Priloga I

1          Zgradba

1.1       Splošno

            Števci morajo biti oblikovani in konstruirani tako, da pri normalni uporabi v normalnih okoliščinah ne predstavljajo nikakršne nevarnosti in da zagotavljajo zlasti:

       - varnost ljudi pred električnim udarom,

       - varnost ljudi pred učinki povišane temperature,

       - varnost pred širjenjem ognja.

Vsi deli, ki bi pod normalnimi obratovalnimi pogoji lahko korodirali, morajo biti učinkovito zaščiteni. Morebitna zaščitna prevleka se pri običajnem rokovanju ne sme poškodovati niti ne sme nanjo kvarno vplivati, če je pod normalnimi obratovalnimi pogoji izpostavljena zraku.

Sestavni deli morajo biti zanesljivo pritrjeni in zavarovani pred zrahljanjem med transportom ali običajno uporabo.

Električni priključki morajo biti izvedeni tako, da ni mogoče kakršno koli odpiranje tokokroga, vključno z morebitnimi preobremenitvami, ki so opisane v tem pravilniku.

Konstrukcija števca mora biti izvedena tako, da je tveganje, da pride do kratkega stika izolacije med deli pod obremenitvijo in dostopnimi prevodnimi deli, zaradi nenamernega razrahljanja ali odvitja navitja, vijakov itd. zmanjšano na najmanjšo možno mero.

1.2       Okrov

Okrov števca mora biti praktično neprepusten za prah in ga mora biti mogoče zaplombirati tako, da so notranji deli števca dostopni šele po poškodovanju ali odstranitvi plomb.

Pokrov števca naj bo mogoče odstraniti le z orodjem, kovancem ali podobnim pripomočkom.

Okrov števca mora biti konstruiran in oblikovan tako, da nobena začasna deformacija ne more ogroziti zadovoljivega delovanja števca.

Števci, namenjeni za priključitev na električno omrežje, katerega napetost je višja od 250 V glede na zemljo, in katerih okrov vsebuje dostopne kovinske dele, morajo biti zaščitno ozemljeni.

Pri števcih, namenjenih za priključitev na omrežje z referenčno napetostjo 250 V ali manj glede na zemljo, in ki imajo popolnoma ali delno kovinski okrov, mora biti poskrbljeno za ustrezno ozemljitev okrova.

1.3       Okna

Če števec ni prozoren, mora imeti eno ali več oken, ki omogočajo odčitavanje s številčnika ter opazovanje vrtenja rotorja. Okna morajo biti pokrita s ploščami iz prozornega materiala, ki jih ni mogoče odstraniti, ne da bi se plombe pri tem poškodovale.

1.4       Priključne sponke - priključnice

Priključne sponke morajo biti združene na eni ali več priključnicah z zadostno mehansko trdnostjo, da je mogoče nanje pritrditi toge vodnike ali kable.

Brez težav mora biti mogoče odklopiti napetostne priključke od vhodnih tokovnih priključnih sponk.

Vodniki morajo biti priključeni na priključne sponke tako, da je kontakt zadosten in trajen in da ni nevarnosti, da bi se zrahljali ali pregrevali. Odprtine, ki so podaljšane priključne odprtine v izolacijskem materialu, morajo biti dovolj velike, da dopuščajo enostavno vstavljanje izolacije prevodnikov. Material, iz katerega je izdelana priključnica, mora uspešno prestati preskus, ki je skladen z dokumentoma ISO 75-1 in ISO 75-2, za temperaturo 135 ^oC.

1.5       Pokrov priključnice

Priključki števca morajo biti pokriti s pokrovom priključnice, ki ga je mogoče zaplombirati neodvisno od pokrova števca. Ko je števec vgrajen na ploščo, dostop do priključkov ne sme biti več mogoč brez poškodbe plomb na pokrovu priključnice. Plomba mora zato pokrivati priključnico, vijake, ki držijo vodnike v priključkih, in če je potrebno, zadostno dolžino priključnih vodnikov ter njihovo izolacijo.

