Na podlagi 39. in 40. člena zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (Uradni list SRS, št. 18/84, 37/85, 29/86 ter Uradni list RS, št. 26/90, 18/93, 47/93, 71/93 in 44/97) in 7. člena statuta Mestne občine Slovenj Gradec (Uradni list RS, št. 29/99) je Občinski svet mestne občine Slovenj Gradec dne 11. 9. 2001 sprejel

S tem odlokom se sprejmejo prostorske regulacije za prenovo, dopolnilno gradnjo in komunalno asanacijo ureditvenega območja industrijske cone v sotočju reke Mislinje in Suhadolnice, ki ga je izdelal Studio XX iz Slovenj Gradca, Cankarjeva 21, pod projektno številko 20/99.

Odlok o ureditvenem načrtu “Sotočje” se sprejema zaradi zastarelosti ter nesistematične aplikativne realizacije veljavnega zazidalnega načrta. Ureditveni načrt opredeljuje pogoje za posege v prostor v zvezi s potrebami sedanjih in potencialnih uporabnikov na območju obrtnoindustrijske cone v Slovenj Gradcu (IC 3). Odlok določa pogoje za prenovo grajene strukture zlasti v smislu programske zasnove in postopne rehabilitacije cone in prehajanju stičnih območij na obrobju zazidave v vsebine in forme, ki so spoznane za mestotvorne ter pogoje v zvezi s posegi v zelene in obvodne površine območja.
Območje je z realizirano mestno obvoznico in z izgradnjo industrijske povezovalne ceste neposredno vezano na mestno prometno mrežo. Z načrtovano povezavo Kidričeve ceste z zahodno obvoznico pa območje dobi izrazito mestotvorno funkcijo, ki ga je potrebno temu primerno tudi oblikovati. Posebna pozornost je namenjena ureditvi mirujočega prometa – parkiranje in garažiranje vozil zaposlenih in uporabnikov storitev na severnem delu območja, ki predstavlja izpostavljeno mestno veduto ob vstopu v mesto.

Ureditveni načrt “Sotočje” vsebuje:
– besedilo odloka o spremembah in dopolnitvah ureditvenega načrta,
– obrazložitev,
– soglasja pristojnih organov, organizacij in skupnosti z obrazložitvijo pogojev,
– grafične priloge:

– izsek iz sprememb in dopolnitev
prostorskih sestavin dolgoročnega in
srednjeročnega plana Mestne občine
Slovenj Gradec (kataster)                             M 1:10 000
– topografski načrt z mejami območja  urejanja          M 1: 500
– zazidalna situacija – Regulacije v  prostoru          M 1: 500
– tehnični elementi za zakoličenje
objektov in parcel                                      M 1: 500
– načrt gradbenih parcel                                M 1: 500
– prometna ureditev                                     M 1: 500
– programska zasnova komunalnih,
energetskih in telekomunikacijskih objektov
in naprav                                               M 1: 500
– etape izvajanja načrta                                M 1: 500
– rušitvena situacija                                   M 1: 500

Posegi v prostor morajo upoštevati regulacijske elemente prikazane na regulacijskih kartah:
Pomen regulacijskih elementov je:
– gradbena meja (GM) je linija, ki jo novograjeni objekti ne smejo presegati, lahko pa se je dotikajo, ali pa so odmaknjeni od nje v notranjost;
– gradbena linija (GL) je črta, na katero morajo biti z enim robom postavljeni objekti, ki se gradijo na zemljiščih ob tej črti. Dovoljeni so le manjši zamiki fasade (delov fasade) od gradbene linije. Objekt lahko presega gradbeno mejo ali gradbeno linijo le s funkcionalnimi elementi, ki bistveno ne vplivajo na oblikovni vtis gradbene mase. To so nadstrešnice, nastopne stopnice, vetrolovi in podobno;
– funkcionalna enota (F) je površina ene ali več parcel, za katere veljajo enaka določila za posege v prostor;
– cestni odsek (C) je površina, namenjena prometu in ne predstavlja vedno površine v javni rabi;
– višina (V) je maksimalna višina objekta ali dela objekta.
Če regulacijski elementi ne določajo odmikov med posameznimi objekti, veljajo naslednja pravila za odmike predvidenega objekta:
– minimalno toliko od objekta na sosednji parceli oziroma funkcionalni enoti, kot to določajo svetlobno tehnične zahteve;
– minimalno toliko od parcelne meje, da je možna njegova normalna uporaba;
– minimalno toliko od parcelne meje, kot določajo požarnovarstveni predpisi.

