo oznake in znake EEC, postopke ugotavljanja skladnosti in overitev, roke rednih overitev in način označevanja.
Merilniki tlaka so merilniki, ki merijo in prikazujejo razliko med tlakom zraka ali ekvivalentnega medija v pnevmatikah in zunanjim zračnim tlakom.

Ta pravilnik se nanaša na merilnike tlaka z mehanskim elastičnim zaznavalom in mehanskim sistemom prenosa elastične deformacije zaznavala na kazalno napravo in brez prednastavitvenih naprav.
Ta pravilnik se označi s skrajšano oznako MP-22-86/217.

Največji dopustni pozitivni ali negativni pogreški so glede na izmerjeni tlak določeni kot absolutne vrednosti.

-----------------------------------------------------------------
        Izmerjeni tlak            Največji dopustni pogrešek
-----------------------------------------------------------------
          0 do 4 bar                        0,08 bar
      od 4 bar do 10 bar                    0,16 bar
          nad 10 bar                        0,25 bar
-----------------------------------------------------------------

Pri uporabi merilnika tlaka v temperaturnem območju od 15 °C do 25 °C največji dopustni pogreški ne smejo biti preseženi. To temperaturno območje je označeno kot referenčno temperaturno območje.

Pri temperaturah, ki so zunaj referenčnega temperaturnega območja, toda med –10 °C in +40 °C, so največje dopustne temperaturno odvisne spremembe kazanja:

-----------------------------------------------------------------
       Izmerjeni tlak           Največji dopustni pogrešek
-----------------------------------------------------------------
         0 do 4 bar             0,1% od 4 bar na stopinj C
     od 4 bar do 10 bar        0,05% od 10 bar na stopinj C
         nad 10 bar      0,05% od zgornje meje skale na stopinj C
-----------------------------------------------------------------

Najmanjši razdelek na skali merilnika tlaka mora biti 0,1 bar.

Pri atmosferskem tlaku se mora mehanski kazalec vrniti na vrednost “0” ali na drugo oznako na skali, ki pa se mora jasno razlikovati od vrednosti razdelka. Odstopanje ne sme preseči vrednosti največjega dopustnega pogreška iz 3. člena tega pravilnika.

Razlika v kazanju istega tlaka pri merjenju v naraščajoči in nato v padajoči smeri ne sme presegati vrednosti največjega dopustnega pogreška iz 3. člena tega pravilnika. Ta pogrešek se imenuje histerezni pogrešek in se ugotavlja v referenčnem temperaturnem območju potem, ko je bil merilnik 20 minut izpostavljen tlaku, enakemu zgornji meji merilnega območja.

Konstrukcija merilnika tlaka mora zagotavljati časovno stabilnost meroslovnih lastnosti. Obseg preskusov meroslovne stabilnosti v mehanskem okolju se usklajuje z meroslovno tehnično dokumentacijo proizvajalca merilnikov tlaka.
Preskus stabilnosti meroslovnih lastnosti v mehanskem okolju mora vključevati:
a) obremenitev s tlakom, ki za 25% presega zgornjo mejo merilnega območja, s trajanjem 15 minut,
b) obremenitev s 1000 tlačnimi impulzi od 0 do 90–95% zgornje meje merilnega območja,
c) izpostavitev 10 000 ciklom tlaka, ki se spreminja od pribl. 20% do pribl. 75% zgornje meje merilnega območja s ponavljalno frekvenco, ki ne presega 60 ciklov na minuto,
d) izpostavitev temperaturama –20 °C in +50 °C po šest ur pri vsaki od obeh temperatur.
Po opravljenih preskusih a), b) in c) in po enournem mirovanju morajo merilniki tlaka še vedno izpolnjevati zahteve iz 3., 6. in 7. člena tega pravilnika.
Po opravljenem temperaturnem preskusu iz točke d) tega člena morajo merilniki tlaka mirovati šest ur na temperaturi znotraj referenčnega temperaturnega območja. Po tem času morajo izpolnjevati zahteve iz 3., 6. in 7. člena tega pravilnika.