1.6       Številčnik (števčni mehanizem)

Številčnik je lahko kolutni ali kazalčni.

Enota številčnika je kilovatna ura.

Pri kolutnih številčnikih morajo biti enote označene glede na lego kolutov, pri kazalčnih številčnikih pa morajo biti številčnice (razen tiste, ki kaže najnižjo vrednost) razdeljene na deset enakih delitev, oštevilčenih od nič do devet. Vsaka delitev je razdeljena na dele 1 d @ 1 kWh in blizu vsake naslednje številčnice mora biti označeno število kilovatnih ur, ki ustreza eni delitvi številčnice, to je 10, 100, 1000 in 10000.

Številčnica kazalčnega številčnika ali kolut kolutnega številčnika, ki kažeta eno desetino odčitane enote, morata biti barvno obrobljena ali pobarvana.

Poleg tega morata številčnica ali zvezno se vrteči kolut, ki kažeta najnižje vrednosti, imeti še skalo s 100 enakimi razdelki ali kakšen drug primeren način, ki zagotavlja podobno točnost razbirka.

Številčnik mora biti sposoben zapisovati od nič pa do najmanj 1500 ur energijo, ki ustreza največjemu toku pri referenčni napetosti in faktorju moči, ki je enak 1.

Vsi napisi na številčniku morajo biti neizbrisni in dobro čitljivi.

1.7       Smer vrtenja rotorja števca ter njegovo označevanje

Rob rotorja, ki je opazovalcu najbližji, če ga opazuje s sprednje strani, se mora gibati z leve proti desni. Smer vrtenja mora biti označena z jasno vidno in neizbrisno puščico.

Na obodu ali na obodu in na zgornji površini diska mora biti glavno vidno znamenje, široko med 1/20 in 1/30 oboda koluta, ki omogoča lažje štetje števila vrtljajev.

Disk ima lahko tudi oznake, ki omogočajo izvedbo stroboskopskih ali drugih preskusov. Te oznake ne smejo ovirati uporabe glavne oznake, kadar se ta uporablja za fotoelektrično štetje števila vrtljajev diska.

2          Električne lastnosti

2.1       Lastna raba

2.1.1     Napetostni krogi

V nobenem napetostnem krogu lastna raba pri referenčni napetosti, pri referenčni frekvenci in pri referenčni temperaturi ne sme presegati 2 W in 8 VA za enofazne števce oziroma 2 W in 10 VA za večfazne števce.

2.1.2     Tokovni krogi

Pri števcih, pri katerih je temeljni tok manjši od 30 A, navidezna moč, ki jo posamezni krog odvzame pri temeljnem toku, referenčni frekvenci in pri referenčni temperaturi, ne sme presegati 2,5 VA. Pri večjem temeljnem toku pa ne sme presegati 5 VA.

2.2       Segrevanje

Pri običajnih pogojih uporabe navitja in izolacija ne smejo doseči temperature, ki bi lahko neugodno vplivala na delovanje števca.

Če se vsak tokovni krog napaja z največjim tokom in se vsak napetostni krog (ter pomožni krogi, napajani za obdobja, ki so daljša od njihove termične časovne konstante) napaja pri napetosti, ki je 1,2-krat višja od referenčne napetosti, potem porast temperature (Dt) različnih delov števca ne sme preseči vrednosti, navedene v spodnji preglednici, če temperatura okolice ni višja od 40 °C.

Števec se preskuša dve uri in med tem ne sme biti izpostavljen prepihu ali sončni svetlobi.

Poleg tega pa števec po prestanem preskusu ne sme biti poškodovan in mora prestati še preskus z izmenično napetostjo, ki je opisan v točki 2.3.3 te priloge.

Temperatura navitij se določi z metodo spremembe upornosti (IEC 60028).