Območje ureditvenega načrta je del območja Industrijske cone IC 3 V Slovenj Gradcu in sicer območje, ki je namenjeno postopni rehabilitaciji v smislu mehčanja prehoda iz čiste proizvodne funkcije na robno umeščanje terciarnih in kvartarnih dejavnosti značilnih za sosednja območja.

Območje ureditvenega načrta predstavljajo pozidana in nepozidana stavbna zemljišča med Kidričevo cesto, vodotokom Suhodolnica, odsekom obvoznice in Francetovo cesto v Slovenj Gradcu.
Območje urejanja je prikazano v grafični prilogi.

Skupna merila in pogoji veljajo na celotnem območju urejanja, če ni v posebnih merilih in pogojih določeno drugače.

Na celotnem območju so, razen če je v posebnih merilih in pogojih določeno drugače, dovoljeni naslednji posegi:
– novogradnje,
– tekoča vzdrževalna dela,
– rušenje objektov in druga dela v zvezi s pripravo stavbnega zemljišča,
– gradnja nadomestnih objektov,
– rekonstrukcije in adaptacije (funkcionalne izboljšave),
– gradnja objektov in naprav za potrebe komunale, energetike, prometa in zvez,
– spremembe namembnosti obstoječih objektov v okviru osnovne namembnosti območja urejanja,
– vodnogospodarske ureditve, postavitev mikrourbane opreme ter urejanje odprtih površin.
Spremembe namembnosti v obstoječih objektih so dovoljene le, če velikost funkcionalnega zemljišča ustreza normativnim pogojem za novo dejavnost, če je na zemljišču možno zagotoviti potrebno število parkirnih mest in če nova dejavnost ne povzroča motenj v okolju.

Objekte je možno na podlagi posebne urbanistične presoje, ki jo pridobi investitor, graditi tudi med gradbenimi linijami in mejami, kadar to zahteva organizacija dejavnosti oziroma organizacija tehnološkega procesa.

Začasni objekti in reklamna znamenja se lahko postavijo na javnih površinah tako, da dopolnjujejo javni prostor, da se prilagajajo njegovi ureditvi in ne ovirajo komunalnih in prometnih objektov in naprav. Za postavitev teh objektov si mora investitor pridobiti soglasje pristojne občinske strokovne službe.

Posebno pozornost je treba posvetiti oblikovanju zunanje ureditve in tistih fasad, ki komunicirajo s sosednjimi območji in ki so vizualno bolj eksponirane, npr. v smeri proti obvoznici ob vstopu v mestno območje mesta Slovenj Gradec.
Fasadni elementi predvidenih objektov se prilagajajo in usklajujejo z oblikovnimi elementi že zgrajenih proizvodnih enot na tem območju, v smislu poenotene mikroambientalne podobe tega predela.
Ureditveni in hortikulturni načrti morajo biti sestavni del gradbene dokumentacije, ki se pred pridobitvijo upravnih dovoljenj predložijo na vpogled in v soglasje pristojni občinski strokovni službi.
Grajene ograje so možne na ureditvenem območju posameznih funkcionalnih enot kolikor je to zahteva za nemoten in neoviran tehnološki proces, praviloma pa se zlasti na stiku na Kidričevo in Francetovo cesto dejavnosti in objekti odpirajo na ulico in na sosednja območja v smislu oblikovanja javnih funkcij in programov, ki ne potrebujejo ograje.
Komunalni, energetski (transformatorji, plinske postaje...) ter objekti prometa in zvez se lahko locirajo v novogradnjah oziroma predvidijo pri rekonstrukcijah. Če so grajeni na odprtem prostoru, morajo biti postavljeni kar se da nevpadljivo in oblikovno usklajeno z obstoječimi in predvidenimi sosednjimi objekti.

