Na podlagi prvega in četrtega odstavka 9. člena in petega odstavka 11. člena zakona o meroslovju (Uradni list RS, št. 22/00) izdaja ministrica za šolstvo, znanost in šport
P R A V I L N I K
o meroslovnih zahtevah za vodomere za hladno vodo, ki lahko nosijo oznake in znake EEC*
I. SPLOŠNI DOLOČBI
1. člen
Ta pravilnik določa meroslovne in z njimi povezane tehnične zahteve za vodomere za hladno vodo, ki lahko nosijo oznake in znake EEC (v nadaljnjem besedilu: vodomeri), postopek ugotavljanja skladnosti in overitev, roke rednih overitev in način označevanja.
Ta pravilnik se označi s skrajšano oznako MP-27-75/33.
2. člen
Izrazi in oznake, uporabljeni v tem pravilniku, pomenijo:
– “hladna voda“ je voda, katere temperatura ni višja od 30 °C;
– “pretok, Q (m3/h)“ je prostornina vode, ki v časovni enoti preteče skozi vodomer ter se lahko označuje tudi v litrih na uro;
– “nazivni pretok, Qn (m 3/h)“ je konstrukcijsko dopustna trajna obremenitev vodomera, pri kateri mora vodomer delovati brez prekoračitve največjega dopustnega pogreška;
– “najmanjši pretok, Qmin (m 3/h)“ je spodnja meja področja pretokov, pri kateri mora vodomer še delovati brez prekoračitve največjega dopustnega pogreška;
-“največji pretok, Qmax (m 3/h)“ je zgornja meja področja pretokov, pri kateri vodomer za krajše obdobje še lahko deluje brez prekoračitve največjega dopustnega pogreška, brez poškodb ter brez prekoračitve največjega dopustnega padca tlaka;
– “mejni pretok, Qt (m 3/h)“ je vrednost pretoka, ki celotno področje pretokov deli v spodnji in zgornji del področja z različnima največjima dopustnima pogreškoma;
– “padec tlaka (bar)“ je sprememba tlaka, merjena med vstopnim in izstopnim delom vodomera, ki nastane zaradi prisotnosti vodomera v napeljavi. Padec tlaka je odvisen od pretoka. Pri nazivnem pretoku padec ne sme presegati vrednosti 0,25 bar, pri največjem pretoku pa ne vrednosti 1 bar;
– “meroslovni razredi vodomera“ se označujejo s črkami A, B in C. Vsak razred opredeljuje faktorje za določitev najmanjšega pretoka Qmin in prehodnega pretoka Qt iz vrednosti nazivnega pretoka Qn.
II. MEROSLOVNE ZAHTEVE
3. člen
Največji dopustni pogrešek v spodnjem področju pretokov od vključno Qmin do nevključno Qt je ± 5%.
Največji dopustni pogrešek v zgornjem področju pretokov od vključno Qt do vključno Qmax je ± 2%.
4. člen
Vodomeri se glede na določitev pretokov Qmin in Qt delijo v tri meroslovne razrede:
---------------------------------------------------------------
Q(n)
------------------------------------
< 15 m3/h > / = 15 m3/h
---------------------------------------------------------------
Razred A
vrednost za Q(min) 0,04 Q(n) 0,08 Q(n)
vrednost za Q(t) 0,10 Q(n) 0,30 Q(n)
---------------------------------------------------------------
Razred B
vrednost za Q(min) 0,02 Q(n) 0,03 Q(n)
vrednost za Q(t) 0,08 Q(n) 0,20 Q(n)
---------------------------------------------------------------
Razred C
vrednost za Q(min) 0,01 Q(n) 0,006 Q(n)
vrednost za Q(t) 0,015 Q(n) 0,015 Q(n)
---------------------------------------------------------------
5. člen
Kazalna naprava mora z enostavnim postavljanjem različnih sestavnih elementov drug poleg drugega zagotavljati zanesljivo, enostavno in nedvoumno razbiranje prostornine pretečene vode, ki je izražena v kubičnih metrih. Prostornina je podana:
a) s položajem enega ali več kazalcev na krožnih skalah,
b) z razbirkom z ene vrstice v vrsti zaporednih številk v enem, več okencih,
c) s kombinacijo obeh sistemov.
Kubični meter in njegovi večkratniki so označeni s črno, deli kubičnega metra pa z rdečo barvo. Dejanska ali optično povečana višina številk ne sme biti manjša od 4 mm.
Na kazalnih napravah tipov b) in c) mora biti viden zamik vseh številk po vrednosti navzgor. Večanje številčne enote se mora zaključiti, ko številka naslednje nižje vrednosti opiše zadnjo desetino svoje poti. Pri kazalnih napravah tipa c) se lahko kolut, ki kaže številke najnižje vrednosti, giblje zvezno.
Kazalci pri kazalnih napravah tipov a) in c) se morajo vrteti v smeri urnega kazalca. Vrednost v kubičnih metrih za vsak razdelek mora biti izražena kot 10n, pri čemer je n pozitivno ali negativno celo število ali nič, tako da nastane sistem zaporednih desetiških mest. V bližini vsakega kazalca mora biti izpisano: x 1000, x 100, x 10, x 1, x 0,1, x 0,01, x 0,001.