Kadar se meri upornost kroga, morajo biti napajalne priključne sponke števca dolge najmanj 100 cm in imeti tak prerez, da bo gostota toka manjša od 4 A/mm². Merjenje spremembe upornosti se izvaja na priključnih sponkah priključnice.

2.3       Dielektrične lastnosti

Števec in vanj vgrajene pomožne naprave, če te obstajajo, morajo biti takšne, da pri normalnih pogojih uporabe ohranijo ustrezne dielektrične lastnosti tudi ob upoštevanju atmosferskih vplivov in različnih napetosti, katerim so lahko izpostavljeni njihovi tokokrogi pod normalnimi pogoji uporabe.

Zato mora biti števec sposoben brez poškodb prestati dielektrične preskuse, ki so opisani v točkah 2.3.2 in 2.3.3 te priloge.

Preskusi se izvajajo samo na popolnoma novem števcu z nameščenim pokrovom (razen v spodaj navedenih primerih) in z nameščenim pokrovom priključnice, s tem da je v priključnico privit vodnik z največjim možnim prerezom, ki ga je mogoče vstaviti v priključne sponke.

Ta preskus se na vsakem števcu izvede samo enkrat, in sicer po postopku, ki je v skladu s standardom IEC 60060-1.

Če se razporeditev priključnih sponk števca razlikuje od razporeditve pri števcu, ki je bil prvotno predložen v odobritev tipa, se za drugačno razporeditev priključkov izvedejo vsi preskusi dielektričnih lastnosti.

Za namene teh preskusov ima izraz “zemlja” naslednji pomen:

(a)   če je okrov števca v celoti kovinski, je zemlja sam okrov, postavljen na ravno, prevodno površino;

(b)   če je okrov števca ali kakšen njegov del iz izolacijskega materiala, je zemlja prevodna folija, zvezana z ravno prevodno površino, na katero je postavljen števec.

Kjer pokrov priključnice to dopušča, se med folijo in odprtinami za vodnike v okrovu priključnice pusti približno 2 cm razdalje.

Med preskusom z impulzno napetostjo in preskusom z izmenično napetostjo morajo biti tokokrogi, ki niso predmet preskušanja, priključeni bodisi na okvir bodisi na zemljo, kot je navedeno spodaj.

Preskus z impulzno napetostjo se izvede prvi, nato pa mu sledi preskus z izmenično napetostjo.

Med temi preskusi ne sme priti do razelektrenja mimo izolatorja, do prebojnega razelektrenja ali do preboja.

Po teh preskusih sprememba pogreška števca ne sme biti, večja od merilne negotovosti.

V tem poglavju izraz “vse priključne sponke” pomeni celoten skupek priključnih tokovnih, napetostnih in če so, tudi pomožnih tokovnih krogov z referenčno napetostjo preko 40 V.

2.3.1     Splošni pogoji za preskušanje dielektrične kakovosti

Ti preskusi se izvajajo pri normalnih pogojih uporabe. Med preskušanjem se kakovost izolacije ne sme poslabšati zaradi prahu ali nenormalne vlažnosti.

Če ni določeno drugače, so normalni pogoji za izolacijski preskus:

-    temperatura okolice od 15 °C do 25 °C,

-    relativna vlažnost od 45 % do 75 %,

-    atmosferski tlak od 86 ·10³ do 106 ·10⁶ Pa (860 mbar do 1060 mbar).

2.3.2     Preskus z impulzno napetostjo

Preskus z impulzno napetostjo je namenjen ugotavljanju sposobnosti števca, da brez poškodbe prenese kratkotrajno prenapetostno obremenitev visokih vrednosti.

Namen preskusov skladno s točko 2.3.2.1 te priloge je zagotoviti  kakovost izolacije med ovoji ali sloji napetostnega navitja ter izolacijo med različnimi tokokrogi števca, ki je pri normalnem obratovanju priključen na vodnike različnih faz omrežja, med katerimi lahko pride do prenapetosti.

Zahteve iz točke 2.3.2.2 te priloge so namenjene zagotavljanju celotnega preverjanja obnašanja izolacije vseh električnih krogov števca glede na zemljo.