Pri določanju velikosti gradbenih parcel in funkcionalnih zemljišč je treba upoštevati:
– namembnost in velikost objekta na parceli, poteke komunalnih vodov in druge omejitve rabe prostora,
– urbanistične zahteve (dostopi, intervencijske poti, mirujoči promet, zelene površine),
– sanitarno tehnične zahteve,
– indeks zazidanosti ureditvenega območja naj ne presega vrednosti 0,30.

Po vseh zaključenih posegih v prostor izvajalec na tehničnem pregledu preda ažurirano geodetsko stanje. Geodetska situacija (fizična in v vektorizirani obliki ustreznega formata) se preda pristojni občinski službi in soglasodajalcem.

Javne prometnice so odseki cest označeni s: C1 (odsek Industrijske ceste s priključkom na obstoječo obvoznico in Kidričevo cesto), C2 (napajalna cesta na območju zazidave paralelno z obvoznico) in C3 (Kidričeva cesta s priključkom na Francetovo in navezava na predviden most preko Suhodolnica).
Prečni profil rekonstruirane javne prometnice C1 (industrijski bulevar):
– cestišče za dvosmerni promet s tretjim zavijalnim pasom na priključku na obvoznico,
– delno enostranski, delno obojestranski pločniki za pešce.
Prečni profil rekonstruirane prometnice C2 (paralela z obvoznico – napajalna cesta za parkirišča in dovoze do objektov v zaledju):
– dvosmerna cesta s priključki na posamezne cone za parkiranje osebnih vozil in dovoz do garažne hiše,
– vzdolž ceste so predvideni delno enostranski, delno pa obojestranski pločniki.
Prečni profil rekonstruirane prometnice C3 (Kidričeva cesta in Francetova cesta):
– cestišče za dvosmerni promet,
– delno enostranski, delno obojestranski pločnik za pešce,
– direktno napajanje posameznih parkirnih mest ni dovoljeno, temveč je potrebna speljava paralelnih dovoznih cest z omejenim številom priključkov.

Pri vseh novogradnjah ali spremembah namembnosti je potrebno zagotoviti zadostno število parkirnih prostorov v okviru funkcionalnega zemljišča uporabnika. Deficit potrebnih parkirnih površin je možno nadomestiti tudi na sosednjem funkcionalnem zemljišču s soglasjem lastnika oziroma uporabnika na osnovi preveritve celotnega območja.
V severnem delu območja obdelave (Funkcijska enota F1) je v prvi etapi predvidena gradnja skupnih parkirnih mest za potrebe celotne cone, v drugi etapi, ko parkirišča v enem nivoju ne bodo pokrivala potreb pa se na delu območja zgradi trietažna garažna hiša.
Delež parkirnih mest se določi na podlagi števila zaposlenih. Investitor, ki ne bo zagotovil zadostnega števila parkirnih mest v okviru lastnega funkcionalnega zemljišča, bo moral financirati izgradnjo ustreznega števila parkirišč oziroma garažnih mest v okviru skupnih parkingov oziroma garaž v funkcijski enoti F1.
Parkirišča morajo biti realizirana sočasno z načrtovanim gradbenim posegom. Pri načrtovanju parkirišča je potrebno vključiti hortikulturno ureditev tudi manjših površin (“zelena parkirišča”).
Vse obstoječe površine za mirujoči promet je potrebno preveriti in sanirati glede na zahteve varovanja okolja.