Kazalna naprava mora v merilnem območju omogočati neposredno in točno razbiranje vrednosti izmerjenega tlaka. Tisti del kazalca, ki se prekriva z razdelbami na skali, ne sme biti debelejši od samih razdelb na skali. Kazalec mora pokrivati približno polovico dolžine najkrajših razdelbnih črt. Največja razdalja med ravnino gibanja kazalca in ravnino skale ne sme biti večja od 2 mm oziroma 0,02 L + 1 mm, kjer je L razdalja med osjo vrtenja kazalca in njegovo konico.

Vrednosti razdelkov morajo biti po vsej skali enake, dolžina pa večja od 1,25 mm.
Vsaka peta razdelbna črta mora biti daljša od ostalih. Vse razdelbne črte morajo biti enako debele in ne smejo presegati petine dolžine razdelka.
Vsaka peta ali deseta razdelbna črta mora biti oštevilčena.

Merilnik tlaka mora biti opremljen z naslednjimi dobro prepoznavnimi in neizbrisnimi napisi in oznakami:
a) na številčnici:
– simbolom za merjeno veličino Pe,
– mersko enoto bar,
– po potrebi oznako, ki kaže lego merilnika med normalno uporabo;
b) na številčnici ali na drugem primernem mestu:
– imenom oziroma oznako proizvajalca,
– identifikacijsko oznako tipa merilnika,
– oznako EEC-odobritve tipa.
Vsi drugi napisi in oznake so dopustni le v primeru, da ne ovirajo razbiranja rezultata merjenja in ne vplivajo na pomen obveznih oznak in napisov.

Na merilniku tlaka mora biti predvideno mesto za namestitev:
– oznake EEC-prve overitve,
– dodatnih zaščitnih oznak, ki preprečujejo nepooblaščen dostop do vseh mest, prek katerih je mogoče vplivati na meroslovne lastnosti merilnika.

Zahteva za EEC-odobritev tipa mora obsegati:
a) najmanj dva reprezentačna vzorca merilnika tlaka,
b) meroslovno tehnično dokumentacijo, ki vključuje naslednje podatke:
– opis merilnika s tehničnimi risbami,
– podatek o razredu točnosti,
– perspektivno risbo ali fotografijo merilnika,
– sestavno risbo ter seznam sestavnih delov,
– oznako mest za namestitev overitvenih in drugih zaščitnih oznak,
– izjavo, iz katere je razvidno, katerim predpisom oziroma standardom ustreza merilo, za katero se zahteva EEC-odobritev tipa merila.
Ugotavljanje skladnosti se izvaja po določilih tega pravilnika z etalonskimi merilniki tlaka, katerih merilna negotovost ne sme presegati ene četrtine vrednosti največjega dopustnega merilnega pogreška merilnika, na katerem se izvajajo meritve v sklopu preskusa tipa.
Ugotavljanje točnosti kazanja se izvede v najmanj petih točkah, ki so enakomerno razporejene po merilnem območju merilnika, pri čemer naj bo po ena merilna točka v bližini najnižje vrednosti, druga pa v bližini največje vrednosti merilnega območja.

EEC-prva overitev vključuje:
– ugotavljanje skladnosti merilnika tlaka z odobrenim tipom,
– ugotavljanje točnosti kazanja v najmanj treh točkah merilnega območja,
– po potrebi ugotavljanje histereznega pogreška v najmanj treh točkah merilnega območja.

Za merilnike tlaka so obvezne overitve. Rok za redne overitve je 1 leto. Redne in izredne overitve vključujejo:
– ugotavljanje skladnosti z odobrenim tipom,
– meroslovni pregled, s katerim se ugotavlja, ali merilnik tlaka ustreza zahtevam tega pravilnika. Meroslovni pregled pri redni ali izredni overitvi je enak pregledu, ki je predpisan za EEC-prvo overitev.

Ta pravilnik začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije, uporabljati pa se začne z dnem pristopa Slovenije v Evropsko unijo oziroma z dnem uveljavitve ustreznega mednarodnega sporazuma.

* Ta pravilnik smiselno povzema vsebino direktive EGS o približevanju zakonov držav članic, ki se nanašajo na merilnike tlaka v pnevmatikah (86/217/EGS).