Energija generatorja, ki se uporablja za te preskuse, mora biti skladna z ustreznimi zahtevami standardov IEC 60060-2 in IEC 60060-2AMD1. Valovna oblika impulza je standardizirano 1,2/50 njena temenska vrednost pa 6 kV. Za vsak preskus se desetkrat uporabi impulzna napetost z isto polarnostjo.

2.3.2.1  Preskus izolacije napetostnih tokokrogov in izolacije med tokokrogi

Preskus se izvede neodvisno za vsak tokokrog (ali skupino krogov) ki so pri običajni uporabi izolirani od drugih krogov števca. Priključne sponke tokokrogov, ki niso izpostavljeni impulzni napetosti, morajo biti zvezane z zemljo.

Tako se mora v primeru, da so pri normalni uporabi napetostni in tokovni krogi gonilnega elementa povezani, preskus izvesti na celoti. Drugi konec napetostnega kroga mora biti zvezan z zemljo, impulzna napetost se priključi med priključno sponko tokovnega kroga in zemljo.

Če ima več napetostnih krogov števca skupno točko, mora biti ta točka zvezana z zemljo in impulzna napetost se zaporedno uporabi med vsakim prostim koncem (ali tokovnim krogom, ki je nanj priključen) in zemljo.

Pomožni krogi, ki so namenjeni neposredni priključitvi na omrežje in imajo referenčno napetost višjo od 40 V, se izpostavijo preskusu z impulzno napetostjo pod enakimi pogoji, kot so že navedeni za napetostne kroge. Drugi pomožni krogi se ne preskušajo.

2.3.2.2  Preskus izolacije električnih krogov glede na zemljo

Vse priključne sponke krogov števca, razen priključnih sponk pomožnih krogov z referenčno napetostjo, ki ni višja od 40 V, se zvežejo skupaj.

Pomožni krogi z referenčno napetostjo, ki ni višja od 40 V, morajo biti ozemljeni.

Med vsemi tokokrogi števca in zemljo se uporabi impulzna napetost.

2.3.3     Preskus z izmenično napetostjo

Preskus z izmenično napetostjo se izvede skladno s spodnjo tabelo.

Preskusna napetost mora biti v osnovi sinusna, s frekvenco 50 Hz, uporabljena za eno minuto. Vir energije mora biti sposoben napajati najmanj 500 VA.

Med preskusoma A in B v spodnji tabeli se tokokrogi, ki niso predmet napetostnega preskusa, zvežejo na ogrodje.

Med preskusi ozemljitve (C v naslednji tabeli) se pomožni krogi, katerih referenčna napetost ni višja od 40 V, zvežejo z zemljo.

(*) Tu ne gre strogo za preskus dielektrične trdnosti, ampak za preverjanje, ali so medtem, ko je vezni mostiček odprt, izolacijske razdalje zadostne.

3          Meroslovne zahteve

3.1       Največji dopustni pogreški

Pod referenčnimi pogoji, opisanimi v točki 3.2 te priloge, pogreški pri enofaznih in večfaznih števcih pri simetrični obremenitvi ne smejo preseči vrednosti, ki so navedene v tabeli I, pri večfaznih števcih z enofazno obremenitvijo (s simetrično napetostjo) pa ne vrednosti, ki so navedene v tabeli II te priloge.

TABELA I

TABELA II

Pri temeljnem toku in faktorju moči, ki je enak 1, razlika med pogreškom na števcu z enofazno obremenitvijo in pogreškom, če so večfazne obremenitve simetrične, ne sme presegati 2,5 %.

Za enofazno obremenitev trifaznega števca se šteje, da je z eno fazo zvezana z nevtralno napetostjo štirižičnega sistema (v katerem je en vodnik nevtralen) ali z eno fazo s fazno napetostjo trižičnega sistema (brez nevtralnega vodnika). V vsakem primeru mora ostati celoten sistem napetosti priključen na števec.