a) Kanalizacija
Predvideni objekti bodo priključeni na obstoječo javno kanalizacijo v skladu s projektom generalnega koncepta zbiranja, odvodnjavanja in čiščenja odpadnih voda Mestne občine Slovenj Gradec.
Fekalne odpadne vode in primerno predčiščene tehnološke odpadne vode je potrebno voditi v zbirni kolektor in jih pred iztokom v vodotok očistiti na centralni čistilni napravi. Priključitev na javno kanalizacijo je obvezna.
Celoten kanalizacijski sistem mora biti zgrajen v ločenem sistemu (fekalne vode ločene od meteornih, tehnoloških odpadnih vod in tehnoloških hladilnih vod). Kanalizacija mora biti zgrajena vodotesno.
Onesnažene tehnološke odpadne vode morajo biti pred izpustom v javno kanalizacijsko omrežje fizikalno-kemijsko predčiščene do dovoljene stopnje onesnaženosti, skladno z veljavnimi predpisi.
Neonesnažene tehnološke hladilne vode se ne smejo mešati s tehnološkimi vodami in s fekalnimi vodami, pač pa se skladno s predpisi odvajajo neposredno v vodotok.
V meteorno kanalizacijo lahko neposredno odtekajo le čiste padavinske vode. Padavinske vode iz manipulativnih, prometnih in parkirnih površin, ki so onesnažene z usedljivimi in plavajočimi snovmi, morajo biti mehansko očiščene in nato speljane v kanalizacijo.
Pri načrtovanju rabe prostora je potrebno upoštevati minimalne odmike od primarnega kanala in od sekundarnih kanalov. Poseg v varstveni pas primarnega kanala je dopusten le pod pogoji, ki jih predpiše upravljalec kanalizacije. Sekundarna kanalizacija naj poteka po prometnih površinah in intervencijskih poteh tako, da bo možno vzdrževanje tako sekundarnih kanalov kot priključkov objektov v skladu z veljavnimi predpisi. Pri načrtovanju meteorne kanalizacije je potrebno upoštevati relief prostora.
b) Vodovod
Območje urejanja “Sotočje” je priključeno na javno vodovodno omrežje. Vodovodno omrežje je treba načrtovati in dimenzionirati tako, da bo:
– omogočeno neposredno priključevanje potrošnikov v skladu s predpisi,
– zagotavljalo požarno zaščito skladno z veljavnimi predpisi,
– zagotovljen predpisan odmik od drugih objektov ter komunalnih naprav in vodov.
c) Ravnanje z odpadki
S komunalnimi odpadki je potrebno ravnati v skladu z veljavnim občinskim odlokom in občinskim programom ravnanja s komunalnimi odpadki. Urejene ploščadi za posode za komunalne odpadke (komunalne in ločeno zbrane odpadke) morajo biti dobro dostopne za dostavni promet in za pešce, dobro osvetljene in ne smejo skupaj s posodami za odpadke (kontejnerji) predstavljati oviro za preglednost prometa.
Posode za komunalne odpadke naj bodo locirane v objektih oziroma bližini le-teh. Pri načrtovanju in lociranju zbirnih in odjemnih mest odpadkov je potrebno upoštevati vedutne značilnosti območja (na izpostavljenih legah je nujno predvideti zeleno bariero ali drug primeren način umestitve).
Z industrijskimi odpadki (nevarnimi in nenevarnimi), ki nastajajo na območju ureditvenega načrta “Sotočje”, je potrebno ravnati v skladu z veljavno državno zakonodajo ter smernicami evropske skupnosti. Zbiranje, skladiščenje, prevoz, predelava in odstranjevanje odpadkov mora biti izvedeno tako, da ni ogroženo človekovo zdravje, da pri uporabi različnih postopkov ne pride do čezmerne obremenitve zraka, vode ali tal, prekomernega hrupa ali vibracij in neprijetnih vonjav. Prav tako se ne smejo poslabšati življenjski pogoji za živali in rastline. Za ravnanje z industrijskimi odpadki je odgovoren investitor.
d) Plin
Oskrbo območja urejanja z zemeljskim plinom zagotavlja mestno plinovodno omrežje. Pristojna javna gospodarska družba mestne občine mora za napajanje objektov izdelati programske rešitve oziroma pogoje priključitve za vsak objekt oziroma funkcionalno enoto.
e) Električno omrežje
Električno omrežje se v območju urejanja napaja iz obstoječih transformatorskih postaj. Za vzpostavitev vseh predvidenih vsebin v območju urejanja bo potrebno zgraditi dodatne transformatorske postaje na podlagi programsko-tehničnih pogojev upravljalca.
f) Javna razsvetljava
Na vseh javnih in internih prometnicah ter območjih mirujočega prometa se postavi javna razsvetljava, ki se izvede sočasno z gradnjo objektov. Javna razsvetljava mora biti izvedena s tipskimi elementi in oblikovno poenotena na celotnem območju. Pred izbiro in postavitvijo javne razsvetljave mora izvajalec pridobiti soglasje pristojne občinske službe.
g) Telefonsko in kabelsko omrežje
Na območju je že obstoječe telefonsko kabelsko omrežje, ki ga bo potrebno ustrezno razširiti v skladu s pogoji distributerja.
h) Mikrourbana oprema
Načelo enotne izbire in postavitve velja tudi za mikrourbano opremo (koši za smeti, klopi na zelenicah, ekološki otoki ipd.). Pred izbiro in postavitvijo komunalne opreme mora izvajalec pridobiti soglasje pristojne občinske službe.