6. člen
Pri kazalnih napravah mora biti simbol m3 prikazan na osrednjem mestu številčnice ali v neposredni bližini digitalnega dela kazanja.
Najhitreje gibajoči se graduirani element ima vlogo kontrolnega elementa in se mora gibati zvezno. Velikost njegovega razdelka se šteje za overitveno vrednost razdelka. Ta kontrolni element je lahko stalen ali pa začasno nameščen z dodajanjem delov, ki jih je mogoče odstraniti. Ti deli ne smejo bistveno vplivati na meroslovne lastnosti vodomera.
Overitveni razdelek ne sme biti krajši od 1 mm in ne daljši od 5 mm.
Skala mora imeti bodisi delitvene črte, katerih enakomerna debelina ne presega ene četrtine razdalje med osema dveh zaporednih črt, ki se lahko razlikujeta le po dolžini, bodisi kontrastne pasove, katerih konstatna širina je enaka dolžini razdelka.
7. člen
Kazalna naprava mora biti sposobna brez vmesnega preklopa na vrednost nič registrirati prostornino, ki je izražena v kubičnih metrih in ki ustreza najmanj 1999 uram delovanja pri nazivnem pretoku.
Vrednost overitvenega razdelka mora biti podana v obliki 1 x 10n ali 2 x 10n ali 5 x 10n. Podana vrednost mora biti dovolj majhna, da negotovost razbiranja med overjanjem ne preseže 0,5% in da pogrešek razbirka ne preseže polovice dolžine najmanjšega razdelka.
III. TEHNIČNE ZAHTEVE
8. člen
Vodomer mora biti izdelan iz materiala s primerno trdnostjo in obstojnostjo za delovne pogoje uporabe. Zagotovljena mora biti odpornost proti notranji in zunanji koroziji.
Vodomer mora biti sposoben brez okvar in brez sprememb meroslovnih lastnosti vzdržati trajni tlak najmanj do 10 bar.
Če je vodomer izpostavljen obratnemu toku, mora to prenesti brez okvar in brez sprememb meroslovnih lastnosti ter hkrati tak obratni pretok registrirati.
9. člen
Vodomeri so lahko opremljeni z napravo za naravnavanje, s katero je mogoče spreminjati razmerje med prikazano prostornino in dejansko pretečeno prostornino. Ta naprava je obvezna pri vodomerih, ki uporabljajo delovanje hitrosti vode za vrtenje gibljivega dela.
Konstrukcija mora zagotavljati ustrezen način zaščite pred posegom v napravo za naravnavanje po izvedeni overitvi.
10. člen
Uporaba pospeševalne naprave za povečanje hitrosti vrtenja gibljivega dela vodomera pod vrednostjo najmanjšega pretoka Qmin je prepovedana.
IV. NAPISI IN OZNAKE
11. člen
Vodomer mora imeti naslednje neizbrisne in v normalnih pogojih dobro prepoznavne napise in oznake:
– ime proizvajalca ali njegovo blagovno znamko,
– meroslovni razred in nazivni pretok, Qn, v kubičnih metrih na uro,
– leto izdelave in serijsko številko,
– eno ali dve puščici, ki kažeta smer pretoka vode pri normalni uporabi,
– znak EEC-odobritve tipa,
– največji delovni tlak, če je ta večji od 10 bar,
– delovno temperaturo,
– črko “V“, če je vodomer predviden za vgradnjo navpično, oziroma črko “H“, če je predviden za vgradnjo vodoravno.
V. UGOTAVLJANJE SKLADNOSTI
12. člen
Skladnost vodomerov z meroslovnimi zahtevami se lahko potrdi z EEC-odobritvijo tipa, ki ji sledi EEC-prva overitev.
1. EEC-odobritev tipa
13. člen
Ko se na podlagi tehnične dokumentacije ugotovi skladnost tipa vodomera z zahtevami tega pravilnika, se na določenem številu vzorcev tipa izvedejo meroslovni preskusi. Število potrebnih vzorcev za preskuse se določi po naslednji tabeli:
--------------------------------------------------------------
Nazivni pretok Q(n) (m3/h) Število vzorcev za preskuse
--------------------------------------------------------------
do vključno 5 10
nad 5 do vključno 50 6
nad 50 do vključno 1000 2
nad 1000 1
--------------------------------------------------------------
Vzorčni vodomeri se na splošno v vseh primerih preskušajo posamično, da se izkažejo meroslovne lastnosti vsakega vodomera posebej.
14. člen
Oprema za izvajanje preskusov v sklopu EEC-odobritve tipa mora izpolnjevati naslednje bistvene zahteve:
– tlak na izhodu vsakega vodomera mora biti dovolj velik, da se prepreči kavitacija,
– merilna negotovost pri merjenju prostornine pretečene vode ne sme presegati 0,2%, upoštevajoč različne vzroke pogreškov,
– največja dopustna merilna negotovost pri merjenju tlaka je 5% oziroma 2,5% pri merjenju padca tlaka,
– največje dopustno spreminjanje nastavljenega pretoka pri posameznem preskusu je 2,5% v področju med Qmin in Qt oziroma 5% v področju med Qt in Qmax.