3.2       Referenčni pogoji

     Razen v primerih, ko je izjema v tej prilogi izrecno predvidena, se preskusi za določitev spremembe pogreškov v odvisnosti od vplivnih veličin izvajajo pod naslednjimi referenčnimi pogoji:

(a) števec mora biti zaprt, to pomeni, da je nameščen pokrov števca,

(b) pri kolutnem številčniku sme biti vključen le najhitreje se vrteči kolut, tudi če ni viden,

(c) pred vsakim merjenjem mora biti napetost priključena najmanj eno uro, vsak od preskusnih tokov pa mora biti naravnan s postopoma naraščajočimi in upadajočimi vrednostmi ter dovolj dolgo priključen, da se hitrost vrtenja rotorja lahko stabilizira.

Za večfazne števce velja še:

(d) vrstni red faz mora ustrezati pravilnemu zaporedju (kot je prikazano v vezalni shemi),

(e) napetosti in tokovi morajo biti iz praktičnih razlogov simetrični, to pomeni, da:

-    se nobena od napetosti med vodom in ničlo ali med katerima koli vodoma od srednje vrednosti ustrezne napetosti ne sme razlikovati za več kot 1 %,

-    nobeden od tokov v vodnikih ne sme od srednje vrednosti teh tokov odstopati za več kot 2 %,

-    fazni premiki nobenega od teh tokov z ustrezno fazo glede na nevtralno napetost, ne smejo odstopati za več kot 2° ne glede na faktor moči.

Referenčne vrednosti vplivnih veličin so navedene v tabeli III te priloge.

TABELA III

Določanje navpične delovne lege:

     Števec mora biti konstruiran in sestavljen tako, da ostane v pravilnem navpičnem položaju (v obeh pravokotnih ravninah, nazaj-naprej in levo-desno) če:

     (a) je dno števca postavljeno ob navpično površino in

     (b) je vodilna oznaka (npr. spodnji rob priključnice) ali vodilna oznaka na okrovu števca vodoravna.

Preskusna metoda za izvedbo tega preskusa sestoji:

(a)        za enofazni števec iz ugotavljanja pogreškov; števec se najprej na običajni način priključi na omrežje, nato pa se zamenjajo tokovni in napetostni priključki. Polovica razlike med tema dvema pogreškoma je vrednost spremembe pogreška. Ker faza zunanjega polja ni poznana, se pregled izvede pri 0,1 I_b  s faktorjem moči, ki je enak 1 ter pri 0,2 I_b  s faktorjem moči, ki je enak 0,5.

(b)        za večfazni števec iz izvedbe treh meritev pri 0,1 I_b  z faktorjem moči, ki je enak 1;  po vsaki meritvi se priključki na tokovni in napetostni krog zasučejo za 120°, ne da bi se spreminjalo zaporedje faz. Največja razlika med vsakim tako izmerjenim pogreškom in njihova aritmetična sredina je vrednost spremembe pogreška

3.3       Učinki vplivnih veličin

     Spremembe pogreška se določijo za vsako vplivno veličino pod pogoji, navedenimi v tabeli IV te priloge, ob upoštevanju vseh drugih pogojev, navedenih v točki 3.2 te priloge.

TABELA IV

(1)   Kadar se sprememba pogreška določa kot funkcija valovne oblike, mora delež višjih harmonikov v napetostnem valu ostati manjša od 1 %, faza superponiranega harmonika tretjega reda pa se sme sukati med nič in 360°.

(2)   Zahtevana indukcija se dobi v središču okrogle tuljave s srednjim premerom 1 m, kvadratnim presekom majhne radialne debeline glede na njegov premer, ki daje magnetno vzbujanje 400 ampernih ovojev.

3.4       Učinek prehodnih močnih preobremenitev

     Preskusni krog naj bo dejansko neinduktiven. Po uporabi prehodne tokovne preobremenitve je treba vzdrževati napetost na priključnih sponkah in števec pustiti mirovati dovolj dolgo, da se povrne na svojo začetno temperaturo (približno 1 uro).