g) Vodnogospodarske ureditve
Ureditveno območje se nahaja v poplavnem območju, ki je ogroženo z visokimi vodami Suhadolnice in Mislinje. Pri načrtovanju posegov je potrebno upoštevati ugotovitve, ki so podane v idejnem projektu ureditve sotočja reke Mislinje in Suhodolnice (Vodnogospodarski biro Maribor d.d., št. projekta 2211/99) in projektu PGD, PZI – Ureditev Suhodolnice od sotočja do mostu pri Rigelniku (Vodnogospodarski biro Maribo d.d., št. projekta 2277/00).
Predvidene hidrotehnične ureditve iz prejšnjega odstavka za zagotovitev ustrezne poplavne varnosti obravnavanega območja morajo imeti prioriteto pri realizaciji posamičnih prostorskih posegov, ki morajo obvezno imeti ustrezna vodnogospodarska soglasja.

a) Splošno
Pred posegom v prostor, ki bi imel kakršenkoli vpliv na okolje, mora investitor izpolniti zahteve zakona o varstvu okolja, podzakonskih predpisov in občinskih predpisov, ki urejajo varstvo okolja. Za zahtevnejše posege v prostor, za katere je potrebno pridobiti okoljevarstveno soglasje, je potrebno primerjalno upoštevati tudi evropske normative.
Na območju ureditvenega načrta ni dovoljeno umeščati dejavnosti z emisijskimi učinki, ki presegajo dovoljene vrednosti. Nove dejavnosti, novogradnje in drugi posegi v prostor so dovoljeni le, če se bo z njihovo realizacijo izboljšalo obstoječe stanje. Investitor mora to dokazati z meritvami obstoječega stanja in z monitoringom vplivov na okolje po realizaciji investicije. Rezultate meritev mora posredovati Mestni občini Slovenj Gradec na podlagi posebnega dogovora o načinu in posredovanju le-teh. Vse obstoječe dejavnosti, ki povzročajo prekomerno onesnaževanje zraka, vode, tal in hrup je potrebno sanirati oziroma, kolikor to ni možno, jih je potrebno opustiti.
Za vsak poseg v prostor, kjer se pričakujejo negativni vplivi na okolje, mora investitor v skladu z veljavno zakonodajo pridobiti strokovno oceno oziroma celovito poročilo o vplivih na okolje.
S ciljem razvoja mesta Slovenj Gradec lahko Mestna občina Slovenj Gradec z odlokom sprejme strožje mejne vrednosti za emisije v ozračje, kot jih predpisuje državna in evropska zakonodaja.
b) Varstvo voda
Ureditveno območje se nahaja v sotočju vodotokov Suhodolnica in Mislinja, meteorne vode, ki bodo speljane v vodotok morajo ustrezati uredbi o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda iz virov onesnaževanja, mejne vrednosti za izpust v vode (Uradni list RS, št. 35/96). Vse odpadne vode, ki se bodo odvajale v javno kanalizacijo morajo po kvaliteti ustrezati uredbi o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda iz virov onesnaževanja, mejne vrednosti za izpust v kanalizacijo (Uradni list RS, št. 35/96). Za tehnološke odpadne vode, ki ne presegajo predpisanih mejnih vrednosti za izpust v vode, mora biti pred priključkom na meteorno kanalizacijo urejeno odvzemno mesto za odvzem vzorcev vode za analizo kakovosti.
Pred zasipom novozgrajene ali rekonstruirane kanalizacije mora biti izvršen preizkus vodotesnosti, ki ga izvede podjetje, ki ima koncesijo za to dejavnost.
c) Varstvo zraka
Objekti na območju “Sotočja” se ogrevajo s priključitvijo na mestno toplovodno omrežje ali pa s priključitvijo na mestni plin v skladu s pogoji upravljalca in v skladu z ustreznim občinskim odlokom.
Nove dejavnosti ne smejo presegati predpisanih mejnih emisijskih vrednosti, prav tako ne sme prihajati do neprijetnih vonjav, ki bi moteče vplivale na ljudi.
Zaradi neugodnih meteoroloških razmer v mestu Slovenj Gradec, je potrebno na lokaciji emisijskih izpustov na območju “Sotočja” na podlagi rože vetrov prikazati porazdelitev onesnaženosti v prostoru. Roža vetrov mora zajeti obdobje, ko so v mestu Slovenj Gradec najslabši meteorološki pogoji. Predlog časovnega obdobja za izdelavo rože vetrov naj izdela Hidrometeorološki zavod Republike Slovenije. Če bo porazdelitev onesnaženosti v prostoru pokazala, da se ob določenih vremenskih pogojih emisije širijo proti stanovajskim predelom, bo moral investitor zagotoviti izvajanje kontinuirnih meritev imisij v ozračju na tem območju.
d) Hrup, vibracije
Za vsak poseg v prostor, ki predstavlja potencialni vir hrupa in vibracij, je potrebno izdelati strokovno oceno vplivov na okolje in njena navodila s predlaganimi rešitvami upoštevati v projektih PGD/PZI (lokacije dovozov, parkirišč, nakladalne ploščadi, lokacije in protihrupna zaščita ventilacijskih sistemov, regulacijskih ventilov, sistemov za opozarjanje, temeljenje strojev in naprav ipd.).
V ureditvenem območju velja – na podlagi pretežne namenske rabe – obrtnoindustrijska cona – III. stopnja varstva pred hrupom.