15. člen
Preskusi se izvajajo v naslednjem vrstnem redu:
– preskus tesnosti pod tlakom,
– določitev krivulje pogreškov v odvisnosti od pretoka z ugotavljanjem učinka tlaka in z upoštevanjem normalnih pogojev vgradnje preskušanega vodomera (potrebni ravni deli cevi pred vodomerom in za njim itd.),
– določitev padcev tlaka pri preskusnih pretokih,
– hitri preskus vzdržljivosti po naslednji shemi:
----------------------------------------------------------------------------------------------------
Nazivni Preskusni Vrsta Število Trajanje Čas Trajanje zagona,
pretok Q(n) pretok preskusa prekinitev premorov delovanja zaustavitve
(m 3/h) v sek v sek
----------------------------------------------------------------------------------------------------
Q(n) < / = 10 Q(n) prekinjen 100 000 15 15 0,15 Q(n) najmanj pa
2 Q(n) neprek. 100 h 1 sek
----------------------------------------------------------------------------------------------------
Q(n) > 10 Q(n) neprek. 800 h
2 Q(n) neprek. 200 h
----------------------------------------------------------------------------------------------------
Pred izvedbo prvega preskusa in po vsaki seriji preskusov se določijo merilni pogreški najmanj v naslednjih točkah:
Qmin, Qt, 0,3Qn, 0,5Qn, Qn, 2Qn.
Pri vsakem preskusu mora prostornina vode, spuščena skozi vodomer, zadoščati, da se kazalec ali kolut na overitveni skali zavrti za en ali več celih vrtljajev, da se nevtralizirajo učinki cikličnega popačenja.
16. člen
Tip vodomera, na katerem so bili opravljeni preskusi iz prejšnjega člena tega pravilnika, se lahko odobri, če:
– se po vsakem hitrem preskusu vzdržljivosti ne pojavijo spremembe glede na začetno krivuljo pogreškov, ki bi bile večje od 3% v področju med Qmin in Qt oziroma večje od 1,5% med Qt in Qmax,
– največji pri preskusu ugotovljeni pogrešek ne preseže vrednosti ± 6% med Qmin in Qt oziroma vrednosti ±2,5% med Qt in Qmax.
2. EEC-prva overitev
17. člen
EEC-prva overitev vključuje:
– preverjanje skladnosti vodomera z odobrenim tipom,
– meroslovni preskus najmanj v naslednjih točkah področja pretokov: med Qmin in 1,1 Qmin, med Qt in 1,1 Qt ter med 0,9 Qmax in Qmax,
– ugotavljanje padca tlaka v naštetih točkah področja pretokov.
Pri vsakem preskusu mora prostornina vode, ki je spuščena skozi vodomer, zadoščati, da se kazalec ali kolut na overitveni skali zavrti za enega ali več celih vrtljajev, da se nevtralizirajo učinki cikličnega popačenja.
Največji dopustni pogrešek je:
– v spodnjem področju pretokov od vključno Qmin do nevključno Qt: ± 5%,
– v zgornjem področju pretokov od vključno Qt do vključno Qmax: ± 2%.
Meroslovni preskusi se lahko izvajajo tudi serijsko, če preskusna oprema izpolnjuje naslednje bistvene zahteve:
– izstopni tlak pri vseh vodomerih mora biti dovolj velik, da se ne pojavi kavitacija,
– možnost ugotavljanja osnovnih meroslovnih lastnosti vsakega vodomera v seriji,
– možnost izmere padca tlaka na vsakem vodomeru v seriji.
VI. REDNE IN IZREDNE OVERITVE
18. člen
Za vodomere so obvezne redne in izredne overitve. Rok za redne overitve je 5 let.
Meroslovni preskus v sklopu rednih ali izrednih overitev vključuje:
– preverjanje skladnosti vodomera z odobrenim tipom,
– meroslovni preskus najmanj v naslednjih točkah področja pretokov: med Qmin in 1,1 Qmin, med Qt in 1,1 Qt ter med 0,9 Qn in Qn,
– ugotavljanje padca tlaka v naštetih točkah področja pretokov.
Kriterij največjih dopustnih pogreškov je enak kot pri EEC-prvi overitvi.
VII. KONČNA DOLOČBA
19. člen
Ta pravilnik začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije, uporabljati pa se začne z dnem pristopa Republike Slovenije k Evropski uniji oziroma z dnem uveljavitve ustreznega mednarodnega sporazuma.
Št. 009-13/01-10
Ljubljana, dne 14. septembra 2001.
dr. Lucija Čok l. r.
Ministrica
za šolstvo, znanost in šport
* Ta pravilnik smiselno povzema vsebino direktive EGS o približevanju zakonov držav članic, ki se nanašajo na vodomere za hladno vodo (75/33/EEC)