Števci morajo biti sposobni prenesti večji tokovni sunek (ki nastane npr. zaradi praznjenja kondenzatorja ali iz omrežja prek tiristorskega krmiljenja) s temensko vrednostjo, enako 50-kratnemu največjemu toku (do 7 000 A) in vrednostjo, ki je ob vsakem času večja od 25-kratnega največjega toka (ali 3 500 A) za 1 ms.

Na koncu tega preskusa sprememba pogreška pri temeljnem toku in faktorju moči, ki je enak 1, ne sme presegati 1,5 %.

3.5       Sprememba pogreška zaradi lastnega segrevanja

     Potem ko je bil števec najmanj eno uro pod referenčno napetostjo in brez tokovne obremenitve, je treba na tokovno navitje priključiti največji tok. Pogrešek števca se meri takoj po priklopu, nato pa v dovolj kratkih presledkih, da je mogoč pravilen izris krivulje spremembe pogreška kot funkcije časa.

Preskus se nadaljuje najmanj eno uro, vsekakor pa najmanj tako dolgo, dokler sprememba, beležena 20 minut, ni večja od 0,2 %.

Sprememba pogreška kot posledica lastnega segrevanja, izmerjena, kot je navedeno zgoraj, ne sme biti večja od 1 % za faktor moči, ki je enak 1, in 1,5 % za faktor moči, ki je enak 0,5.

3.6       Prazni tek

     Če so tokovni krogi števca odprti in pod pogoji, določenimi v točki 3.2 te priloge, rotor ne sme prosto teči za nobeno vrednost napetosti med 80 in 110 % referenčne napetosti: rotor se sicer lahko rahlo obrača, vendar pod nobenimi pogoji ne sme narediti polnega vrtljaja. Pri kolutnem številčniku se to zahtevo upošteva, ko se vrti samo en kolut.

3.7       Zagon

     Če skozi števec steče tok, enak 0,5 % temeljnega toka s faktorjem moči, ki je enak 1 in pod pogoji, določenimi v točki 3.2 te priloge, se mora števec začeti vrteti in nadaljevati z vrtenjem. Preveriti je treba ali rotor dejansko opravi poln vrtljaj. Pri kolutnem številčniku se ta zahteva nanaša na enega ali dva vrteča se koluta.

3.8       Ujemanje številčnika z razbiralno konstanto števca

     Razmerje med številom vrtljajev rotorja števca in kazanjem številčnika mora biti pravilno.

3.9       Meje umerjanja

     Števec, umerjen skladno s temi zahtevami, mora imeti najmanj naslednje meje umerjanja:

(a)    umerjanje pri polni obremenitvi:

       ± 4 % spremembe hitrosti rotorja za tok, enak polovici največjega toka, pri referenčni napetosti, pri frekvenci 50 Hz in pri faktorju moči, ki je enak 1;

(b)    naravnavanje pri majhni obremenitvi:

       ± 4 % spremembe hitrosti rotorja pri 5 % temeljnega toka, pri frekvenci 50 Hz, pri referenčni napetosti in pri faktorju moči, ki je enak 1;

(c)    naravnavanje, ko je števec zunaj faze (če je usposobljen za takšno naravnavanje):

       ± 1 % spremembe hitrosti rotorja za (induktivni) faktor moči, ki je enak 0,5, pri toku, enakem polovici največjega toka, pri frekvenci 50 Hz in pri referenčni napetosti.

3.10      Pogoji preskušanja

TABELA V

Dodatno za večfazne števce

3.11           Preskus točnosti

TABELA VI

Opomba: Preskus 5 na večtarifnih števcih se ponovi za vsak razbirek, ki ustreza drugi tarifi. Elektromagnet za naravnavanje tarif mora biti napajan skladno s specifikacijami iz vezalne sheme.

Meje dopustnega pogreška se v isti smeri ne smejo sistematično uporabljati.