Celotno ureditveno območje je – zaradi posebnosti pri posegih v obstoječo grajeno strukturo in načrtovane vsebinske in arhitekturne prenove – razdeljeno na pet funkcionalnih enot. Zaradi vedutne izpostavljenosti območja ter njegovih mestotvornih značilnosti mora investitor pred izdelavo gradbene dokumentacije za območje funkcionalne enote pridobiti celostno urbanistično-arhitektonsko rešitev ter pozitivno mnenje pristojne občinske službe.

Ob splošnih regulacijskih elementih veljajo za posamezne funkcionalne enote (funkcionalno območje objekta označenega v grafični prilogi) še naslednje določitve:
F1 Območje “zelenih parkirišč”
Na območju je v prvi etapi predvidena izgradnja skupnih parkirišč za potrebe investitorjev, ki ne zagotavljajo zadostno število parkirnih mest v okviru lastnega funkcionalnega zemljišča, v drugi etapi pa je predvidena izgradnja trinivojske kaskadne garažne hiše
Veritkalni gabariti:
Vmax = 7–9 m
(višina kapi),
P+2
Oblikovaje strehe: streha objekta bo oblikovana kot simetrična dvokapnica po vzoru na že realizirane proizvodne objekte ali pa kot povozna ravna streha – parkirišče na zadnjem platoju.
Pri realizaciji objekta mora arhitektura upoštevati vzpostavitev zahtevanih horizontalnih in vertikalnih gabaritov – pri posegih je potrebno upoštevati gradbeno mejo in gradbeno linijo, predvidi naj se zazelenitev fasade z vzpenjalkami oziroma z zelenjem v betonskih koritih v smislu navezave na “zelena parkirišča”.
Okvirne tlorisne gabaritne mere garažne hiše so 34 m x 84 m, z dovoljenim odstopanjem od navedenih mer za + oziroma – 1 m.
F2 Paviljonski objekt za poslovno storitveno dejavnost
Veritkalni gabariti:
Vmax = 8 m (višina kapi)
P + 1
Oblikovanje strehe: dvakapnica ali druge forme glede na specifiko objekta.
Možni posegi: v objektu so predvidene poslovno storitvene dejavnosti.
Možna je etapna realizacija objekta od gradbene linije v smeri gradbene meje.
Objekt ima samostojni funkcionalni dovoz z dveh strani in urejena parkirišča v okviru lastnega funkcionalnega zemljišča.
Tlorisne gabaritne mere objekta so v trapezni zasnovi pri čemer je največja končna širina objekta 29 m najmanša končna širina pa 17 m.
F3 Proizvodno-skladiščni-trgovski center
Veritkalni gabariti:
Vmax = 8 m (višina kapi)
P + 1
Oblikovanje strehe: dvokapnica
Možni posegi: v objektih so možni različni proizvodni, skladiščni in trgovski lokali. Aktualna pretežna namembnost celotnega območja je prehrambena industrija v navezavi s skladiščenjem in distribucijo (prodajo).
Oblikovanje fasadnih elementov mora biti skrbno pretehtano zlasti proti območju industrijske ulice in v smeri proti Suhodolnici, saj bo objekt v tej smeri po izgradnji zahodne obvoznice vizualno zelo eksponiran.
Tlorisni gabariti se pri dozidavah k objektom prilagaja konstrukcijskemu rastru obstoječih objektov in znaša 15 m.
Nakloni strešin in oblikovanje fasadnih elementov se prilagaja obstoječim matičnim objektom.
Tolerance pri širinah niso dopustne, možna pa je etapna realizacija objektov v smeri od gradbene linije do gradbene meje po posameznih vzdolžnih konstrukcijskih rastrih.
F4 Proizvodno jedro
Veritkalni gabariti:
Vmax = 8 m – 10 m
(višina kapi)
P + 1
Oblikovanje strehe: streha objekta bo oblikovana kot simetrična dvokapnica z enakim naklonom kot je na sosednjih objektih.
Možni posegi: objekti so namenjeni proizvodnim dejavnostim.
Možna je etapna realizacija po posameznih konstrukcijskih rastrih v skladu s potrebami investitorja. Etapnost novogradenj je določena v smeri od gradbene linije do gradbene meje.
Oblikovanje fasad se prilagaja fasadam obstoječih objektov in se poenoti.
Tlorisni gabariti proizvodnih hal so zgrajeni v konstrukcijskem rastru 15 m.
Tolerance pri širinah niso dopustne, možna pa je etapna realizacija objektov v smeri od gradbene linije do gradbene meje po posameznih vzdolžnih konstrukcijskih rastrih.
F5 Poslovne, trgovske, storitvene in promocijske dejavnosti
Veritkalni gabariti:
Vmax = 10 m (višina kapi)
P + 1 + M
Oblikovanje strehe: strehe objektov bodo oblikovane kot simetrične dvokapnice po vzoru na že realizirane objekte v okviru območja.
Možni posegi: objekti se namenjeni poslovnim, trgovskim, storitvenim in promocijskim dejavnostim v smislu navezave na sosednje območje – cone (upravne funkcije).
Oblikovanje fasad se prilagaja oblikovanju fasad objektov na drugi strani ulice oziroma ceste v smislu uravnotežene slike obcestnega prostora ter vizualnega poenotenja območja, ki naj proti stičnim mejnim območjem prevzema njihovo podobo ter na ta način skrije industrijsko vsebino, ki se nahaja v conah v notranjosti območja.
Tlorisne gabaritne mere posameznih objektov so razvidne iz količbenega načrta, širine objektov segajo od 12–14 m pri vogalnem objektu v križišču Francetove in Kidričeve ulice, pri robnih pozidavah proizvodnih hal v smeri proti cesti C3 oziroma obvoznici do 15 m, pri objektu upravnega aneksa vzporedno s Kidričevo ulico pa vse do 22 m, ki se tudi po vertikalnem gabaritu prilagaja obstoječemu upravnemu aneksu Preventa.

Ureditveni načrt obrtno industrijske cone “Sotočje” je stalno na vpogled pri:
– Oddelku za urejanje prostora in varstvo okolja Mestne občine Slovenj Gradec,
– Upravni enoti Slovenj Gradec.

Nadzor nad izvajanjem tega odloka opravlja pristojna urbanistična inšpekcija.

Z dnem uveljavitve tega odloka prenehajo veljati vsa določila odloka o zazidalnem načrtu obrtno industrijske cone v Slovenj Gradcu (Uradni list RS, št. 8/90).

Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.